Poštnina plačana v gotovini Naše ’SSS- Leto IV. — Štev. 9 Krško, dne 30. junija 1951 GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO Prispevajte za kulturni dom v Trstu! Brežičani so dali 24000 din. Posnemajte jih! BOJ NAKANAM sovražnikov slovenskega delovnega ljudstva in socializma Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije je na svoji seji 12. junija 1951 sprejel naslednjo RESOLUCIJO Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije je na svojih sejah 14. do 15. maja in 30. maja 1951 na temelju ustreznih referatov izčrpno razpravljal o naj novejših gospodarskih ukrepih Vlade FLRJ, o organizaciji in delu ljudskih odborov ter o •politiki cerkve do ljudske oblasti in na seji dne 12. junija 1951. sprejel naslednjo resolucijo: 1. 1. Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije v polnem soglasju poudarja izredni pomen najnovejših gospodarskih ukrepov Vlade FLRJ kakor tudi vseh ostalih ukrepov, ki so bili storjeni v zadnjem obdobju in ki jim je namen nadaljnje poglabljanje socialistične demokracije v Jugoslaviji ter urtjevanje njenih družbenoekonomskih temeljev. 2. Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije ugotavlja, da so uspehi v uresničevanju Petletnega plana omogočili odločilen prelom z birokratskimi metodami upravljanja v industriji in v vseh drugih kl jučnih panogah našega narodnega gospodarstva. Najpomembnejši izraz tega preloma so delavski sveti kot oblika prehoda k upravljanju gospodarstva in vobče vseli javnih zadev po neposrednih proizvajalcih samih, kar hkrati, predstavlja velik korak naprej na poti k ©stvarjenju našega socialističnega cilja. Nadaljnji izraz tega preloma je opuščanje togega birokratskega uravnavanja v gospodarskem življenju, ki ga hkrati spremlja neprestano nadaljnje in plansko razvijanje ter utrjevanje materialnih temeljev socializma v naši deželi, naše veleindustrije in elektrogospodarstva. Na taki podlagi bodo lahko uspešno ost varjeni tudi ukrepi, ki zadevajo poglabljanje socialistične demokracije v organih naše ljudske oblasti, v l judskih odborih in skupščinah. Že storjeni gospodarski ukrepi, kakor tudi daljnosežne -izpremem.be, ki -bodo v bližnji bodočnosti, izvrešne v naši finančni politiki, ustvarjajo realno podlago za najširše razvijanje osebne iniciative na vseh področjih družbene dejavnosti, hkrati pa po vsem svojem značaju predstavljajo najustreznejše sredstvo za vzgajanje delovnih množic v smislu njihovega vse večjega Pionirji in pionirke v Dobovi tekmujejo v zbiranju starega materiala Učenci gimnazije in osnovne šolo v Do-bovi s° zbiranje starega odpadnega materiala vzeli za veliko in resno nalogo, /ato so njihovi uspehi zelo lepi ter zasluzijo za vzgled vsem ostalnim pionirjem in Pionirkam v okraju. Do 22. junija so zbrali: 19.504 kg starega železa 415 kg stekla 49 kg starih krp Pii zbiranju starega železa so se pi sobno odlikovali: Savnik Anton učeni *■ ^zreda osnovne šole, ki je zbral 1.4 kg zeleza, Stanjko Jože, dijak L razrec gimnazije (875 kg železa)' in Ferenca krone, učenec 4. razreda osnovne šo v n kg zeleza). Naši mladinci se zavedajo velike va uosti zbiranja odpadnega materiala ti Pmiovno pazivajo vse pionirske in ml, "iško organizacije na tekmovanje. usposabljanja za upravljanje javnih, skupnih zadev. 5. Ostvarjujoč take in podobne ukrepe bodo narodi Jugoslavije premagati vse nevarnosti, ki izvirajo iz -specifičnih protislovij prehodne dobe, predvsem pa bodo -zmagoviti v boju proti stremljen jem'k zopetnemu ©življenju reakcionarnih ostankov preteklosti in -proti nevarnostim birokratskega izmaličenja socialistične države. Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije je enodušen v prepričanju, da se bo s temi ukrepi utrdila moralno-poli-t-ična enotnost našega delovnega ljudstva, organiziranega v Osvobodilni fronti, da se ho dvignila zavestna disciplina graditeljev socializma v naši deželi in da se bodo ob teh pridobitvah socialistične graditve razbiti vsi naklepi zunanjih sovražnikov naše svobode in neodvisnosti. II. 1. Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije ugotavlja: a) da so nova koraki, M smo jih storili na poti socialistične graditve v naši deželi, postali mogoči samo na podlagi že doseženih rezultatov pravilne politike, ki so jo vodile Komunistična partija Jugoslavije, Ljudska fronta vobče in Osvobodilna fronta Slovenije p-osebej; ti rezultati so plod vztrajne in požrtvovalne borbe vsega zavednega delovnega ljudstva proti vsakršnim oviram in proti vsakršnim sovražnikom, ki so se zoperstavljali ustvarjanju te politike: b) da bomo nadaljnje korake v razvoju socializma in socialistične demokracije lahko napravili samo pod pogojeni, če bo naše delovno ljudstvo, organizirano v Osvobodilni fronti in s svojo komunistično avantgardo na čelu, še naprej z vso odločnostjo lomilo odpor vsakovrstnih reakcionarnih elementov ter sploh vseh razkroje valnih ostankov preteklosti, odpor, ki se na sedanji etapi naše borbe pojavlja v deloma novih oblikah. 2. Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije hkrati ugotavlja, da se antiisocia-Išistični elementi hočejo zoperstavljati novim korakom v progresivnem razvoju socializma predvsem s tem, da poskušajo tolmačiti poglabljanje socialistične demokracije kot odstopanje od socialističnih načel, kot vračanje v buržoazno demokracijo ter v -kapitalistični družbeni red, -ki ga je v naši deželi strmoglavila zmagovita ljudska, socialistična revolucija. Skratka, vse daljnosežne ukrepe, ki jim je dejanski namen utrjevanje -socialističnih pozicij v našem družbenem življenju, skuša reakcija tolmačiti kot izraz naše slabosti, kot rezultat vnanjega pritiska itd. IOOF ugotavlja, da se na Slovenskem poizkusov takega tolmačenja poleg kom-informistov lotevajo vsakovrstni odkriti in prikriti privrženci nekdaj vladajočih protiljudsklih režimov -z najreakcionar-nejšim delom katoliškega klera na čelu. Povezujoč se s kominformističniimi agenturami in razširjajoč v en glas z njimi izmišljotine o vračanju Jugoslavije v kapitalizem skuša strmoglavljena reakcija okrepiti svoj odpor proti socialističnim ukrepom ljudske oblasti ter omajati enotnost našega delovnega ljudstva v njegovem boju za socializem. Kakor -tolikokrat v slovenski zgodovini tako se reakcija tudi to pot ne ustavlja pred brezvestnim zlorabljanjem verskih čustev delovnega človeka na kmetih; izrabljajoč svobodo, ki jo verskemu udejstvovanju daje Ustava jugoslovanske federativne ljudske republike. se skuša pod plaščem raznovrstnih verskih prireditev politično aktivizirati proti graditvi socializma in ljudski oblasti, da bi preprečila dejansko materialno in duhovno osvoboditev slovenskega kmečkega človeka, skuša reakcija zlasti izpod- kopati temelje socialistične preobrazbe na podeželju, zavreti razvoj kmetijskega zadružništva, predvsem pa razkrojiti že obstoječe kmečke obdelovalne zadruge ter onemogočiti ustanavljanje novih. 3. V »idejnem utemeljevanju« teh pio-tiljudskih teženj skušajo reakcionarne garniture vseh vrst svoje kontrarevolucionarne špekulacije podpreti z brezskru-ipulozn-im potvarjanjem naše neposredne preteklosti, družbenega bistva naše Osvobodilne vojne, zlasti pa vloge, ki jo je v tej vojni imel slovenski delavski razred. Predvsem pa Skuša izmaličiti smisel borbe, ki jo vodi naša Partija proti ko-min-fo-rmizmu in ki je v bistvu borba za dosledno uveljavljanje socialističnega pojmovanja svobode kot vse širše im vse stvar-nejše svobode za -delovno ljudstvo ter hkrati nenehne borbe proti vsem nosilcem eksploatatorskih in zatiralskih teženj, v kakršne se je lizprevrgel tudi' birokratski aparat sovjetske države. Kakor v letih Osvobodilne vojne -sel reakcija tudi v procesu socialistične graditve v naši deželi skuša na razne načine vriniti v vrste Osvobodilne fronite ali vsaj izvajati svoj vpliv nanjo ter na ta način od znotraj razbijati enotnost -te najmočnejše organizacije graditeljev socializma v Sloveniji. 4. Osvobodilna fronta je vedno opozarjala naše delovno ljudstvo, da je treba vsak korak naprej v razvoju socializma na naših -tleh izbojevati v vztrajni borbi z reakcionarnimi silami, -ki skušajo kolo zgodovine obrniti nazaj. Združeni biro-kra tsko-koniinf or mistični im buržpazno-kapiitalistični reakcionarni elelentii so pri nas sicer izgubili svoje materialne pozicije, toda že-lja, da bi delovnemu ljudstvu iztrgali iz rolk oblast in da hi nad njim iznova vzpostavili režim -reakcionarnega terorja eiksploat atorj e v, jih ni minula. Povezovanje buržoazne reakcije s komin-formovskimi agenturami sodobnega sovjetskega imperializma v zadostni meri dokazuje, da je naša buržoazna reakcija ostala slej ko prej amtipa-triotska in izdajalska. Rila bi težka in nevarna napaka, če bi naše delovno ljudstvo in njegova Osvobodilna fronta -podcenjevala pomen takih kontrarevolucionarnih pojavov. Taki pojavi bodo prenehali biti nevarnost za pridobitve socialistične revolucije samo v tem primeru, če se bomo proti njim vztrajno in neprestano borili, če bomo nenehno utrjevali enotnost Osvobodilne fronite im dvigali zavest njenega članstva. Zategadelj borba -proti poizkusom politične aktivizacije strmoglavljene družbene reakcije ne sme biti prehodnega značaja, marveč mora biti trajna, neločljiva sestavina našega boja za zmagovito dograditev socializma v naši deželi. Hkrati se je treba boriti proti površnemu, sektaškemu zamenjavanju zakrinkanih poizkusov reakcionarne politične akcije z izražanjem verskih čuvstev prebivalstva, proti sleherni zlorabi našega načelnega boja za zgraditev socializma od strani sovražnih koininformovskih elementov, ki jim v njihovi breznačelnosti ni nobeno sredstvo odveč, če z njim lahko zavirajo naš socialistični razvoj. Socialistična demokracija se mora razvijati k vse popolnejšim oblikami, toda mora se tudi znati braniti pred kontrarevolucionarno akcijo antidemokratičnih elementov, ki prete z uničenjem vsake demokracije in vsake svobode. Osvobodilna fronta mora zategadelj dati vsem reakcionarnim špekulantom javno na znanje, da so -njihove špekulacije grajene na pesku in da so že naprej obsojene na neuspeli. Reakciji ostane samo ena od dveh možnosti: ali se bo odrekla svojih restavratorskih namenov in se skušala pomiriti s socializmom, ali pa bo njen odpor zlomila revolucionarna volja delovnega ljudstva. 