UDK 929 Kopitar J.
Stanislav Hafner
Gradec
JERNEJ KOPITAR -
NOVI POGLEDINA NJEGOVO OSEBNOST IN DELOVANJE
V razmeroma kratkem casu se je Jernej Kopitar znal udomaciti in tudi kot jezikoslovec
in slavist uveljaviti v prvi univerzalni fazi dunajske romantike. Posebnosti njegovega
dopisovalnega jezika, odvisnega od konkretnega prejemnika, izrazajo Kopitarjevo
profilirano osebnost in sluzijo tudi kot oznacba njegovih kultumopoliticnih nazorov, ko jih
skusamo razloziti.
In a relatively short period of time Jernej Kopitar was able to become oriented and to gain
recognition as a linguist and a Slavist in the first universal phase of Viennese Romanticism.
The peculiarities of the language of his correspondence, which depend on the addressee,
indicate Kopitar’s formed personality and serve as characterization of his cultural-political
views, as the author attempts to explain them.
1.0 Nas ugledni slavist Rajko Nahtigal, ki ga - kakor tudi druge slovenske slav-
iste iz klasicne dobe slovenske filologije - po mojem mnenju iz interkultume per¬
spective danes se vedno premalo upostevamo, je svojcas zapisal: »V splosnem je
moje mnenje, da je treba na vsako tako osebnost (Nahtigal je tu mislil na Miklosica)
gledati pod vidikom njegove dobe ter jo iz nje ocenjevati, kaj in koliko je prispevala
k napredku na kakrsnem koli kultumem polju in se izogibati anahronizmov ali celo
izlivov subjetkivne custvenosti...« (Nahtigal 1950: 189). Te besede veljajo v smislu
danasnje znanstvene pragmatike se prav posebno za osebnost in delovanje Jemeja
Kopitarja.
Ko se clovek danes ukvarja s karakterizacijo in ovrednotenjem Kopitarjeve
osebnosti in njegovega znanstvenega profila, opaza, da je prav tezko najti nekaj, kar
bi s slovenisticnega vidika lahko dalo kopitarologiji kaksno novo smer. Tako bogata
je danes literatura o njem, zacensi od izdaje Kopitarjeve korespondence, ki jo je za
tedanji cas izcrpno pripravil Vatroslav Jagic, 1 prek klasicne izdaje vecjega dela
spisov, ki jo je v najtezjih casih slovenske zgodovine, leta 1944 in 1945, priskrbel
Rajko Nahtigal2, pa do fundamentalne biografije Kopitarja iz rok Jozeta Pogacnika.3
Ce pa upostevamo se zbomike, ki so se pojavili leta 19814 in ob stopetdesetletnici
Kopitarjeve smrti v Ljubljani5 in na Dunaju,6 lahko ugotovimo, da se je domaca in
mednarodna slavistika znala oddolziti spominu vehkega slovenskega znanstvenika.
1 Vatroslav Jagic (Jagic), Pis’ma Dobrovskago i Kopitara , Sanktpeterburg, 1885; isti, Novyjapis’ma
Dobrovskago, Kopitara i drugih jugozapadnyh slavjan, Sanktpeterburg, 1897.
2 Rajko Nahtigal, Jemeja Kopitarja spisov II. del, 1. 1944; 2. 1945.
3 Joze Pogacnik, Bartholomdus Kopitar, Leben und Werk, Miinchen, 1978.
4 Kopitarjev zbomik, Slavisticna revija 29, 1981.
5 Kopitarjev zbomik, Ljubljana, 1996.
6 Bartholomaus (Jernej) Kopitar, ur. Walter Lukan, Wien, 1995.
172 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
Kopitarjevo zivljenje je potekalo v dobi, ki so jo na zunaj oznacevali
Napoleonovi dogodki in Dunajski kongres. Ravno zaradi tega pa se je znala
izogibati etnocentricnih vidikov. V kulturni sferi so tedaj prevladovali aspekti
cloveske univerzalnosti, razuma in cutnosti, v raziskovalni tehniki pa je vladalo
nacelo odprtih sistemov misljenja. V slovenskem kulturnem prostoru je ta doba
rodila prerodno gibanje z odmevi racionalisticne miselnosti. V vecnarodni adminis-
trativni celoti stare Avstrije pa se pojavijo pri nenemskih narodih, Cehih, Slovakih
in Slovencih, razlicni osnutki razsvetljenstva. Ceski orientalist Josef Dobrovsky, ki
ga je Frantisek Palacky v nekrologu imel se za historicno kriticnega empirika
(Palacky 1956: 21.65), in nas Jemej Kopitar, pravnik in klasicni filolog, sta postala,
kakor je vsem znano, utemeljitelja slovanske filologije oziroma slavistike. Dunaj
kot metropola kultumokomunikacijske skupnosti je tedaj se igral vlogo kultumega
stimulatorja v transnacionalnem smislu.
