List 6. Tečaj XXXIII. podarske y obrtniške narodne »j 7 M Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 10. februarija 1875. O b s e g : Nekaj o trtni uši. Važnost pepéla in saj za kmetijstvo. Živinozdravniška skušnja. poljščine. Zapisnik razgovora Ljubljanskih odbornikov Matice slovenske 6. februarija. Postava o obrambi Nekoliko vrstic o slov. besednem redu. (Konec.) Nove knjige. Kaj je bolje, ali da so naši poslanci v državnem zboru ali ne? Po volitvah. Dr. E. II. Costa. Ponarejeni bankovci. (Dalje.) Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. dobe so spoznali vsled mnogih in veČletnih skušenj y da pepel ni le samo sredstvo za pospeševanje razkroje-, , , v, van ja gnoja, temveč da je on tudi izvrsten gnoj. triOl US!. Predno se pa pepél za gnojenje upotrebuje, vedeti Barke na Tržaško-Primorskem. se mora> za ka ter o zemljo je tako gnojenje najbolj ObraČale ste , slovenskih rodoljub znanilo : slavne „Novice", se s o ze e•da se imenovane, pokazala. večkrat sled trt y se Varu us i y yy phyll do na »« a kraj Podp objaviti si štej v dolžnost, sledeče iz ; h vspesno. — Skušnje nas učé, da pepél je najboljši za težko ilovčasto zemljo, ^dočim za rahlo in suho zemljo nima toliko vrednosti. Cem težja je zemlja, tem veči je vspeh gnojenja s pepelom. Za deteljša, mokre travnike in pašnike ni boljega gnoja od pepéla. Se celó tam y kjer Dva moža iz Reškega Primorja blizo Ksstve se z gip- s pe- so v okrajů Volovskem in obćini Koceli sta z mano govo rila ter me zagotovljala, da v njuni krajini se trtna katero po Istersko „ladron" imenujejo , že več let som fmavcem) ni mogla zemlja zdatno zboljšati pélom dobili obilne pridelke. Angleži iz lastne skušnje us y prikazuje in dosti škode pouzroČuj ljani Nasvetoval tedaj y naj kmetijski družbi v Ljub • • kaj vec in bolj na tanko o tej stvar po zvedela in pozor obrnila zoper daljno razširjanje te nadlog Prosim y da blagovolile večkrat kaj v svojem cenjenem listu o tej živali nam poročati Jožef Amb * celo priporočaio, naj se vsa slama ali pa saj strniše na polju 3ožge , ter pravijo , da to je najboljše gnojenje, kakor tudi, da se pokončá pri požiganji mnogo skod-Ijivib^mrčesov. Cem več ima pepél kalija v in tem veča je njegova vrednost. Najboljši pepél pa se dobi samo od mak a, to baka, repice, praprota, potem od bukve, jesena, od šilatestega sebi, tem bolje gnoji y nadžupan je od j e 1 š e. ali smolnatega lesa ; najslabši pa Važnost pepela in saj za kmetijstvo Razun pepéla od rasilin in dreves imamo pa mnogo še drugih gorilnih tvarin, katere nam dajejo tudi iz- vrsten pepél za gnojenje Dolg temi je prvo pepél rujavega premoga. Spisal Fr. Kur alt. Veliko se dandanes tega pepéla nahaja po tovarnicah in oštra zima je vzrok, da se pokuri mnogo in plinarnicah , kjer se veliko centov vsako leto požge drv in druge gorilne tvarine, ter vsled tega dobi go- premoga. Omenjeni pepel je posebno dober za dete- ljišča, travnike, kakor tudi za bolehajočo ali slabo pep in podar mnogo pepela in sáj. Vrednost pa je tolika, da se mi važno zdi nekoliko'o tem spre- pšenico. Tudi pri gnojenji kro m pirja se zeló dobro govoriti. obnaša. Ako se pepél rujavega premoga pomeša s pe- Že ■■■■■■■MH MfMBMlMHMH ■ i I II rastline hranij stari umni kmetovalci, dokler so mislili da nst saj Pepél po ogl y SO niso imeli toliko za gnojenje *vA Qpélom šote (Torfasche), ga ni boljšega gnoja za tako poznavali veliko ko- imenovane kisle (mokrotne) travnike, ker tako gnojenje cenili so ga le boli kot sredstvo da y ampak danj oki go» jc uujj »ut 3ICU3ivu, ua pospesuje razpa- *«• » «v «.««.v », ---..—«—- j- gnoja in zemeljske crnine. A1 učenjaki novejše PePél kamnenega premoga. Ta pepél pomešan z přežene hitro mah. Drugi ravno tako važni, samo manjše vrednosti je * znam (trtno mimo Kaj pa, ko bi ta mrčes bil le na Vipavskem že davno teljša. odpadki od kuretnine daje nam izvrsten gnoj za de- y tako imenovani trtij >> Novice1' so „phylloxero že Čim več ima tak pepél mavca (gipsa) in drugih y da je lani in letos natanko popisale in za zdaj dvo- žveplenih spojin, kakor tudi fosforové kisline in drugih „ladron" ona trtna uš. Kmetijska družba pa se soli v sebi, tim boljši. Ako ima tudi železnega vitriola lade v Trst z Vašim po- kaj