5. Videč v dograditvi socialističnih družbenih odnosov slejkoprej edini mogoči temelj za dokončno duhovno osvoboditev in materialno blagostanje slovenskega delovnega človeka in tudi z; razvoj resnično svobodne človeške osebnosti, je Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije' enodušen v prepričanju, da mora biti interes socialistične graditve v naši deželi gibalo vsega našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, temeljna platforma za politično-organl-zaciijsko enotnost Osvobodilne fronte. Zato poziva vse članstvo OF, naj prav tako kakor včeraj, v dneh velike Osvobodilne vojne, tudi danes, v borbi za socializem in za socialistično demokracijo, odločno zavrača vse nakane sovražnikov slovenskega delovnega ljudstva in socializma, ki so hkrati včerajšnji in današnji izdajalci svobode in neodvisnosti slovenskega ter vseh ostalih jugoslovanskih narodov. Kako gradijo zadružni dom v Leskovcu Z veliko vnemo so začeli Leskovčani v poletju 1948 graditi svoj zadružni dom. Navdušenja in dobre volje ni manjkalo. Tudi delovni polet in tekmovan je sta bila v začetku gradnje dovolj zastopana. Niti dober mesec ni trajalo in že so na temeljih zrasli zidovi, a kmalu zatem je bodoči zadružni dom dobil tudi streho. Kaj sedaj? Nastal je odmor. Bilo je več brezplodnega govoričenja na sestankih, kjer se je ponavljala obveza: »do 29. novembra prva prireditev v novem zadružnem domu«, a delo je stalo. Material se je raznašal, propadal in končno je misel na daljno gradnjo polagoma zaspala. Tu in tam se je še našel kakšen posameznik ki je prišel pogledat malo bolj od blizu to zapuščeno zidovje, a imel jo tudi kaj videti. "Od par tisoč komadov opeke je bilo več kot polovica razbite na dvoje. Skoro tisoč komadov se je je pa namakalo v jami, kjer naj bi nekoč stal oder. Ta je seveda po skoro treh letih postala neuporabna, a tudi z ostalim gradbenim materialom ni bilo nič manj žalostno. Ne samo, da so si ga poedinci samovoljno izposojali in raznašali neznano kam, tudi zadruga sama je posodila za cca 2 m3 rezanega lesa na uporabo najprej Kerinu, Kerin Drnaču, Drnač Bencetu, Bence pa zopet dalje Žarnu. Do danes so se od tistih desk ohranile le še neke štiri, dočim o usodi ostalih ne ve nihče ničesar. Najbolj zanimivo je pač to, da ni nihče kriv in tudi nihče krivca posebno no išče. Čas je bil že, da -so se končno spomnili, čeprav skoro po treh letih, da je treba ta dom dograditi. Ker so pa dosedanje nepravilnosti novemu odboru za gradnjo doma dobro znane, vaščani upravičeno pričakujejo v bodoče boljše gospodarjenje. Mnogo ljudi je pripravljeno pomagati z delom, ostaja pa še vprašanje prevoza materiala. Pred dnevi jim je »Prevoz« odklonil prevoz peska z motivacijo, da je do zadružnega doma prekratka relacija, a isti dan ni bila prekratka relacija, zapeljati par sto metrov od zadružnega doma, dva kamiona peska za tov. Kranjčeviča. Kljub vsemu so Leskovčani prepričani, da bodo v letošnjem letu uspeli svoj zadružni dom dograditi, a verjetno tudi izpolniti že staro obvezo: »Dne 29. novembra prva prireditev v novem zadružnem domu«. 22. julij - praznik vstaje Zopet najboljši Izpolnili so polletni plan proizvodnje enajst dni pred rokom Letos bomo prvič proslavili naš zgodovinski dan, dan začetka vstaje, oborožene borbe slovenskega ljudstva, dan, ki je zapisan v zgodovini slovenskega ljudstva. Upor, ki se je začel 22. julija, se je v kratkem času razširil po vsej Sloveniji in tudi v našem okraju so se dvignili borci za pravico. Organizacija Zveze borcev NOV se z ostalimi množičnimi organizacijami in delovnimi kolektivi pripravlja na ta zgodovinski dan, in sicer s tern, da sprejema nove obveze, razširja članstvo svojih organizacij in ga organizacijsko utrjuje. Vse te obveze sprejemajo v okviru šestmesečnega tekmovanja. Vključene pa so tudi proslave 22. julija, ki bodo zajele poslednjo vas našega okraja. Posamezne Zveze borcev NOV so si zadale že naloge za organiziranje proslav ob sodelovanju vseh množičnih organizacij, katere bodo zajele vse prebivalstvo. Na predvečer bodo 'slavnostne akademije združene s kulturnim programom po vseh krajih, kjer so za to dane možnosti, in sicer: Kostanjevica, Cerklje, Krška vas, Brežice, Kapele, Dobova, Bizeljsko, Pišece, Sromlje, Zdole, Jesenice (Dol), Videm, Krško, Rajhenburg, Senovo, Sevnica, Boštanj, Studenec, Artiče in Raka. Na predvečer bodo zagoreli kresovi po vseh naših vidnejših