1 .0.1 S kaksnim slavisticnim standardom je tedaj Dunaj sprejel Kopitarja, nam
kazejo spisi jezuita Franza Karla Alterja, ki je bil od leta 1779 najprej kustos dunaj-
ske univerzitetne knjiznice in lektor za diplomatiko na dunajski univerzi. V predgo-
voru k svoji knjigi Beitrag zur praktischen Diplomatikfiir Slawen, inbesondere fur
Bohmen, 1801, pripoveduje, kako mu je pri prevajanju dveh cmogorskih dokumen-
tov za tajno drzavno pisarno (Geheime Staatskanzlei) pomagalo znanje uceno
slovanskega jezika (Gelehrtslavische Sprache), ker se - citiram - Slovani v svojih
spisih vedno bolj priblizujejo »slavonizmu«, ravno tako kot se »vulgami Grki« vse
bolj priblizujejo helenizmu, to se pravi novemu humanizmu tedanjega casa. Alter
pri tem se ne misli na vlogo modela grskih narecij v slovanski romantiki, ki je igrala
tako pomembno vlogo pri Kopitarju. V predgovoru nas se bolj preseneca trditev -
citiram ponovno v prevodu - da se mora Cerkev zahvaliti uceno slovanskemu, se
pravi cerkvenoslovanskemu jeziku tedaj se ruske redakcije, da so se postavile meje
prizadevanju Primoza Trubarja in Juraja Jurisica, ki sta hotela uvesti luteranstvo v
juznoslovanskih dezelah. Tudi ta izjava se nikakor ne ujema s Kopitarjevo oceno
protestantizma. V istem uvodu k svoji knjigi nam Franz Karl Alter nudi tudi pregled
tako imenovanih »vulgarno slovanskih jezikov«, ki jih deli na sledece jezike in
narecja - citiram v originalu: Bohmische, die Pohlische, Bdmisch.Pohlische,
Mahrische, Hanakische, Slowakische, Dalmatinische, Croatische, Syrmische, Ser-
vische, Russniakische, Bosnische, Crainerische, Cdrntische, Slowdnische (Franz
Karl Alter 1801, V). Ce primerjamo s temi izjavami slavisticno strokovne spise
Kopitarja iz prve dunajske dobe, jasno opazimo dimenzije Kopitarjevih zaslug za
pridobivanje neoporecnih spoznanj o slovanskem kulturnem svetu.
Odprt za vse novo in enciklopedicno usmerjen, se je Kopitar v najkrajsem casu
udomacil na Dunaju in si znal pridobiti dosti znancev in prijateljev, seveda pred-
vsem med rojaki, ki so tedaj ziveli na Dunaju. Spretno je znal izkoristiti informacij-
ski deficit vedozeljnega Dunaja, zlasti kar zadeva tedaj tako aktualni polozaj naro-
dov na Balkanu. Tako je kmalu zaslovel kot splosno priznan strokovnjak za slovan-
ska vprasanja v Drzavnem cenzurnem uradu in v Dvomi knjiznici.
1.1 V znanstvenem svetu Dunaja je tedaj v teoriji jezikoslovja vladalo razs-
vetljensko misljenje filozofa G. W. Leibniza, ki se je med drugim zavzemal tudi za
Stanislav Hafner, Jemej Kopitar - Novi pogledi ... 173
to, da doda »abecedi logicnih operacij« poseben univerzalni jezik, neke vrste »lin-
gua academica«, v katerem bi se dalo ustrezno izrazati pri raziskovanju filozofije.
Leibniz si je prizadeval tudi za empiricno inventarizacijo govorjenega jezika, tako
da bi se povecala funkcionalna zmogljivost jezika ter prisli med ljudi modrost in
znanost (Leibniz 1986: 205). Kakor pricajo domaca teoretska in empiricna dela
razsvetljenske dobe slovenskega knjiznega jezika, spisi Japlja, Kumerdeja, Pohlina
in Linharta, je Kopitar ze v Ljubljani imel priloznost, da se seznani z nazori Leib-
niza (Orzechowska 1987: 305-325). Zato se je na Dunaju tudi z veliko vnemo
udelezeval razprave dunajskih romantikov o aplikaciji racionalnih modelov inven-
tarizacije nemskega govorjenega jezika. Ko je centralna oseba napredne struje Frie¬
drich Schlegel zacel 1812 izdajati svojo revijo Deutsches Museum, se je programu
te revije takoj pridruzil. Ze v drugem zvezku se je javno obmil na Schlegla s pis-
mom fiber ein osterreichisches Idiotikon. Na kratko je opisal avstrijski polozaj le-
ksikografske literature in med drugim obzaloval, da je gradivo, ki ga je zbral Janez
Sigismund Popovic (Popowitsch), ohranjeno samo v rokopisu. Kot vzorec takega
slovarja Kopitarju sluzi Stalderjev Schweizerisches Idiotikon 1806-12 (Loffler
1980: 23). Idiotikonje treba razumeti kot izraz za govoijeni jezik v narecjih. Kopitar
opozarja, da sestavljalcu avstrijskega idiotikona ne bi bilo treba razumeti »slovan-
sko«, moral bi samo »referirati« natancno to, kar slisi. Potem bi se ze nasli tudi
slovanski znanstveniki, ki bi razlozili to ali ono slovansko izposojenko.