v sebi, pokončá vse globoko vkoreninjene plevelske bode brž obrnila do de žel ročilom in prošnjo, naj stvar natanko preiskati dá in potem rastline. Konjski rep (equisetum arvense) hitro pogine, ako se gnoji s premogovim pepelom. Premogov pepél jej poroca Kar zvemo, naznanimo brž v našem listu. Knjižico od ministerstva kmetijstva o „phylloxerr4 izdano , Vam poš- pa poleg tega, da zemljo gnoji, tudi zemljo celó zrahlja jemo Vred in zboljša fizikalično. Zeló vážen pa je šotni pepél. Tudi tega se dan- ovác pobitih bilo. Ovce so nalezle bolezen od goved danes posebno v okolici Ljubljanski, kjer se dobiva šota iz močvirja, posebno mnogo dobiva. Za dete- al je kar je za zdravniško znanstvo jako zanimivo f kuga se 19 dni po nalezbi pri prvi ovci se očitno ljišča, lan, repico, krompir in lečo, kakor tudi pokazala, tedaj celih 18 dni skrita v životu tičala. 9 . . za travnike, kateri niso presuhi Ta ali pa podvrženi povod- skušnja kaže, da se tedaj ne sme jo ovce, če so v do- njam roča. y ker iz takib voda ves pepél odnese, se zeló pripo- tiki s kužnimi goveđi bile, za neokužene imeti in Sotni pepél ima v sebi zeló veliko mavca (gipsa) drugim zdravim djati, ako so kakih 10 ali 12 dni na in je tim boljši, čim laglje je in Čim bolj je belkaste videz še zdrave. in svetle barvě. Težek in rudečkast pepél ima mnogo železa v sebi, zatoraj se mora pažljivo in ne p r e-več ž njim gnojiti, ker bi labko taki pepél vec ško- Belgiji je to gnojenje že doval kakor pa kořistil, tako v navadi, da si deteljša brez šotnega pepéla niti misliti ne morejo. Oni pa tudi trdijo, da se njih pri- delki vsako leto vsled tega gnojenja za 25 30 7 0 vikšajo. (Kon. prih.) mla po Se enkrat o Lancevih in Imrathovih tilnicah. Iz prijateljskih rok nam je došlo neko „pojasnilo" o vprašanji: ali so Lanceve ali Umratbove mlatilnice bolje y ter pravi y da ne pozná Borštni ka y ki Je Lan ce v o mlatilnico hvalil, in dvomi, ali je njegova hvala kompetentna ali ne y ono 99 pojasnilo" kaže tudi y kakor da bi „dopisnik Z. iz Stajarakega" hotel reklamo delati za Lancevo mlatilnico itd. 9 po leg pojasnila (( hvali Umrathove, da so priprosto konstruirane > njihovo rabo, in da nikomur ni poduka treba za je cena znižala od 132 gold, na 118 gold. Ker ~ se da jim liti „Novice" nimajo ne Lancevih ne Umrathovih mlatilnic v svoji zalogi, zato se jim enostranost na no- beno stran očitati ne sme > njim je stvar sama vo- dilo. Štajarskega gosp. dopisnika Novice" morejo zagotoviti, da nikdo ni ne y ne gosp Borštnika pozval, — „4 u,«,,, , v, —-----—, — jvj na hvalo pisala pisala sta prostovoljno iz lastnih s ku- da bi hvalil Lancevo mlatilnico: kar sta JeJ sinj; gosp. Borštnik je ud družbe kmetijske in in-teligenten gospodar. Da lože tekó Lanceve mlatilnice, je menda dognana stvar po vsem , kar se „Novicam" Novice" so hvalile obojne, pa nimajo vzroka pOrOCa. ^ V T 1 VV U U Y V M v I »J w ^ J/M» UlLUbWj V T V U M J dvomiti o tem , kar jim pišejo iz Štajarskega in Kranj- skega izvedeni možje / yy Novice" pa tudi vedó to, da mehanizem je pri Lancevi kakor pri Umrathovi mlatilnici enak ; razloček med tema mlatilnicama je ta. 7 — ----------- da Umrathove imajo okrogle cveke in so više postavljene, Lanceve imajo pa cveke na vogle in so niZ J Q y luuaj V^ pUOl/U) Y iJVU^y } ' " u W Ul« ou U1V/A « ravnati z mlatilnicami, zato je sploh treba praktičnega ali teoretičnega poduka pri eni kakor pri drugi mlatilnici; kar pa se cene mlatilnic tiče, je ona različna po koles i h, namreč ali mlatilnica nima kolesa (Schwung- tedaj bolje postavljene; kako da se mora rad) y ali ima srednje ali veliko kolo. Sicer pa tudi pa „Novice" vedó še to, da Lan ce va slavnoznana fabrika je leta 1872 prodala 3500 mlatilnic, vitalov (Goppel) 1200, poleg tega pa ne odrekajo, da tudi Um rath svojih veliko prodá. V Dunajski razstavi leta 1873 je Lane za svoje slamoreznice in mlatilnice prejel medaljo vrste medaljo za napredek, Umrath pa za svoje kme- tedaj mašine pohvalno pismo Se enkrat tijske po navijaj o stojé nad fabrikama in zalogama; njim je le za stvar in ne za Petra in ne za Pavla. Novice"' svoje vodilo, da nepristransko y Živinozdrav niska skusnja. Koliko Časa utegne Turska kuga skrita ticati v o v call ? Goveja in ovčja kuga v Trnovém na Notranjskem nehala, ko so od 236 goved in 489 ovác v 5 hlevih goved goveda in 1 ovca za kugo poginila, bolnih in ovác ; kužne nalezbe sumljivih pa 15 goved in 80 Xove postave. Postava o obrambi poljščine * veljavna za Kranjsko deželo. 