in zgodovinskih vrhovih, ki bodo spominjali na zgodovino naših borb in to: Veternik, Sv. Jede rt pri Pišecah, Goli vrh nad Pišecami, Mrzla Planina (Zajesela), Njivice pri Rudenikn, Sromlje, Boštanj. Sv. Primož, Bučka, Raka, Kostanjevica, Sv. Križ, Čatež,. Krška vas, Cerklje, Vel. Dolina, Šutna, Prusu ja vas in Videm. Istočasno pa bodo v nedeljo 22. julija 1951 partizanski pohodi in že na predvečer v nekaterih krajih taboren ji, in to: na Planini, Jelšah, Bučki, Dobovi pri Brežicah, Sv. Jederti pri Pišecah in počastitev padlih v Gorjanah nad Raj-henburgom. Na vseh teh mestih bodo proslave s primernimi kulturnimi programi in odkritjem spominskih plošč. Pri vseh partizanskih pohodih, ki se bodo vršili ob sodelovanju JA in predvo-jaške vzgoje bodo izvršeni manjši manevri, v katere naj bodo pritegnjeni vsi člani masovnih organizacij. Spominske plošče bodo odkrite na ta dan: na Bučki, Jelšah pri Rajhenburgu, Osredku pri Pišecah, Planini, v Artičah in v Brežicah. Vsi člani ZB NOV moramo neumorno delati na predpripravah za proslave in izvrševati naše tekoče naloge po vprašanju razširitve članstva, urejevanju predlogov za odlikovanja ter utrjevati naše organizacije. Krepiti pa je potrebno istočasno naše obrambne mere. S požrtvovalnim delom bomo dokazali, da smo vredni biti člani naše organizacije. Naše organizacije v Sevnici, v Kostanjevici in v Rajhenburgu so že začele s tekmovalnimi pripravami. Rezultate bomo objavili, najboljše organizacije pa bodo primerno nagrajene. S slavnostnimi proslavami bomo počastili naš veliki dan — praznik naše svobode! G. M. Delovni kolektiv »Celuloze« Videm ob Savi, je izvojeval zopet veliko delovno zmago. Kljub raznim težavam, katerih glavno je predstavljala predvsem pomanjkanje surovin, so spričo vestnega in vztrajnega dela uspeli izpolniti plan proizvodnje za I. pollteje po količini do 19. junija zjutraj, a po vrednosti do 20. junija. Po prognozi planskega oddelka bo proizvodna naloga za prvo polletje v celoti izvršena s 107% po vrednosti in 100% po količini. Na konferenci višjega gospodarskega združenja pri Glavni direkciji kemične industrije LRS pred dobrim tednom je bilo »Celulozi« Videm priznano mesto najboljšega delovnega kolektiva v Sloveniji po vprašanju proivodnje. Dvakrat so že osvojili prehodno zastavo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije in resornega Ministrstva, a sedaj jo prejmejo v trajno last. Posebno pohvalo zasluži delovni kolektiv v tem, da je s svojim strokovnim kadrom priskočil na pomoč tudi ostalim tovarnam svoje stroke. Preko 50 strokovnih delavcev je pomagalo pri montaži in izgradnji nove celulozne tovarne v Pri-jedoru. Sedaj so zavzeti z rekonstrukcijo svoje tovarne za dvig produkcije celuloze in lesovine, katero je treba vshladiti s potrebami surovin za bodočo tovarno ro-topapirja, ki bo v bližnji bodočnosti stala na mestu, kjer je sedaj še skladišče celuloznega lesa. Vzporedno z rekonstrukcijo po stoječe tovarne se že vrše priprave za gradnjo nove. Terensko merjenje je bilo predčasno izvršeno. Nadaljujejo že s sondiranjem terena, a tudi načrti so že v izdelavi pri Projektivnem zavodu. Tudi stanovanjske hiše po investicijskem planu bodoče tovarne rotopapirja že grade. Medtem, ko se prva že dviga iz tal, za naslednjo tri pripravljajo teren in že kopljejo temelje. Ako bi hoteli opisati in našteti vsa dela, ki so bila izvršena v zadnjem času na pobudo članov delovnega kolektiva v cilju izboljšanja procesa proizvodnje, bi bilo preveč, a vsekakor je potrebno, da se omeni vsaj del tega. Postoje vsi izgledi, da bodo v najkrajšem času z lastnimi strokovnimi močmi in domačin materialom, začeli nadaljevati z montažo novega parnega kotla, ki ima sicer za sabo že zgodovino. Namreč po trgovinskem sporazumu z Čelioslovaško, bi moral biti montiran že začetek 1948. leta. Z neprestanim zavlačevanjem v dobavah montažnih delov in ostalega materiala so tudi češki monterji zavlačevali samo montažo vse do resolucije IB in še malo dalje, nakar jih jc jeseni 11948. leta njihova vlada odpoklicala. V naprej plačanega materiala pa še do danes tovarna ni prejela. i!h! Sistem proizvodnje predelave grč za izdelavo lomspapirja so spremenili na ta način, da je odpadlo izžemanje mase na lepenkinem stroju, kajti z novim načinom zgoščevanja na bobnastem situ z letvami pada pripravljena masa direktno v delovni mešalni holandee. To delo je prav strokovnjaško izvedel ključavničar Mirt Lojze. Ker je kapaciteta kolodroba premajhna za količino lastnih grč, grč iz Goričan in porderja iz tovarne Zrenjanin, bodo skušali za mletje usposobiti Luzatto mlin. S tem bi se pospešila proizvodnja loinspa-pirja. Lovilec vlaken ha sistem dvojnega zgoščevalnega bobna pa že montirajo. Postavili so nov hladilnik za iz pust ne pline. Za montažo istega so porabili spiralo nitrokotlov iz reparacij, tako da so jo rezali na polovico in vezali vzporedno. S tem je