Ob koncu pisma Kopitar ponavlja svojo prosnjo Schleglu, da bi nam tudi on kot
ugledni poznavalec jezika - citiram - »polozil ustanovitev takega idiotikona na
srce«. Kopitarjevemu pismu je Schlegel v isti stevilki revije pridruzil dolgo pri-
pombo izdajatelja, v kateri predlaga ustanovitev posebnega drustva Gesellschaft der
vaterlandischen Sprachforscher, prijateljev in poznavalcev splosnega nemskega je¬
zika in opazovalcev posebnega avstrijskega jezika in narecij. To drustvo bi moralo
imeti skupno srediscno tocko. Koncna redakcija bi morala biti samo v enih rokah in
se zaupati samo enemu ucenjaku. Za to delo bi bil po mnenju Schlegla gotovo naj-
bolj sposoben spostovani avtor pisma, to se pravi Kopitar. Seveda, dodaja Schlegel,
ce mu to dovoljujejo dmge obveznosti. Preseneca nas tako dobro strokovno mnenje
Schlegla o Kopitarju tudi v germanistiki. To je ozadje Kopitarjevega sporocila pri-
jatelju Jakobu Zupanu: »Cum Schlegelio prandi nuper apud Humbold legatum
Prussiae. ita me persequuntur hi Tedeschi. Schlegelio scripsi publice (in deutschem
Museo) de idiotico austriaco, et ipse publice respondit cum multis complimentis,
quibus tua vanitas patriotica, si legeret, mire gloriaretur!« (Pismo Kopitarja Zupanu
od 14. oz. 7. novembra 1812).7
Kopitar je objavil v reviji Deutsches Museum se tri prispevke: poleg prvega
pisma, o katerem je ze tekla beseda (II, 10. 342-343), se foneticno zanimiv clanek:
Uber die unmusikalische Beschaffenheit der deutschen Sprache (II, 12. 533-535),
nato porocilo: Kurze Nachricht uber die Handschrift des altdeutschen Gedichtes
Gottfried von Bouillon, angeblich von Wolfram von Eschilbach (II, 7. 72-76) in
zadnji prispevek: Die deutsche Orthographic. Von einem Kosaken, an den Heraus-
1 Glej Jagic, Novyjapis’ma, l.c. 247.
174 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
geber (II, 12. 517-540). Najbolj siroka in tudi znanstveno ambiciozna je razprava o
nemskem pravopisu: v vlogi sina bogatega ukrajinskega kozaka razpravlja Kopitar
o prednostih in slabostih razlicnih crkopisov, deloma v obliki fiktivnega pogovora z
nekim francoskim Abbejem, deloma pa z ruskim menihom Afanazijem in nekim
Nemcem Wolkejem (=oblak). Afanazij seveda hvali cirilico kot bozjo iznajdbo,
medtem ko jo Francozi uporabljajo kot karikaturo, nemski pravopis pa je po mnenju
Nemca samega tako povrsen (»schlendrianisch«), samovoljen in naravnost muhast,
da ga ne samo »dame« in neizobrazeni ljudje, temvec tudi poklicni ucenjaki nikoli
ne bodo mogli obvladati. Dovolite tu mojo osebno pripombo, da ta ugotovitev o
nemski ortografiji velja se danes! Dialogu sledi dolga in nacelno zasnovana
razprava o ureditvi idealnega crkopisa, vprasanje, ki je v slovenski slovnici mucilo
Kopitarja in ki ga poznamo iz slovenskega abecednega boja. Za nas so Kopitarjeve
izjave pomembne, ker se je tu zavzemal za logicno-pomensko funkcionalno nacelo
ureditve abecede: Crkopis, pravi Kopitar, ki zna izrazati vse odtenke dogajanj, vse
modifikacije misljenja, mora biti na prvem mestu ravno tako kakor govorjeni jezik
(Redesprache). Glavna naloga crkopisa je, da oznaci glasove jezika. Abeceda
vsakega naroda bi morala imeti toliko crk, kolikor ima ta jezik glasov. Noben glas
ne sme imeti vec kot en znak in noben znak vec kot en glas. Lahko smo prepricani,
pravi Kopitar, da je prvi izumitelj iznasel le toliko znakov, kolikor je imel njegov
jezik glasov. Ocitno je, da se je tu Kopitar priblizal logicno-funkcionalnim nacelom
danasnje fonologije. Zanimive so v tej razpravi, o kateri bi mogli se dolgo govoriti,
tudi misli o mehanicni prestavitvi glasov v crkopis in Kopitarjeva kritika Klop-
stocka, da se doseze - citiram - »maksimum enostavnosti in uporabnosti crkopisa«.
Vse ugovore, tudi te, ki zadevajo samobitnost nacionalnih crkopisov, skusa Kopitar
razveljaviti z ocitnimi prednostmi primerjalnega jezikoslovja, politicnega in literar-
nega obcevanja med posameznimi narodi, s ciljem, da »se medsebojno priblizajo
danes tako veckratno razcepljene druzine cloveskega rodu«.
1.2 Omenil sem, da se je Kopitar ze v svoji slovenski slovnici ukvarjal z
vprasanjem enotne abecede za slovanske jezike in ugotavljal, da je grsko-slovanska
cirilica mnogo pripravnejsa od latinice, ker zahteva za vsak glas svoj posebni zapis.
Tukaj je Kopitar omenjeni model razsiril v razseznostih prve dunajske dobe, ko se
je ucil s svojim prijateljem Jakobom Zupanom hebrejscine, se srecaval z dunajskim
romantikom Schleglom in postal prijatelj profiliranega profesorja orientalskih je-
zikov Johanna Jahna. 8 Znanstveno zgodovinsko pa je potrebna ugotovitev, da se je
ze tedaj zavzemal za fonetsko-funkcionalno nacelo zapisovanja jezikov, leta 1813,
se pravi stiriindvajset let pred tovrstno koncepcijo germanista Rudolfa von
Raumerja,9 ki je pozneje zaslovel s to tehniko.