1 postave O poljščini in o poljskih okvarbah (skodah). . Poljšcina se deva pod posebno obrambo te Ob zvrševanji te postave se k polj v J • f s tej o vse tište stvari, katere so s kmetovanjem in poljedelstvom v najširjišem smislu ali na ravnost ali posrednje v zvezi, dokler so te stvari na samem pofji. kor E poli se zatorej štejejo zemij sama Korsna so: njive, travniKi, pasniKii, vrtje, vinogradi, sadno drevje in vsakoršni zasadi, teščílnice (prešálnice), nJ travniki pa niki v r tj ka gradi poljske koče, kozleci, seníce, ulnjaki (bučelnjaki) > uul](l,u y r tovi in sečí, ribniki, ribarnice in naredbe za umetelj pio ribstvo ; nap f za dovod in odvod vodé, jezoví, vodne stivbe in vodovodi, poljski vodnjaki, poljski kolovozniki in steže itd., ter tudi vsi še ne spravljeni pridelki in setve gih ; dalj seno y y ostrnicah in kozlecéh slama in pridelki v kopah ali v sto na odj Polj pušceno kmetsko y vprezna in pašna živina, gnoj itd Za poljsko okvarbo se kaznjuje vsako po- ter vsi prestopki . ali kvarilo (poskodovanje) polj tistih prepovedij , katere 30 ali uže v tem zakonu jih na podlogi tega zakona polit oblastvo, občinski odbor) posebe ino oblastvo (okrajno razglasi poljščini v obrambo, kolikor ta pokvarila ali prestopki teh prepo vedij ne padajo pod občni kazenski zakon ali pod po sebne zakone in ukaze vrst ze y gi v obrambo drugih V cnljedelstva, posebno v obrambo vodnih pravic ali v zvrsevanje ces tne policij Posebno se izrekoma prepoveduje : brez pravice hoditi, ležati, jezdariti, voziti po vrtih soloh. tudi po obdelanih ali uže za setev ploh pripravljenih kedar trava raste, naposled po vsacem zemljišci ako ograje , prepovedne deske (table) ali druga jivah dalj po travniki h tedaj y 9 vidna svarila kažej da zaprto brez pravice hoditi po potih. kateri so po župa-novem ukazu zaprti tedaj, kedar zori grozdje ali drug Polj povedne deske ali drun~ . navajo, da so prepovedani brez pravice odpravljati ograje ali dre vesno sadje, in ki jih pre idna svarila zazname y V jih zlovolj odpirati in tujej lastnini v nevarnost odprte pu-ščati lèse (vrline), ter odpravljati prepovedne deske in svarila ali jih tako pokaziti, da jih potí ej nihče ne more poznati; samovlastno začenjati steže ali kolovoznike na polji; samovlastno razoravati, razkopavati ali kako dru-gače kvariti obce poljske poti, steže ali mejne obronke njivam, prestavljati ali izkopavati mej- nike ter tudi tuj mlj p r i o r a va ti brez pravice odlamljati ali odrezovati debla, veje, mladlKe, C V 61 J ^ au oauju^ om Ltrvc^ui noturju ^ z dre ves ali koristnega grmovja ter tudi izdirati ali smukati listovje (perje) leséne kole > 47 l g) brez pravice z obdelanih njiv odrezavati, odtrga- vati žitno klasje, stročje ali kakoršno koli rast-linje, potem kositi, žeti ali muliti travo ob potih ali po mejnih obrónkih na polji; li) brez pravice pobirati ali izkopavati kosti, krpe (cunje) ali gnojila po vrtih ali njivah, po trav-nikih ali pašnikih , in brez pravice kopati prst, pesek , prod , kamenje , ter tudi listje grabiti in pobirati zrelo ali nezrelo sadje (otinke) na tujej zemlji ; i) brez pravice odkladati ali metati kamenje, gra- mos (šuto), črepinje, nesnago ali plevél na tujo zemljo ali na poti; k) brez pravice rabiti tuje seníce, kozlece, poljske koće ali na polji ostavljeno orodje ter tudi to orodje skrivati, raznašati ali kaziti; 1) zlovoljno prevračati ali raztresati tujo prst na kupih ali gnoj v gomilah, žito v kopah, nástil v skladih, senó, slamo ali pridelke v kopah, ostr-nicah , stogih ali kozlecéb, ter tudi okvarjati na poíji stoječe tuje priprave, v katerih se suši klaja ali pridelki; ' m) samovlastno požigati mocvirje, ki ima sušek (šoto) v sebi. (Dal. prih.) Znanstvene stvari. Zapisnik razgovora Ljubljanskih odbornikov Matice slov. 6. februarija 1875. leta. Ker je bil čas prekratek, da bi se bila mogla skli-cati odborová skupščina, je povabil 6. dne t. m. prvo-sednikov namestnik, gosp. Peter Kozler, Ljubljanske odbornike v