dosežen zelo dober efekt, kajti plini, ki se ponovno kondenzirajo v lužnih kadeh, sc pravilno hlade in s tem povzročajo jačanje kuhalne kisline. V programu imajo rekonstrukcijo lu-ščilnega stroja, ki je kupljen na švedskem, a je za sedanje razmere podjetja neuporaibljiv z ozirom na to, da ga je možno koristiti samo za luščenje mokrega svežega lesa. Z rekonstrukcijo mislijo doseči tudi predluščenje suhega lesa. Drobne novice iz KDZ K DZ Vel. Podlog je 10. junija imela veliko tekmo koscev, ki je zelo uspela. Tekmovalci so dosegli najboljše mesto v sledečem redu: 1. Fajfar Branko iz Hrastja 2. Blašio Pero iz JA 5. Mežič Vinko 4. Andrijaž Jože 5. Povhe Martin Od traktoristov sta zavzela prvi dve mesti: 1. Stermeciki Ferdo 2. Zaletel Alojz 1£DZ Boštanj pri Sevnici razglaša veliko tekmo žanjic, ki sc bo vršila 8. julija. Posebno vljudno vabimo vse zadruž-nice ostalih zadrug našega okraja, kakor tudi kmetice iz naše vasi in okolice. V cilju čim boljše organizacije prosimo, da se že sedaj prijavijo vse tovarišice, ki nameravajo tekmovati. Prvih deset mest prejme lepe nagrade. Tekmo vanje bo trajalo od 15 do 50 minut, kakor bo katera spretnejša in hitrejša. Zadružniki naj pohitijo s prijavami za izlet v KDZ Šmarje Sap. Do sedaj je prijavljenih 40 izletnikov. Vse tiste, ki imajo kakršne koli pomisleke v zadružni po-kret, vabimo s seboj. Prijave sprejema Zadružni sklad Krško. Odhod s kamioni I. julija navsezgodaj. IZLET (Reportaža) Piše: Lojze Avsenak Pred veliko garažo na Senovem stoji popolnoma nov avtobus. Lesketa se v soncu, šofer Franci hodi okrog njega s krpo v roki. Vsako najmanjšo sled prahu skrbno obriše, nagne glavo ih se nasmehne. Popolnoma zadovoljen je. A ne samo on, vsi ga zadovoljno in ponosno ogledujejo. Saj stoje okrog njega sami njegovi graditelji. Tam zadaj za vozilom stoje v skupini obratovodja Fric, pa tehnik Kolar in skrbni poslovodja Vezovišek. Vsi so z nadzorom in navodili mnogo pripomogli do tega neprecenljivega uspeha. Iz starih kdove kod raztrošenih neuporab-1 ji vili delov napraviti novo vozilo! Sprednji konec vozila obkroža močna skupina strokovnjakov, ki so delali na vozilu, šef mehanične delavnice Cijan, železostrugar Kadivnik, ključavničar Bezjak, šoferja Aleksandro in Kopušar, pa Bczovšek, Zlo-sel, Župevc, Šramelj, Pintarič, Povhe, Barbič. Čučnik — in še kdo. Vsi ti so nosili levji del skrbi in dela pri tem velikem podjetju. Senovskim rudarjem so napravili novo vozilo, da jim prihranijo truda-polno pot od Boštanja in Sevnice do rovov na Senovem, kjer pripravljajo skupnosti predragoceni premog. Jutri, v ponedeljek, bo avtobus nastopil svojo veliko nalogo. Danes pa je nedelja in prvi izlet, da graditelji sami na težki turi preizkusijo vozilo. E j, to je njihov praznik! Kam? V Rogaško Slatino! Cesta je polna klancev, vzpetin in zagonetnih, zahrbtnih ovinkov. Matura za novo vozilo. Na korajžo! ___ Ženke naših vrlih graditeljev so že vstopile. Vesele so, razigrane, polne pričakovanja. Smehljajo se, tudi one so ponosne na ogromno delo, ki so ga opravili njihovi možje. Danes so napravile obljubo, da svojih dedcev ne razjeze za nobeno ceno. (»A kje je še večer!« dvomijo izkušeni soprogi.) Proč, nesrečna misel! Stop! Motor že brni, novo, dolgo, svetlo telo drhti v rahlem drgetu. Poslednji izletnik je vstopil. Odločno potegne stroj. Silen je, sto pet in dvajset konj nadomešča (ne mrh, pravi nekdo, ampak pravih žilavih konj). Drsimo proti Ra jhenburgu. Lehe zelenih žit in temnozelenih travnikov nam begajo pred očmi. Sonce, sonce! Razpoloženje raste. A preden sc dodobra zavemo krasote dolinice, že postanemo. Rajlienbur-čani vstopijo. Smeh zažubori, Gustl je zružil neko izdatno. Vstopi, sede. Zavijemo iti se odločno obrnemo proti vzhodu. Klanec, hud, dolg, tečen klanec. Vsi pozorno, dvignejo glave. Kaj poreče stroj? Šofer se samozavestno smehlja. Ga še ne poznate, stroja, si misli. In res, dvigamo se enakomerno, zanesljivo, lep pogled proti Rajhenburgu nas prevzame, in že smo vrh klanca. Kaj, kako, s katero je vozil Franci? S prvo? Dobro je šlo. Kaj s prvo, ste pametni? S tretjo in nič več. Spogledajo se. Hudimansko je dober tale stroj! V vozilu raste dobra volja. E, takale dobra volja izvira .iz ponosa! Po vrhu drsimo. Bohor se je izgubil za Armczom. »Glej, mama, kako krasno cvete tistale hruška!« vzklikne otrok. Več se jih hkrati ozre v tisto smer. Potem pa bruhne smeh. Španski bezeg je bil, in ne hruška. Mamica sklone glavo. Čemu — si misli — ga je le vzela s seboj, da ji take razdira. Toda že se smeje. Mama j c pač mama! Drsimo navzdol. Franci zavira. Zavora prijemlje, grabi čvrsto in zanesljivo. Mar ni vedel? Ho-ho, pa kako dobro! Že se izgubljamo v Lokovškem grabnu. Ozek je in tesen, dolgi avtobus pa pokorno sledi vozniku. Klanec, l^ud, nepričakovan klanecR Spet preizkušnja! Franci molči, vozilo grmi po klancu. S katero prestavo ga je zmoglo ? Franci molči, v očeh pa mu govori nekaj, kakor bi nam hotel poreči: »Počakajte, radovednost je grda čednost!