1 .2.1 Na tem mestu pa moram zapisati zgodovinsko resnico, da je Friedrich
Schlegel lahko izdajal svojo tudi splosno gledano zelo napredno revijo Deutsches
Museum samo dve leti, 1812 in 1813. Po Schleglovi lastni izjavi zato, ker dunajska
publika ni imela veliko vec obcutkov kot stari »strozak« in se manj pravilne
8 N. Petrovskij, Pervye gody dejate’nosti V. Kopitarja, Kazan, 1906, 443.
9 Rudolf von Raumer (1815-1876), Sprachwissenschaft, Hans Arens, Miinchen, 1955, 213-217.
Stanislav Hafner, Jemej Kopitar - Novi pogledi ... 175
presoje. 10 Oprostite, da zaradi drugacne semantike nisem mogel pravilno prevesti
besede »strozak« — »stara plevnica« ne pove vsega, »slamnica« tude ne, se manj
»slamnjaca«. Poznamo le prazno slamo, ki v slovenscini ni neumna slama. Pravimo
pa: Kjer slama, tam slava.
1.3 Zgodovinarji slavistike smo hvalezni Vatroslavu Jagicu, da je v izdaji Kopi-
tarjeve korespondence, ki je izsla v Berlinu in Sanktpeterburgu leta 1885 in 1897,
objavil tudi petdeset Kopitarjevih pisem Jakobu Zupanu, profilirani osebnosti
slovenskega razsvedjenstva in zastopniku janzenisticno usmerjenega jozefinskega
dusnega pastirstva v Ljubljani. Zupan je po bogoslovju v Ljubljani in na Dunaju,
kjer se je druzil s Kopitarjem, od 1811 dalje kaplanoval v Smarju pri Ljubljani in od
leta 1815 naprej bil profesor stare zaveze na ljubljanskem bogoslovju ter profesor
orientalskih jezikov v ljubljanskem liceju.* 11 Na ta nacin je bil Kopitarju ustrezen
naslovnik in postal celo »amice intimissime«, kakor ga imenuje v pismu z Dunaja
31. marca 1810 (Jagic 1897: 188). V Jagicevi izdaji najdemo Kopitarjeva pisma od
leta 1809 do 1821, to se pravi iz casa, ko Zupan se ni bil vjavnem sporu z domacimi
cerkvenimi in drzavnimi oblastmi. V mnogih pogledih nas danes ta pisma pre-
senecajo: nikjer drugod Kopitar namrec ni govoril tako odkrito in povedal tega, kar
je v resnici mislil in cutil, in nikjer drugod ni uporabljal tako ekspresivnih poliglot-
nih sredstev pisane besede. Razumljivo je tudi, da nikjer drugod ni uporabljal v
toliksni meri slovenskega besedila z ljubljanskim pogovomim jezikom. Hvalezni
smo Stanislavu Suhadolniku, da je resil Kopitarjevo cast in dokazal, da je Kopitar
zalo dobro poznal tedanjo slovenscino in jo tudi uporabljal (Suhadolnik 1981: 171—
183). Ze v prvem pismu z Dunaja v Ljubljano spodbuja Kopitar Zupana: »Werden
sie spes nostra« (25. 10. 1809, Jagic' 1897: 182) in 24. aprila 1811 ze javlja Kopitar
svojemu ucitelju Dobrovskemu, da bo Zupan postal »noch der geschmackvollste
Stockslave« (najokusnejsi pristni Slovan), kar pomeni pri Kopitaiju najvecji kom-
pliment na podrocju slovenstva in znanja slovenskega jezika (Jagic 1885: 194). Kar
zadeva Kopitarjev odnos do janzenizma, izvemo tudi samo iz njegovega pisma Ja¬
kobu Zupanu 6. avgusta 1810, da se je od janzenizma ze zgodaj oddaljil. Priznal je
namrec na tern mestu: »/.../ sed natura et populus se moquent de vos Jansenismens:
natura vincet na sadnje: deswegen habe ich mich auch als einsichtsvoller Egoist auf
ihre Seite geschlagen« (Jagic 1897: 199). Tu pravi Kopitar na svoj posebni nacin, da
se narava in narod odklonilno odnosita k janzenizmu in da bo nazadnje vendarle
zmagala narava. Zato se je tudi on kot uvideven egoist okrenil na njeno stran.
2.0 Kopitaijeva pisma Jakobu Zupanu nudijo lep primer Kopitarjevega poliglot-
nega dopisovalnega jezika z latinskim, nemskim in slovenskim osnovnim jezikom.
V ze omenjeni analizi Kopitarjeve dopisovalne slovenscine je Suhadolnik ugotovil,
da je ena iz znacilnosti njegovega pisemskega sporocila odvisnost od konkretnega
prejemnika pisma in ta osebnost prihaja na dan predvsem v pismih Zupanu. Poleg
tega pa tudi ne najdemo nikjer vecjega stevila jezikovnih interferenc v tako
10 Deutsch-osterreichische Literaturgeschichte; citat iz Nagl-Zeidler-Castle, 2,1914, 880.
11 Stane Suhadolnik, Zupan (Suppan, Zupan) Jakob, 1785-1852, Slovenski biografski leksikon, 4,
1980-1991, 870-873.
176 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
sistematicni organizaciji besedila. V sproscenem vzdusju pisanjaprijateljskihpisem
je Kopitar prav lahko igral na celi klaviaturi interferenc jezikov, ki jih je poznal, saj
mu je bil Zupan tudi v tem pogledu ustrezen partner.