dogovor, in zbrali so se gospodje : dr. Jan. Bleiweis , Marn , Pleteršnik, Fr. Sovan, dr. Strbenec, Solar, Tomšič, Tušek, Vavrû, Vilhar, dr. Zupanec in Žakelj. Gosp. podpredsednik odpre skupščino s sledečim po priliki govorom : Nemila osoda nam je v kratkem vzela zopet dva neprecenljiva moža, dr. E. H. Cos to in dr. Leona V one i no. Dr. Costa je bil več let za Matico tako delaven, da ga bode težko težko pogrešala, kakor bode v marsikaterem drugem oziru nedomestljiv. Z zlatimi črkami ostane zaznamovano njegovo slavno imé v zgodovini mile naše domovine in vsega sloven-skega naroda. Trudil, dělal, govoril in trpěl je mož na znanstvenem, političnem in narodnem polji. Kličimo toraj pokojnému prijatelju v spomin : naj v miru počiva! (Odborniki iz sedežev vstávši pritrdijo.) Tudi dr. L. Vončina je stal v prvi vrsti rodoljubov; tudi zguba njegova nam je zeló britka. Naj blagi mož v miru počiva! (Odborniki isto tako vskliknejo.) — V prihodnjem „letopisu" pa naj popiše „Matica" delovanje obéh pokojnih mož. Kar se pa še posebej tiče ranjkega prvo-sednika dr. E. Co ste, opomnim, da je baron Wurz- bach, predsednik kmetijske družbe, v poslednji seji te družbe svetoval, naj se mu napravi dostojen nagrobni 8pominek ter da se povabi tudi „Matica", da se temu pridruži. Obljubil sem mu, da, ker v tako kratkem času ni mogoČe sklicati vsega odbora, povabim le Ljubljanske odbornike, da se posvetovajo o tem predlogu. Prosim toraj, to zadevo v razpravo vzeti. Dr. Bleiweis se v odborovém imenu zahvaluje podpredsedniku, da je s tako gorko besedo se spomnil umrlih. Res — je rekel — žalostni so nam časi! Matica je še mlado društvo ; a koliko mož je izgubila, ki so jej kot predsedniki ali podpredsedniki na čelu stali; umrli so jej: dr. Toman, Kos, baron Anton Zois, dr. Vončina in dr. Costa; poleg njih pa še tajnik prof. Lésar. Pač nobeno narodno društvo nima take britke zgodovine. Naj bi v prihodnje srečnejša bila! — Nasvetovani spominek za umrlega predsednika dr. Costo je tako važna stvar, da ni dvombe, da se bo „Matica" v ta namen gotovo pridružila s svojimi močmi kmetijski družbi. Ali stvar se ne more mahoma skle-niti, zato predlagana, naj se danes izvoli odsek, ki naj prevdarja, kako naj bi se stvar izvršila. Danes itak sklepati ne moremo , ker niso vsi odborniki pričujoči. Ko odsek prevdari napravo spominka, naj poroča vsemu odboru Matičnemu v končni veljavni sklep; — v ta odsek naj se izbere pet odbornikov. — Ta predlog je bil po kratkem razgovarjanju soglasno sprejet, in v odsek so bili izvoljeni: dr. Bleiweis, P. Kozler, Marn, Vilhar, dr. Zupanec. Odsek se je koj konstituiral ter si za prvosednika izvolil gospoda Petra K ozl erj a. Ko se je konečno še določil 10. dan marca me-seca za prihodnjo odborovo skupščino, je bilo seje konec. Slovstvene stvari. Nekoliko vrstic o slovenskem beseđnero redu. Ponovljen, živo potreben opominj nekaterim pisateljem. (Konec.) Na jugoslovanskem, Slovencu edino priličnem sta-lišči moramo res sprejeti gori navedeni 2 pravili in trdno držati se jih, a v vsem drugem ostati pri narav-skem besednem redu, kakoršen je bil od nekdaj nava-den, in kakoršnega slišimo tudi v narodu. " Na to stran smemo dati naslednja navodila: a) V trdilnih prostih ali jednovitih stavkih in — kjer gre za zložene stavke, — v trdilnih glavnih stavkih vprašaj svoje uho ter postavljaj pomožni glagol in druge izmed gori omenjenih besedic najraje pred glagol, včasih pa tudi za njim, samo da se z njimi ne začenja niti nadaljuje stávek. Torej : Přišel sem pod okence (ne: sem přišel), ali pa: Pod okence sem přišel (in zopet ne : pod okence přišel sem). V Londonu, An-glije glavnem městu, živel je nekdaj (ne: je živel). Takrat sem ga spoznal (in ne : takrat spoznal sem ga). b) V vseh stranskih stavkih (Nebensàtze), ki se začenjajo s : kar, kdor, kateri, ako, če, Čim, da, dokler, kadar, kakor, kjer, ko, kodér, doklej, ali s katerim koli drugim veznikom (— samo da so res stranski ali pri-tični stavki in ne glavni —), morajo te besedice stati precej za zaimkom ali veznikom in pred poglavitnim glagolom, ne za njim. To je neprestopno pravilo, in kdor drugače piše, ne piše slovenski. Stávek: Bojím se, da čudil bi se mi ves svét (namesto : bojím se, da bi mi se čudil