« Pa molčimo. Ostra ra jda nas presuka v novi svet. Veliki kamen! Majhni gozdiči in krasni vinogradi, ki se spokojno pečejo na soncu. Toda le za hip se nam razgrnejo pred očmi, kajti naš avtobus že drči po strmini, drči, se spet lahkotno vzpne, pada in urno zaokrcne v nov klanec, strm, kakor bi lezel na| streho. Strokovnjaki v avtobusu se spogledajo. ■ Če bo tega zmogel in onega na Vojskem, no, potem lahko trdimo, da smo zmogli mnogo!« Tako je dejal nekdo, prav spredaj, Drugi pa je hotel vedeti več. »Pa s katero meniš?« je povprašal. Mislil je prestavo. Preden pa mu je kdo odgovoril, je motor v vznožju klanca majceno popustil, nato pa potegnil z novo močjo. Na vrhu klanca smo in sem od Koprivnice nas oblije nova sončna luč. »S katero si vozil?« vprašujejo šoferja. Povedal bom, ko bomo doma!« Franci je muhast in pri nestrpnosti ljudi celo uživa. Niti ni časa, da bi se onemu, ki je ostal brez odgovora, nasmejali. Prevehnemo se vrtoglavo v novi padec. Zavora zagrabi, kakor bi prijelo desetero cokel. »S prve zavira! Ta je najzanesljivejša,« meni Nace, ki sedi poleg mene, pa mi vsak trenutek pove kaj zanimivega. Kraji so mu znani kakor človeku lastni žep. Po hudem, naglem zavoju se vzpenjamo po lahni vzpetini. Na obeh straneh nas objemajo sadovnjaki. Bogato so obloženi. Srečna jim pot do -jeseni! Naš brezimeni avtobus brni skozi spokojno Koprivnico, ki se je vgnezdila na na j lepšem mestu naše lepe poti. Vsa je ožarjena id sonca, vsa zalita z razkošnim zelenil" n sadnega drevja. Vojsko! Klanec, da sc pešec grize v kolena. In naš avtobus? Drgeta je se pomika njegovo gladko telo po strmini, ki je je malokdo pričakoval, drgeta je, a zanesljivo, kakor da kolesa z jeklenimi zobmi grabijo v cesto. Graditelji si prikimavajo, od sile so ponosni. Stroj vleče, zmaguje! »E, niso zaman naši napori! vzklikne železostrugar Jože. »Bo, bo! : Poženemo se v Gorjanc. »Glejte!« nas opozori Nace. »Tamle gori so bili izdani naši prvi partizani.« (se bo nadaljevalo) Iz dela in življenja mladine BOJ KOLORADSKEMU HROŠČU Ob zaključku tekmovanja za 10 obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenijo je. tekmovalna komisija Centralnega komiteta L MS izdala odlok o pohvali najboljših mladinskih organizacij. Med pohvaljenimi so tudi štiri organizacije iz našega okraja. Priznanje so si zaslužile sledeče organizacije: kmečka aktiva Stara vas (Bizeljsko) in Boštanj pri Sevnici, mestni aktiv Krško in organizacij i gimnazije Brežice. Vse navedene organizacije bodo prejele lepe diplome. V tekmovanju za 22. julij — dan oborožene vstaje slovenskega ljudstva so mladinski aktivi dosegli že lepe -uspehe. Okrajna tekmovalna komisija je pregledala rezultate dosežene v času od 27. aprila do 25. maja in v čast 25. maja rojstnega dne maršala Tita, izdala, odlok o pohvali najboljših organizacij. Pohvaljeni so sledeči aktivi: Aktiv Bučka, aktiv Čatež, aktiv Vel. Kamen, mestni aktiv Brežice in aktiv gimnazije Krško. Navedeni aktivi so v tem času zelo poživeli svoje delo in dosegli lope uspehe predvsem v organiziranju kulturno zabavnega dela. Že v zadnji številki smo pisali o^ akciji zbiranja starega materiala, hej važni akciji niso vsa vodstva organizacije pristopila z dovolj no resnostjo kot jo to tako važna akcija zahteva. Zato tudi danes se ne moremo objaviti rezultatov to akcije. Upamo, da bomo to lahko storili v prihodnji številki. Seveda, če bodo organizacije resneje pristopile k tej akciji. Bližajo se vroči poletni dnevi. Prihaja t is letnih dopustov in šolskih počitnic. V času dopustov in počitnic si bomo nabrali novih moči, da se bomo zdravi in i in sveži vrnili zopet k »trojem m knji- j gam. Mladinski aktivi naj v tem času organizirajo čimveč raznih ekskurzij m izletov v razne kraje naše lepe domovine. Pri tem se po s lužite popusta /a kolektivna potovanja na železnici. Skupine od 5 do 29 mladincev imajo popust 67 %, a skupine od 50 mladincev naprej . u To je res, vendar ni res, da je dogodek, ki ga bom tukaj navedel, znak novega časa, časa socializma. Bilo je predzadnjo nedeljo. Ves dan se je pripravljalo na dež, ki ga sedaj res ne manjka in mnogo jih je podvomilo, če bo ta dan sploh veselica. Vendar je bilo upanja še toliko, ker bo ta stvar v zadružnem domu in bo lilo, če bo lilo, le po strehi in ne po glavah. Saj res, neprijetna stvar, če se dež kar na lepem zmisli in lije po vročih glavah, zato bo zadružni dom še najbolj primeren. In tako je tega slavnostnega dne zaigrala godba, odprl se je plesni prostorček, natakarice so natočile prve litre in evo vam grdobije: ... Proti polnoči se nekdo kar na lepem spomni, da je potrebno ubijati. In je zadrl nož v vrat človeka, ki še najmanj ni mislil umreti. Več nožev se je zabliskalo takrat in več ran se še sedaj ni zacelilo. Prekrasna burka, ki si jo izmislijo ljudje brez treznosti in tistega, kar se imenuje: človeški možgani. Sedaj se tolčejo po glavi, Sedaj. ko je - prepozno, ko sedi mlad človek v zsonru, ki je komaj začel živeti, in je nekoliko otrok brez očeta in jih mama tolaži: Ata je odšel daleč daleč, in ko sc povrne, vam prinese nekaj lepega.