Jezikovnostatisticni pregled, ki sem ga bolj obsimo objavil na drugem mestu, 12
nam pove, da je vecina teh petdesetih pisem Zupanu, in sicer sestindvajset, pisana
ali sploh latinsko ali pa pretezno latinsko, v dvanajstih pismih vlada v osnovnem
jeziku ravnotezje med latinscino in nemscino, devet pisem je pisanih pretezno
nemsko in samo v treh pismih prevladuje slovenski jezik. So tudi pisma, v katerih
se jezik menja od poglavja do poglavja, najveckrat pa se spreminja po stavkih. In¬
terference so navadno nemske, latinske, slovenske, francoske, italijanske ali celo
starogrske. Ce niso stalne besedne zveze ali stavki, morajo biti na vsak nacin v
skladu s stavcno kongraenco osnovnega jezika. Najdemo pa tudi pisma, kjer ima
vsako poglavje svoj jezik (Jagic 1897: 213-215; 229-232), najveckrat menja jezik
od stavka do stavka, npr.: »Meni gre po glavi, da jih bodo sa notariusa postavili: to
mi ni prav: ich will Sie nicht als Geschaftsmann, sondem als Gelehrten, cujus et
post fata aetema existas memoria, wissen« (l.c. 188). Najti pa je tudi stavek: »Top!
Ich lasse mich nicht zweimal bitten, ut te tikam« (l.c. 192).
Ko pregledujemo tehniko Kopitarjevega funkcionalno-racionalnega mesanja in
preklaplanja jezikov ne glede na organsko celoto jezika, opazimo, da vnasanje tujih
elementov v osnovni jezik izvira iz Kopitarjevega iskanja bolj tocnega bodisi
custveno bodisi situativno ustreznejsega izraza v katerem od sosednjih jezikov, o
cemer pricajo sledeci primeri: »/.../ Tu autem vir esto, nec servus nec Wildfang, in
medio virtus.« (l.c. 219), ali: »/.../ cetemm Auskunft dariiber habebis proxime«
(l.c. 239), ali: »/.../Sed scribe ettualiquando, et Vodnikumpodregaut scribat« (l.c.
249). V mnogih primerih so vzrok Kopitarjeve uporabe drugega jezika stalne be¬
sedne zveze, frazemi ali frazeoloski sklopi. Npr.: »Carantanica ante novembrem
non prodibunt. Sed tunc, ut spero comme il faut« (l.c. 256), ali »Vale et sis minus
rejen, et majus, veden et poveden i.e. diligens ordentiich« (l.c. 261), ali pa »Lepo
po mali emerget et nostra bibliotheca ex obscuri...« (l.c. 261) in stavek kot: »Erat
jam turn fein glawza« (l.c. 265).
Najbolj semanticno - jezikovno ambiciozne so take interferencne konstrukcije,
ko Kopitar prestavlja frazeoloske sklope enega jezika v drugega, npr.: »/.../ pa je
vidil, da ne pojde, et sic alias stmnas intendit.« To pomeni nemsko: »anderere
Seiten aufziehen«, »napeti drugacne strune«, kar je znan frazem tudi v slovenscini.
Ali pa se drug lep primer: »/.../ sed sit ex der Tanz« za nemsko »und aus ist der
Tanz« (l.c. 227).
2.1 Take pisno-govome poliglotne posebnosti Kopitarjevih sporocil Jakobu Zu¬
panu povzrocajo seveda tudi temna mesta v navedenih pismih, in jih je danes le
tezko razumeti, ker ni vec znano ozadje dane situacije.
12 S. Hafner, Uber den polyglotten Briefstil von Jemej (Bartolomaus) Kopitar (1780-1844), Ars
transferendi, Sprache, Ubersetzung, Interkulturalitat, Festschrift fur Nikolai Salnikow zum 65.
Geburtstag, Frankfurt, 1997.
Stanislav Hafner, Jemej Kopitar - Novi pogledi ... 177
Kopitar je pisal 16. oz. 27. junija 1814 Zupanu sledece: »Wanderer (alia Vin-
dobonensis ephemeris) ante 8 dies die Raizen und Griechen publice compromisit,
quod male exceperint revertentes heroas; sed male pro redactore et imprudenter pro
republica; nam klagavemnt ilium, nec ideo minus nos nemzos odient. Sic a nemine
amamur, nec in Polonia nec in Italia, nec in Slavonia, quia - nemci sumus, nec sper-
anda meliora! Quid e contra Russi! basiant nemzos et tartaros, et Graecis ordines
dant, et Dalmatis. In hundert Jahren, si sic pergunt, erimus omnes Russi!« (l.c.
266).
V prevodu: »Wanderer (neka dunajska revija) je pred osmimi dnevi javno kom-
promitirala Srbe in Grke, da prav malo cenijo junake, ki se vracajo. To ni dobro za
urednika in je neprevidno v odnosu do javnosti. Tozili so mu (nem. »klagen«, kla-
gaverunt), da prav nic manj ne sovrazijo nas Nemcev. Tako nas nihce ne ljubi, ne na
Poljskem, ne v Italiji, ne v Slavoniji, zato ker smo pac Nemci in ker nic boljsega ni
pricakovati! Kako popolnomadrugace se obnasajo Rusi! Poljubujejo Nemce in Ta-
tare, Grkom pa podeljujejo odlikovanja in tudi Dalmatincem. Ce bodo tako nadalje-
vali, bomo v sto letih vsi postali Rusi.«
Poraja se tezko vprasanje, kaj naj navedeni odlomek casopisa Der Wanderer,
stevilka 156 od 5. VI. 1814 pravzaprav pomeni. Se mar tu Kopitar res priznava za
Nemca, kot izgleda na prvi pogled in kot je del tega besedila brez pomisleka
prevedel v ruscino Vatroslav Jagic v svojem predgovoru k izdaji novih pisem Do-
brovskega in Kopitarja in drugih juznozahodnjih Slovanov, 1897: »Ohh
xanoBajiHCb Ha ra3eTy h 6yq,yT Rnpeq,h Hac HeMu,eB em,e donee
HeHaBH^eTb. TaKHM o6pa30M hhkto He jik>6ht Hac, hh b IloJibuie, hh b
HTaJIHH, HH B CnaBOHHH, nOTOMy HTO MbI - HeMIJbl H He OTKy/;a
Ha^,eHTbu,H Ha Jiynmee. A HanpoTHB IlyccKHe! Ohh u;eJiyiOTca c HeM-
n,aMH h TaTapaMH, rpexaM h ^aJiMaTHHijaM ^aioT op^CHa. Tepea cto JieT,
ecjiH Tax noHfleT, oy^eM Bee Pycckhmh« (Jagic 1897: XXVIII).