ves svét), napačen je tako, kakor nemški: ich leugne, dass bin ich gewesen dort. In taka napačnost se mora pregnati iz slovenskih knjig, kn jig, pravim — govoril itak ne bode nihče tako presiljeno ! Nove knjige. * Die Slovak en. Eine etJinografische Skizze von Franz v. Sasinek. Turec Set. Martin. ' Narodopis vsacega slovanskega naroda nam je jako zanimiv, temveč pa naroda takega, čegar razmere so razmeram našega naroda zeló podobne. In tak je slovenski narod v Slovakiji na Ogerskem. Se posebno pa * nas zavzima narodopis, ako ga piše mož tolike veljave, kakor je slavnoznani pisatelj gori navedene knjige gosp. Franc pl. Sa si nek, ki je knjižico gotovo nemški spisal zato, da jo tudi Němci in Magjari beró in slišijo, godi pod Magjarskim regi- raj zb se kako men tom. y ubogim Slovakom danes ko jutri poslance federativne stranke zunaj rniee videl. Stvar je res važna in premislika vredna, zato naj tudi mi vzamemo v razpravo Naj našim nekoliko vrstic. pregovoru Vsaka reč ima dvojno'stran, tako tudi ta. Pravice narodov se ne dajo maboma vzeti in če bralcem iz zanimive knjižice podamo prav se kak narod podá sili ter ne vživa svojih pravic, jib vendar smé V3ak hip nazaj terjati, ker v tem obzira toži velecenjeni naš pisatelj, da uradni pisatelji narodopisov na Ogerskem bivajočih narodov ali narodnost nemagjarskih narodov popolnoma zaniku- krivica ne more postati pravica Ako V S 1 poslanci opozicijske stranke vstopijo v državni zbor, kar lahko sučejo, da laž leži kakor debela jejo, ali pa tako napak megla čez vso narodno statistiko; celó mladež je storé, kedar hočejo s tem nikakor ne pripoznajo ustave. Res tudi tišti poslanci, ki so zdaj na Dunaji, niso nikdar —— — ------- -----------, ------------- izrekli, da s tem pripoznajo ustavo ; pač pa so narav- ter tjè že tako popačena, da se celó v šolah vpisavati nost povedali, da so prišli v zbor .podirat to ustavo. sem dá za magjarsko rodbino. Nemški pisatelji ali nočejo Pri vsaki priliki se ustavljajo naredbam na podlagi te poznati Slovakije, ali pa jo popisuj ej o kot deželo div- v sil jene ustave, in ustavoverci sami pripoznajo, da M Po- jakov. imajo nasprotnike ustave med seboj v zboru, prvem oddelku popisuje pl. Sasinek stanova- dali se toraj niso nikdar. Zato bi pa lahko vsa opoli šča Slovakov; potem našteva š te vilo slovenskega zicija vstopila v državni zbor 8 tem namenom in izrj- naroda v Slovakiji, katerega je najmanj 3 milijone, in kom, da bi ustavo rabila kot sredstvo za svoje cilje in sicer 2!/2 milijona takih, ki bivajo v skupnih mestih, tako ustavoverce potolkla z lastnim njihovim orožjem trgih in selih i y 2 milijona pa takih, ki živijo bolj raz- Saj se tudi v boju včasih iztrga sovražniku meč iz rok třeseni, število tega naroda ni tedaj majhna peščica. ter se proti njemu samému suče. In to bi se opoziciji da rabi nepoštena sredstva za podoben ; čeravno se še očitati ne moglo, češ Jezik njegov je českemu najbolj slovstvo njegovo nikakor meriti ne more s češkim, jo poštene namene. Državnopravna opozicija ima svet na-jezik Slovakov bogatejsi besed, krepkejši v izrazih in se lepše glasi. Zgodovina Slovakov se more po pravici itneno- ker nobena dežela ni toliko vati zgodovina trpijenja, lier nooena aezeia ni toiiiio ie, aii bi opozicija, če bi v grozovitosti divjih narodov pretrpela, kakor Ogerska, datnega doseći mogla in ali men, namreč potezati se za veljavo naravne pravice, dane narodom od Boga samega, in one pozitivne, ki jim jo zagotovijena po slovesnih pogodbah. Vprašanje je tedaj ali opozicija r> , ce bi vsa vstopila v zbor, kaj iz s a prvotna domovina Slovakov. Pisatelj popisuje potem magjarski terorizem svojemu cilju kaj ri8ateij popisuje potem magjarsKi lerunzein, pod u»uuji11 > ujia»uo fiuioouja»o iu u u■ katerim so se vršile volitve poslancev za deželni matije še nastale ne bile ali bi bile prav hitro porav- približala. Naj to vprašanje nekoliko pretresemo. Ni dvomiti da naše ustavne zmešnjave in ho zbor leta 1865, 1869 in 1872. vseh volilnih okrajih nane, če bi bila koj s kraja že vsa državnopravna so Slovaki za poslance svoie si postavili naivredniše opozicija vstopila v državni zbor ali pa zopet vsa ■ 1/ wm tJ • At li é * / A m V^ť • * rodoljube; al padli so po