« Toda ata ni več med živimi in ne bo se povrnil nikoli. Oni drugi pa, ki sedi v zaporu, bo še lahko prispel na svetlo, toda še vedno bo imel človeka'na vesti in nekoliko otrok. Ali je bilo vse to potrebno? In to na mestu, ki je namenjeno Dobovi, da bi se poživelo kulturno življenje? Res je, da je zadružni dom v Dobovi kulturna pridobitev prvega reda. Avtor tega članka nam je lepo opisal življenje dajanjem zapravil marsikatero pozicijo. Domači so zaigrali želo dobro in v razliki 3 minut, t. j. od 14. do 16. minute, potresli mrežo nasprotnika in tako vodili v prvem polčasu 3 :0. Zelo je motila igro huda vročina. V polčasu je moštvo zamenjalo tri igralce ter predvedlo tehnično igro ter znižalo rezultat na 3 : 2. Že je izgledalo, da bodo izenačili, ko je Krško povišalo rezultat na 4 : 2. Kmalu nato je bila dosojena enajstmetrovka proti domačim, ki pa jo je vratar Bačnik sigurno ubranil. Gostje so iz gneče pred golom zvišali na 4 : 3, končno pa je Krško postavilo rezultat in zmago nad dobrim nasprotnikom s 3 : 3. Izkazal se je vratar, srednji krilec Vo-dopive in napad, ki je s taktično igro in dolgimi pasovi nridobival na terenu ter na ta način hitro prišel pred vrata nasprotnika. Gole so dali brata Anžiček po enega in Bizjak dva. Sodil je pred velikim številom gledalcev Istenič. Tabela spomladanskega dela prvenstva v trboveljskem poverjeništvu za nogomet izg leda takole: Krško Rudar Litija Bratstvo Svoboda 4 3 0 1 3 5 0 0 3-201 4 2 0 3 4 0 0 4 26 : 6 6 točk 15:6 6 » 7:9 4 » 6 : 22 2 ». 5:16 0 » ., kar mi najlepše zadružnega doma od zamisli do današnje stvarnosti, vendar je pisal v imenu tistih, ki jim je ta pridobitev draga stvar in jim je kulturno življenje v Dobovi pri srcu. Oni so veseli vsakega napredka in dajejo pobudo še za večje ustvarjanje. Oni drugi pa, in teh je še nekaj, njim je samo za vino in pesem: »Kaj nam pa morejo, morejo ...« Če je pa potrebno na dan z junaškim dejanjem — nož v svojega bližnjega, da je tako veselica bolj pestra in romantična. Ne mislim udarjati po veselicah. Vese-Ije je potrebno in prepotrebno, vendar je veselje in vino povezano še z nečim, ki se imenuje: PAMET... nc Pred kratkim je obhajal tov. Holy Josip 73 letnico svojega življenja. On je eden redkih narodnih delavcev, ki so z vso požrtvovalnostjo in nesebičnostjo pol stoletja delovali proti germanizaciji, proti fašizmu in za dvig fizkulture ter obrtništva med našim narodom. Tov. IIoly’ je po rodu Čeh iz Plzna, ki so ga v rodnem mestu že kot dvajsetletnega mladeniča preganjali Nemci zaradi uspešno vodenih demonstracij. Pobegnil je v Zagreb, kjer je dobil službo pri Narodnem gledališču kot lasuljar. Iz Zagreba je prišel v Celje. Y tem času, bilo je leta 1900, so se dogajali v Brežicah prav zanimivi dogodki: Paidasch Gustav, edini brivec v mestu, velik nemčur, je ob neki priliki napadel hrvatske goste, ki so prišli kot izletniki v Brežice. Brežiški Slovenci so sklenili bojkotirati nemčursko brivnico, zato so se vozili vsako soboto popoldnć v Krško k slovenskemu brivcu. Zaradi dolgega čakanja na povratni vlak so jo Brežicam zavili v gostilne in po navadi prišli več ali manj »nakajeni« domov ter naleteli na močan protest njihovih žena proti vožnjam v Krško. Možje so zaradi ljubega miru v hiši sklenili stopiti v stile s slovenskim brivcem v Celju, naj jim pošlje vsako soboto pomočnika. Prišel je tov. Holy; nekaj sobot je bril, nakar so ga pregovorili, naj se za stalno naseli v Brežicah in prične z lastne obrtjo, kar je s pomočjo brežiške posojilnice tudi storil in to na dan 1. maja 11901. Bil je eden od ustanoviteljev telovadne organizacije »Sokola« ter njen načelnik in vaditelj. Kot prvovrsten telovadec je izvežbnl telovadne vrste, ki so z uspehom tekmovale po vseh krajih Slovenije, kakor tudi v Zagrebu in Pragi. Pomagal je nesebično takratni Čitalnici, kjer je bilo treba. Svoje lasuljar-ske izdelke je pošiljal tudi na razstave in prejel v Pragi bronasto, na Dunaju pa zlato kolajno kot priznanje. V tistih časih je pomenilo veliko, če je nenemec prejel tako priznanje. S svojim uspešnim delom se je hudo zameril brežiškim Nemcem in nemčurjem, ki so takrat širili svoje organizacije kot Schulvere-in, Sudmark, Turnvercin itd., vse s parolo: »Drang nach Osten« in »Brucke zur Adria«. Nič ni bilo čudnega, da so ga kmalu po izbruhu vojne leta 1914 Iz železniške delavnice Dobova nam pišejo V obmejnem pasu naše republike je postavil okupator železniško kurilnico, ki pa je bila takoj po osvoboditvi prirejena v železniško vozovno delavnico. Mnogo truda je stalo, da je bila delavnica toliko popravljena, da je bilo mogoče začeti s popravilom