Ali je tak prevod v uscino res upravicen, ali se ima Kopitar res za Nemca? Kopi¬
tar, ki je ze leta 1810 objavil na Dunaju svoj znameniti kultumopoliticni program
patrioticnih fantazij Slovana Avstrije? Imamo namrec dosti izjav tudi v pismih Zu¬
panu, ki nasprotujejo interpretaciji, da velja v tern pismu kljucni izraz Nemec kot
priznavanje nacionalni pripadnosti. Na vec mestih, tudi v pismih Zupanu, se Kopitar
jasno solidarizira s tako imenovanim »mi-priznanjem« - mi Kranjci, mi Slovenci
itd. in izjavlja, da se cuti Slovenca. 13
Poskusal bom resiti to zagonetko takole: Ko pregledujemo znanstveno-zgo-
dovinsko ozadje navedenega Kopitarjevega pisma Zupanu, lahko ugotovimo, da se
je Kopitar ravno v letih od 1811 do 1823, potem ko je dobil v roke Zivljenje Kle-
menta Ohridskega, 1802, zelo intenzivno ukvarjal s tem zivljenjepisom, ki ga
pripisujejo nadskofu Theofilaktu posebnem pomenu besede: »napaXapovzeg
oi>v rodg ayfovg oi ozpaxitzxai avdpomoi Pdafiapoi Nspiz^oi yag...«
(Tunickij 1972: 108). Po nasem: »Vojaki, barbarski ljudje, bili so namrec Nemci, so
13 Ibidem, 111 . 112 .
178 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
zagrabili presvete /.../«, se pravi ucenec slovanskega apostola Metoda, ki so jih
bavarski vojaki izgnali iz mesta (Dujcev 1981: 279-301; J. Bujoch 1958: 133.134;
PeyfuB 1991: 157-165). V tem slavisticno tako pomembnem spomeniku, ki ga je
Dobrovsky bolj cenil kot Kopitar (Jagic 1885: 218.229.357.396.476.478.479.
4781.483.484; Jagic 1897: 782) je grski ali bolgarski zivljenjepisec - Franc Grivec
pise »Vizantijc« - (Grivec 1960: 152), kakor smo videli, porocal, kako so bavarski
vojaki kot zastopniki zahodnega, latinskega pokristjanjevanja alpskih Slovanov pre-
ganjali ucence Metoda.
Mogoce je, da se je Kopitar ze tedaj kot privrzenec karantanskega sistema (Haf-
ner 1996: 24.25) cutil prizadetega, ker tudi njega, kot zastopnika nemskega stalisca,
to se pravi kot »Nemca«, nihce ne ljubi, ne na Poljskem ne v Italiji ne v Slavoniji.
Tako se po mojem mnenju v tem pismu prvic pojavlja polariteta med zahodnjaskim
konceptom in ruskim »panslavisticnim orientalizmom«, kakor ga je pozneje imeno-
val Kopitar sam - polarizacija, ki ga je spremljala, kakor je znano, celo zivljenje.
2.2 Ta polarizacija med zahodno in vzhodno usmeritvijo slavisticnega razisko-
valnega dela, zlasti kar zadeva prioriteto latinskega pokristjanjevanja Slovanov, se
pojavlja pri Kopitarju v zadnji tretjini njegovega zivljenja, in to vedno bolj odkrito
in absolutno. Y enaki meri se zozuje tudi njegov slavisticni in jezikoslovni delo-
krog, kar velja posebno za njegova zadnja desetletja od 1834 naprej. Leta 1836 je
izsla njegova najreprezentativnejsa znanstvena knjiga Glagolita Clozianus, v istem
letu pa tudi njegov polemicni clanek: Ursprung der slavischen Liturgie in Pan-
nonien, 14 v Wiener Zeitung paje Kopitar 1840 sebe oznacil kot znanstvenika, ki je
»panslavisticni orientalizem zmanjsal na pravo mero.«15
Zato se ne cudimo, da je ob izidu prvega zvezka Kopitarjeve korespondence z
Dobrovskim leta 1885, kjer se prvic pojavljajo nasprotja med zahodno in bolgarsko
usmerjeno slovansko medievistiko, objavil v zvezi s Kopitaijevo polarizacijo za-
hod-vzhod najbolj ostro kritiko ruski zagovomik »slavjanofilstva« Anton Se-
menovic Budilovic (1846-1908), kritiko Kopitarjeve latinitete in avstrijanstva, ki ji
niso mogli docela slediti niti ruski slavisti, kakor nam to dokazuje knjiga N.