groznih agitacijah magjarskih; zunaj ostala. Ako bi bili podkupovali so volilce, obećali so jim zlate gore, črnili drugi za časa Schmerlinga pri vsi, t. j Ogri f 6 na Dunaj, bili Hrvatje in bi imeli 80 domoljube Slovaške; žugali so volilcem z odlocno većino in lahko zabranili Schmerlingovo in nezaslišanimi zvijačami; upijanili so jih in pijane tirali Lasaerjevo centralistično naredbo. Ako bi bila pa na- ,s katerim so si aprotno vsa opozicija takrat ogibala se državnega zbora na volišče itd. itd. to je bilo orozje Magjari priborili zmago pri volitvab. •) „Minden áron megbuktatni i y to je ) po naše potlačiti moramo na vsak bi tista zgubila ves stranka, ki pogum y dobila ustavo v dar, bila in pokazalo bi se bilo brž, da s tako je pozoeje yy \« stranko vladati ni nikakor mogoče. Pa niti to, niti ono se ni zgodilo; nekaj jih je prišlo županijskih skupšcinah v dveh na Dunaj, nekaj pa doma ostaio, tako da so bili razko- način Slovake, bilo je geslo magjaronsko o volilni borbi. Vkljub temu je veljal Slovakom vendar zmirom klic: Ne udajmo se svojih časnikih v „Narodnih novinah" in „Slovenskih sam. Potem se je zgodilo, kar je vsakemu znano ) in novinah" neprenehoma kličejo vladi in nasprotnikom razmere so se v prid centralistom naše polovice mnogo i _ J 1 _ • » i • ti j w i 7 • i • » i • i * svojim: „dajte nam svobodo in ravnopravnost\u Brez premenile. Zdaj ne vel já več, kar bi bilo veljalo PreJ> ravnopravnosti vseh narodov nikakor ne more biti in ko šeAvstrija ni bila razdeljena ; zdaj imajo ustavoverci nikakor ne bode sreče za Ogersko. svoj volilni red, po katerem so v večini, če bi tudi vsa Gledé na vero Slovakov nadaljuje pisatelj desetin katolicanov, 3 desetine so protestantiške jih je vere, ena desetina pa je judov. Slovaki so pobožen narod, al veliko vraž imajo. Tako imenovani omikanci, ki so taki kakor naši liberalni brezverci, podkopujejo pa, kakor pri nas, tako tudi pri Slovakih vdanost ljudstva do duhovščine. (Kon. prih.) namrec opozicija vstopila. Le nekaj se sme še za gotovo reči, Ko bi bila vsa opozicija sedanjega državnega zbora doma ostala^ bi bila ustavoverna stranka popolnem osamljena in bi ne imela poguma, kar meni , to je, nic » tebi nič posamezne narode kontumacirati sklepati o njihovi osodi brez njih, in bi ne bila v stanu vladati le polovice cesarstva. To se ni zgodilo, niso vsi doma ostali. Tišti ) ki Politične stvari. so •vi« prišli na Dunaj > dováli so opoziciji zboru podělili vsaj Maj je bolje: ali da so poslanci nasi žavnem zboru ali ne? To vprašanje res čuda neutrudljivo obdelujejo ne- kateri fcasniki, posebno « Dunajski „Vaterlandť y ki bi res niso ničesar izdali, al š kože v tem obziru, ker so državnemu svit konstitucijske popolnosti, tako da zunaj , kjer Avstrijskih razmer ne poznajo , lahko rekó Avstrijski, in da to, kar sklepajo poslanci vseh strank, tedaj tudi opozicijske. Ustavoverska stranka svoj ugodni stan dobro vporablja, da bi se vtrdila tudi za slučaj , ako bi přišel drug si- y da so v Dunajském zboru zastopani vsi narodi tam ustavoverska većina sklepa stem na vrsto. In ravno zdaj se je jelo agitirati za to Blizo tako kakor Magjari na Ogerskem se vedejo nem- da bi vsa opozicija prišla na Dunaj, ter tako čurji pri nas Sloveneih. ustavovercem svetila! Ne dá se tajiti, da niso v vseh opozicijskih deže-lah razmere take kakor na Českem. Ta kraljevina ima svojo lastno^ zgodovinsko stališče, svoje la3tno pravo, katerega se Cehi po pravici nasproti Avstrijski monarhiji bolj trdno držé, kakor drugi narodi, ter hoČejo postati samostalni. To jim je tudi mnogo lože, ko drugim narodom, ker imajo politično zrelo ljudstvo za seboj, ki je že vajeno volilnih borb in se jih ne naveliča. Pri nas na Kranjskem ni taka; naše ljudstvo še politično ni nikakor skušeno in izobraženo, naveličaio bi se ved-nih volitev, češ: „čemu bomo zmiraj volili, ako poslanci naši ne gredó na Dunaj !" Na ta način bi se ne brigalo za volitve , kolikor bi bilo treba, in nasprotni-kom našim bi ne bilo težko zmagovati s svojimi privr-ženci, in tako bi slednjič dobili mi samo ustavoverce za poslance, ki bi radi na Dunaj hodili. Da bi bili mi tako po vsem na slabšem in bi po takih „poslancih" še teh drobtin ne dobivali, katere dobivamo zdaj