vagonov. V delo so se vključili ljudje, ki so se vrnili iz izseljeniških taborišč Nemčije. Marsikateri delavec si je obnovil svojo od. okupatorja uničeno hišico z zaslužkom, ki mu ga je dala delavnica. V delavnici delajo večinoma sami domačini razen nekaj delavcev, ki se vozijo na delo z vlakom oziroma z avtobusom. Potreba pa je kmalu pokazala, da je delavnica premajhna, ker je bil dotok pokvarjenih . voz vedno večji. Zaradi tega smo morali delavnico znatno povečati. Sezidana je bila nova mizarska delavnica, ki je sedaj opremljena z mizarskimi stroji. Pred staro, že stoječo delavnico, pa smo zgradili lopo, tako da delavci ob slabem vremenu lahko delajo pod streho. V letu 1945‘ je bilo vsega zaposlenih 16 delavcev in uslužbencev, sedaj pa sc je število že znatno povečalo in v zvezi s tem se je močno dvignila tudi produkcija. Delo pa nam je zelo otežkočeno zaradi pomanjkanja materiala. Vendar kolektiv premaguje vse te težave, tako da plan, ki ga imamo izvršiti, nikakor ne zaostaja. Letošnji polletni plan smo že izvršili dne 14.6.1951, to je 15 dni pred rokom. Petletni plan pa bomo zaključili do 15. avgusta 1.1. Med delavci imamo tudi že večkratne udarnike, nagrajene in pohvaljene. Tov. Benčin Anton, kovač, je svoj petletni plan izvršil že meseca februarja 1.1. V delavnici imamo tudi redne študijske in politične sestanke. Uprava je tesno povezana s sindikalno organizacijo in partijo. Vse probleme rešujejo skupno. Ves kolektiv se zaveda, da smo v izgradnji socializma ter tudi zato vlaga ves svoj trud za doprinos in ustvaritev boljšega življenja nas in naših potomcev. S tem geslom gremo naprej v socializem. vkovanega v verige odpeljali v graške zapore. Po svojstveni odisejadi, polni trpljenja, so je vrnil 1918. leta izčrpan domov. Kmalu pa je zopet pričel z delom; zopet so nastale telovadne vrste in dobro organizirano obrtniško društvo z njegovim vodstvom in sodelovanjem. Podtalni kulturbundovci so poskrbeli, da je tudi tov. Holy prišel kot eden prvih na črno listo. Ob prihodu Gestapa v Brežice je bil z enajstimi Brežičani že 17. 4, 1941 aretiran, zaprt in nato z družino izginul na Hrvatsko, od koder je prišel v Ljubljano. Tu se je takoj povezal z OF, bil kurir Rdečega križa in tudi OF. Na Silvestrov večer 1941 so ga zaprli Italijani in ga izgnali v Split, kjer je zopet moral za dalj časa v ječo. Nato je prišel z ženo v Zagreb, kjer sta skupno pridno zbirala sanitetni material in druge potrebščine za partizane. Po osvoboditvi je pomagal organizirati fizkulturno organizacijo v Brežicah in bil izvoljen za predsednika. V organizaciji je vzor reda in discipline, ter se še vsako leto udeležuje kot -najstarejši aktivni fizkulturnik v državi Titove štafete in predaje štafetne palice Slovenije v Samoboru hrvatski štafeti. t.maja 1931 je minulo petdeset let, ko je prišel tov. Holy v Brežice ter lahko z zadovoljstvom in ponosom zre na svoje življenjsko delo. Nastopajoče novo poko-lenje naj nikoli ne pozabi nesebičnega in požrtovalnega dela mož v narodnostno eksponiranih krajih naše domovine ob koncu prejšnjega in začetku sedanjega stoletja. Z velikim naporom in trudom so pomagali ohraniti sedanjo se vero vzhodnoslovensko narodnostno mejo -in F tem obranili, da ni podlegla germanizaciji. . Tov. Holvju, ki ga prištevamo v prve vrste narodnih borcev, čestitamo k njegovemu redkemu jubileju in mu želimo še veliko srečnih in zadovoljnih let. KINO KRŠKO PREDVAJA od 1. julija naprej predstave tudi v sredo in četrtek. Predstave se pričnejo točno ob 20,30 uri. 4. in 5. julija: POT DO I’LE M Sl'V A angleški film 7. in 8. julija: NE ZAPUSTI ME . angleški film H. in 12. julija: NJEN OBRAZ ameriški film 14. in 15. julija: PESTUNJA ameriški film 18. in 19. julija: LJUBAVNA PESEM ameriški film 21. in 22. julija: POD RIMSKIM SONCEM italijanski film 25. in 26. julija: ZIMSKA ZGODBA ameriški film 28. in 29. julija: TRST — premiera jugoslovanski film IZJAVA Podpisani Škoberne Karl, rudar, stanujoč v Senovem št. 63, izjavljam tem potom, da globoko obžalujem, da sem žalil štrukelj Karla, nameščenca iz Senovega št. 52, Šibila Stojana, uslužbenca iz Senovega št. 105, in Jereb Jerneja, tesarja iz Senovega št. 103, da sem jih zmerjal z nedostojnimi izrazi dne 16. 3.1951, ko so zgoraj navedeni tovariši poslovali kot člani ljudske inšpekcije v otroški restavraciji _ v Senovem. Moji očitki zgoraj navedenim tovarišem so neosnovani in jim nimam v pogledu njihove poštenosti tako v privatnem življenju, kakor v njihovem uradnem poslovanju ničesar slabega očitati. Zahvaljujem se jim, da so glede tega spora odstopili od tožbe. Škoberne Karl s. r. Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Mesečna naročnina 6 din. — Poedina številka 5 din. — Čekovni račun št. 605-95603-9. — Ureja uredniški odbor. Naslov uprave in uredništva: Okrajni odbor OF Krško, telefon 43. — Tisk Celjske tiskarne v Celju. — Odgovarja uredniški odbor.