Petrovskega, Pervye gody dejatel’nosti V. Kopitara, Kazanj 1906. 16
Budilovic trdi med drugim, da je Kopitarjev razvoj od jezikoslovca, ki v zacetku
hvali cirilico in potem priporoca le latinico, posledica njegove »ultramontanizma«,
katolistva, ki priznava samo dogme in papezevo oblast. Kopitarjevi nazori, pise
Budilovic, niso rezultat mime znanstvene posplositve »obobscenija«, marvec zgolj
apriome trditve, vnaprejsnja prepricanja, izhajajoca iz ozkega regionalizma in patri-
otizma, ker je na vsak nacin hotel poavstrijaniti »avstrijacit’ vse svjascenija pre-
danijaSlavjan, vtomcisleicerkovno-slavjaskij jazyk« (l.c. 405). Budilovic (1886:
405) tudi ugotavlja, da je to »ultramontanstvo in avstriacevstvo« veliko bolj razvito
14 Kopitar, Ursprung der slawischen Liturgie in Pannonien, Der osterreichische Geschtsforscher, 1,
Wien, 1838,501-515.
15 Wiener Zeitung, 1840, stev. 72.
16 N. Petrovskij ugotavlja v svojiknjigi Pervye gody dejatel’nosti V. Kopitara, Kazan’, 1906,741 celo:
»Vpolne blagozelatel’no otnosilsja Kopitar k pravoslavnym...«
Stanislav Hafner, Jemej Kopitar - Novi pogledi ... 179
pri Kopitarju kakor pa pri Dobrovskem - to je ena izmed redkih trditev, ki se danes
drzijo. Budilovic pa tudi posplosuje, da je Kopitar videl v Rusiji zastopnico popol-
noma drugacnega cerkvenega in politicnega sistema, celo popolnoma drugacen kul-
turni svet. Zato baje tudi ni mogel ljubiti Rusije in ni mogel biti do nje pravicen. Na
nekem mestu ugotavlja Budilovic, da je bil Kopitar »cesarski katolik«, kar da po-
jasnjuje vsa protislovja njegovega misljenja in znacaja. Na koncu prihaja Budilovic
do zakljucka, ki je zadosti zmeren: Niti Jakob Grimm v germanski filologiji niti
Dietz v romanistiki se ne moreta hvaliti z vecjimi zaslugami kakor jih ima Do-
brovsky in v manjsi meri tudi Kopitar na podrocju ustanovitve slavistike«
(Budilovic 1886: 397—414).
3.0 Kopitarjev odnos do sozitja zahodne in vzhodne cerkve prihaja najbolj jasno
do izraza v prevodih ruske krmcije, nomokanona iz leta 1816, ki so bili objavljeni v
dunajskih Jahrbiicher der Literatur od 1823 do 1826, in v konfliktu s pripadnikom
stroge dunajske restavracije Franzem Bernhardom Buchholtzem (Hafner 1995:
233-243). Oceno te izdaje krmcije, ki je tudi Kopitar ne jemlje za pravo mnenje rus-
kega pravoslavja, temvec le za nekaksen »curiozum«, katerega napake je pac treba
popraviti, pa je Buchholtz kot urednik revije, ne da bi za to vedel Kopitar, samo-
voljno opremil s svojimi obsimimi kritikami in pripombami, ki so bile naravnost v
nasprotju s Kopitarjevim mnenjem, s cimer je tudi krsil avtorske pravice. Te pri-
pombe je Kopitar imenoval v pismih svojim prijateljem »curialistische Anmerkun-
gen« (kurialistcne pripombe) in »Durchspickungen« (pretikanja) - bile so zares
krivicne in zaljive. Danes jih lahko razumemo le, ce upostevamo stalisca stroge ka-
toliske restavracije, ki jih je zastopal krog Clemensa Hofbauerja, pisatelja, s katerim
Kopitar - kakor zvemo iz njegovih pisem - ni bil v dobrih odnosih (Hafner 1995:
20-21 ).
Kopitarjevo razmeroma velikodusno stalisce do vsebine ruske krmcije iz leta
1816 nam postane nekoliko bolj razumljivo, ce upostevamo med drugim tudi tole-
rantno stalisce, ki ga je zavzemal Kopitarjev znanec Friedrich Schlegel v svojem
leta 1823 napisanem znamenitem predgovoru h knjigi: Hermann Josef Schmitt,
Harmonie der morgenlandischen und abendlandischen Kirche s podnaslovom:
Entwurf zur Vereinigung beyder Kirchen in z dodatkom Nebst Anhange iiber die
anerkannten Rechte des Primats in den ersten acht Jahrhunderten, Dunaj 1824.
Friedrich Schlegel se namrec v svojem predgovoru k tej harmoniji med orientalno
in zahodno cerkvijo s cerkvenozgodovinsko poucnim dodatkom o pravicah primata
v prvih osmih stoletjih zelo strpno in duhovno poglobljeno sklicuje na zdravo pamet
pri obsojanju zunanjih ovir zdruzitve, saj po njegovem mnenju pravih dogmatskih
ovir sploh ni. Svoj uvod, ki obsega osem strani, koncuje Schlegel s pozivom, znacil-
nim za dunajsko romantiko: »Podajte si roke, vi stanovalci zemlje in povzdignite z
radostjo svoj glas k slavospevu.« To je primer zmeme dunajske katoliske romantike,
katere pripadnik je bil Friedrich Schlegel, v se vecji meri pa Kopitar.