na priliko za podporo kmetijstva in obrtnijstva, — to tudi lahko vsak sprevidi, ki le ped dalec misli. Kako je v tem obziru na Ti roi s k em, to je poslanec Gr eu ter v „Vaterlandu" natančno razložil. Tudi on je tega mnenja, kakor mi. Tirolci na Dunaji nič posebnega ne iščejo, kajti za domaČe potrebe imajo deželni odbor, ki děli podpore ubogim, zida norišnice, računi stroške odgonov itd.; več pa tudi od Dunaja ni pričakovati. Proti koncu piše Greuter: „Pri nas je mnogo rodoljubov, ki ne trobijo z drugimi vred v žalostni rog: „V državnem zboru se ne doseže nič, vse je zastonj", — marvec ti bi nasprotno zeló obžalovali, če bi ravno v tem zboru se dalo količkaj doseći. Ne marajo, da bi ta sistem se prikupil ljudstvu. Čim vec nasvetov stavi opzicija in Čim več se jih zavrže, čim večkrat pravica potrka, pa jo odpodé, čim bolj propada javno blagostanje — tim boljši za pravico, za opozicijo. Kajti v nravnem redu svetá je postava, da si vsaka zmota sama vejo žaga, na kateri sedi. Zato se pa tišti, ki tako mislijo — in teh je veliko, lahko smejejo, kedar drugi njihove stranke se hudujejo: Kaj li doâezejo naši poslanci?! Ce m manj, tim boljši, ker bo tem p rej^....." Cehi so skonča prišli na Dunaj nadjaje se, da bodo prišli zastopniki vseh dežel, da bi vstrojili ražin ere drugače, kakor je bilo po februarski ustavi na-meravano. Ko so izstopili, je bil enkrat, morda dva-krat pravi čas, da bi bili prišli in vjeli zase kako korist. Pa gotovo tudi to ni bilo. Da bi pa ravno zdaj zopet prišli, ne da bi imeli kako poroštvo dobrega vspeha, to bi bila grozna napaka, to spoznajo tudi mla-dočehi, dasiravno se z Dunajskimi liberalci sèm ter tjè radi pogledujejo. Pripoznavati je, da utegne biti opozicijska stranka v stvaréh, ki se ne dotikajo državnopravnega vprašanja, sèm ter tje siljena k tako imenovani poli tiki koristi; to veljá zlasti za naše dežele. Kar se pa tiče splošnib zadev državnopravne opozicije, veljá to-le: Za pripoznanje, vzdržanje in zavarovanje državne samostojnosti kraljevin in dežel v sedanjem državnem zboru ni prav nič doseči, če bi tudi vsa opozicija vstopila. Oe bi pa izstopila vsa, bi se utegnilo pripetiti to, kar se je že pripetilo. Po volitvah. „Zmaga je naša"' smemo vsklikniti, to je moralisa zmaga. Ideja, ki se mora braniti s silo in lažjo, z goljufijo in sleparijo, mora na slabih noga h s ta ti! Naši nasprotniki so obupali nad tem, da bi zamogli svojo misel s prepričevanjem vdomačiti, přijeli so za poslednje orožje, za silo in laž, in to je znamenje, da gré njihova glorija h koncu. Kajti ideja se ne borijo s polenom in ne s pestjo, ampak z mora-ličnim prepričavanjem, in v tem sedijo naši nasprotniki že na suhem. Sila in laž pa ideje ne morete umoriti, ker je prva materijalna in druga duševna; zgodovina nam iz vseh časov govori, da se zdrave ideje a silo niso dale vdušiti, nasprotno, bolj ko so trpele, bolj so se širile. * * . Liberalizem in germanizacija ste dve ideji, ki ste obe že tako na kant prišli, da se morate boriti s po-močjo sile in laži, in to je znamenje njenega propada. Naša dežela je nejevoljna nad temi volitvami, iu mnogi, ki so bili do zdaj neutralni, gledajo zdaj z zaničeva-njem na stranko, ki se hoče s takimi sredstvi vzdržati. Že tačas, ko so bili narodni uradniki prognani, je šel po Ljubljani le en glas, namreč da je to grdo nasilstvo; zdaj pa je vsa dežela ene misli, da nemškutarija, ki se poslužuje takih pomočkov, nima vec pravice, všte-vati se med poštene nazore. Kranjsko ljudstvo ni bilo nikdar navdušeno za nemškutarijo, od zdaj zanaprej se jej bo odločno nasproti vstavljalo! Tista peščica zagrizenih nemcurjev, ki požira s hlastjo vsako besedo iz Bismarkovih ust, bo čedalje bolj osamljena ostala, in se bo vzdržala na površji le tako dolgo, dokler jo izvenslovenska moč podpira; brž ko to pomoč zgubí, se bo potopila v slovenskem morji ! Naj bi si naši nemčurji vendar enkrat zapomnili , da naša dežela že po geograficni legi in po vsej njenej naravi ni ugodna germanskomu življu, in da nad nami le za8tonj svoje moči trosijo, če nas pogoltniti skušajo; posrećilo se jim bo tako malo, kakor na Laškem, kjer so toliko krvi prelili, in konečno vendar nič niso opravili in niti ene vasi niso poněmčili! / Drug