Tako liberalno stalisce glede vprasanja zdruzitve zahodne in vzhodne cerkve
potrjuje tudi pismo Kopitarja znamenitemu nemskemu prijatelju germanistu Jakobu
Grimmu na predvecer leta 1824. Tu beremo: »Aber der Christ sollte in der ganzen
Christenheit sich heimlich fiihlen, und dazu ware es schon lange gekommen, nisi
180 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
theologi essent, die auch an der ersten Entzweyung schuld sind. Wir zwey wollen’s
halten, als waren keine Theologen etc.« (Vasmer 1938: 12), v prevodu: »Kristjani bi
se morali pocutiti doma v vsem krscanskem svetu, do cesar bi ze zdavnaj prislo, nisi
theologi essent, ce ne bi bilo teologov, ki so krivi tudi prvega razdora. Za naju naj
velja, kakor da ne bi bilo teologov etc.«.
Prizadeval sem si navesti nekaj po mojem mneju znacilnih tock iz zivljenja in
delovanja velikega slavista Kopitarja v zvezi s casovnimi vplivi njegovega tedan-
jega dunajskega okolja. Morda se mi je posrecilo vnesti nekaj novih pogledov v
danes ze tako bogato kopitarologijo.
VlRI IN LlTERATURA
F. C. Alter, 1801: Beitrag zurpraktischen Diplomatikfiir Sloven vorziiglich Bohmen. Wien.
A. Budilovic, 1886: Dobrovskij i Kopitar. Zumal Ministerstva narodnago prosvescenija.
Sanktpeterburg.
J. BUJNOCH, 1958: Zwischen Rom undByzanz, Leben und Wirken der Slavenapostel Kyrillos
und Methodios... ubersetzt, eingeleitet und erkldrt von JosefBujnoch. Graz (Slavis-
che Geschichtsschreiber, 1).
U. DUJCEV, 1981: Proucvanija varhu srednovekovnata balgarska istorija i kultura. Sofija.
F. Grtvec, 1960: Konstantin undMethod, Lehrer der Slaven. Wiesbaden.
S. Haener, 1995: Uber B. Kopitars Ubersetzungen zur russischen Krcija von 1816. Wiener
Slavistisches Jahrbuch 41.
— 1996: Jemej Kopitar kot avstroslavist. Kopitarjev zbomik. Ljubljana.
V. Jagic, 1885: Pis’ma Dobrovskago i Kopitara v povremennom porjadke. Sanktpeterburg.
- - 1897: Novyjapis ’ma Dobrovskago, Kopitara i drugihjugozapadnyh slavjan. Sanktpeter¬
burg.
G. W. Leibniz, 1986: Philosophische Schriften, 3,2. Citirano po Gerd Ueding: Von der Uni-
versalsprache zur Sprache politischer Handlung. Aufklarung und Gegenaufklarung
in der europaischen Literatur, Philosophic undPolitik von derAntike zur Gegenwart.
Dermstadt. 229-300.
H. Loffler, 1980: Probleme der Dialektologie. Dermstadt.
R. Nahtigal, 1950: Trdina o Miklosicu. Slavisticna revija 3.
H. Orzechowska, 1987: Elementy slowianskiego j§zykoznawstwa porownawczego w rgk-
opisach nie wydanych slowenskich gramatyk B. Kumerdeja i J. Japlja. Prekursorzy
slowianskiego. Wroclaw.
F. Palacky, 1956: Zivot avedecke pusobeni Josefa Dobrovskeho (1833). Vydala Univerzita
Palackeho v Olomouci v race 1986.
M. D. Peyfub, 1991: Die Klemensviten, Franz Miklosich und der grichische Buchdmck.
Franz Miklosich (Miklosic). Neue Studien und Materialien anlafllich seines 100.
Todestaget. Wien.
S. Suhadolnik, 1981: Kopitaijeva (dopisovalna) slovenscina. Slavisticna revija 29.
N. L. TUNICKIJ, 1972: Monumenta ad SS Cyrilli etMethodii successorum vitas resque gestas
pertinentia. London.
M. Vasmer, 1938: B. Kopitars Briefwchsel mit Jakob Grimm. Berlin.
Stanislav Hafner, Jemej Kopitar - Novi pogledi ... 181
ZUSAMMENFASUNG
VerhaltnismaBig rasch fand sich Jernej Kopitar in der vielschichtigen Geisteswelt der
universalistischen Phase der Wiener Romantik in den ersten Jahrzehnten seiner Wiener Zeit
zurecht und er verstandt es auch, sich in der Wiener wissenschaftlichen Publizistik mit
originellen slawistischen Modellen zu bewahren. Kennzeichnend fur diese Zeit ist sein
rationaler Umgang mit Sprachen und Sprachmitteln, wir dies so anschaulich der polyglotte
Sprachstil seiner individuell gepragten Briefsprache zeigt. Fiinfzig Briefe an seinen besten
Freund Jakob Zupan bieten dafiir das beste Beispiel: Besondere semantisch-funktionale
Gesetze bestimmen die Distribution polyglotter Interferenzen. Es ist mitunter allerdings
schwierig, in dieser eigenwilligen polyglotten Briefsprache den wahren Sinn der Aussagen
zu ergriinden, weil sich situationsbedingt hinter den Interferenen, als Schliisselworter
gebraucht kulturpolitische Weltansichten und sogar wissenschaftstheoretische Polaritaten
verbergen konnen.