dobiček, ki ga imamo po teh volitvah, je to, da se je narodna zavest tudi med trgovci in obrtniki bolj živo vzbudila, ki so poprej menj brigali se za^.politiko. Slovani so bolj poljedelsk narod; le med Cehi in Slovenci je industrija že bolj z narodom zraščena; vsaj Kranjci imajo narodne obrtnike, kar je veliko vredno, ker ravno tuji obrtniki so v Sle-ziji in drugih krajih Slovane poněmčili; če si vstvarimo domačo narodno industrijo, se nam Nemcev ni bati, da bi nas zadušiii; zato se veselimo, da se je s temi vo-litvami narodna zavest med Kranjskimi obrtniki vzbudila in oživila; ona je seme za blagostanje slovenskega naroda; kajti mi smo edino pleme na slovanském jugu, ki ima lastno, narodno obrtnijo, in našemu obrtu se bodo odprle vse jugoslovanske dežele. Tudi je Kranjec rojen trgovec, v previdnosti in kupčijski prebrisa-nosti je kos Nemcu in Lahu; pa naši narodni trgovci so le kmečki samouki; le viša izobraženost osigurila je dozdaj tujcem prednost. Kedar ta zapreka mine, nismo v strahu za naše kupce, da bi jih prekosili. Za to z radostjo gledamo na zdravo zrno in jedro naših narodnih trgovcev, in upamo , da bo iz tega zrna drevo iz-rastlo, katero nam osvoji velik del južno evropske kup-čije, in da si bomo še vec priborili, kakor večino v Ljubljanski trgovinski zbornici. Dobro je toraj, da so nemčurji dregnili s temi volitvami naše trgovce tako grdo v rebra; bolj ko kedaj se bodo Čutiii Kranjce in Slovence, in kazali svojo narodnost prešérneje, ko prej. Zdaj pa še nekaj v prevdarek ! Volitve bodo brž ko ne vkljub vsem nepostavno-stim odobrene. *) Deželni zbor poslancev, ki prideta iz te zbornice, ne more potrditi. Na to se bo razpustil Kranjski deželni zbor. Treba je torej, da se že za časa pripravimo na volitve v deželni zbor , da kako mesto pridobimo, če mogoče ! Pozor in delati ! *) Da, da, so že, kakor berete v zadnjem listu „No\ic.ťt Dr. E. H. Costa. Kakor strela iz jasnega, zadela nas je iznenada tužna vest o smrti našega dr. Co ste. Zopet ena íz- vrstna moc menj med slovenskimi brambovci! in to ne prostak, ampak eden izmed najboljših generalov! Germanski mládenči plemenitaški hodili so za časa rimskih cesarjev v Rim in dali se uvrstiti v vojsko, da bi se rimskega vojskovanja naučili. Vrnivši se v domovino postali so ravno ti mladenci strah in pogin rim-skemu carstvu. Tako je bil slavni Armin (Herman) popřej v rimski vojski. Enako si prisvajajo naši mladenci na nemških univerzah nemško znanost, in ravno ti nas znajo najbolje voditi v boj zoper sovrage, kojih orožje jim je znano. Eden izmed teh bil je naš Costa; in več ko enkrat so se Němci ježili, da jih pobija Costa z učenostjo, ki jo je pri njih pridobil. Costa je dovršil juridične in filozofične študije, in smel se je meriti v učenosti z vsakim poslancem v Avstriji. bali Němci so ga zeló sovražili y ) ker so čuti li da ravno ker so se ga — — — Jim je —o. Dr. C o sta je družil v sebi dve lastnosti kos ! 7 ki se redko skupaj nahajate : namreč veliko učenost in gibčnost. Navadno so učeni ljudje okorni, in dosti-krat v parlamentarnem boji neukretni, ker preveč počasí in temeljito mislijo. Costa pa je imel zraven temeljite učenosti tudi občudovanja vredno in redko gibčnost , ali kakor Nemec bolje reče „Schlagfertigkeit." Vsak inahljej nasprotnika je vedel hitro parirati, paragrafe je ime kar v boj na „žnori", in peljal je vselej tistega ki mu je bil za trenutek najbolj pripraven; nikoli ni bil v zadregi, nikoli osupnjen, nobeden mu ni přisel do kože presegljiv, in dostikrat je vgnal s svojo gibčnostjo v eno besedo, bil je v tem res ne- govoru nasprotnike v kozji rog, njega pa nikoli niso vjeli. Ni čuda, da so se ga Němci v parlamentu bali > m skušali so ga osmešiti po listih, ker mu v zboru niso nič mogli — se ve da najboljši kup zmaga(!), če za Človekom hodim in se iz njega norčujem, in kamnje za njim mečem, ker si ga od spřed zagrabiíi ne upam! Tretja izvrstna lastnost Co s to va je bila značajnost in doslednost. Bili so nekateri Slovenci, ki so iz osebnega sovra-štva do Coste hoteli slikati ga kot n e z n a čaj n e ž a. [n na kaj so to obrekovanje opirali? Zvěděli so, „da je bojda nekdaj kot študent nemške barve nosil/ Kot študent! Mislimo, da jih je malo mož, ki ^^MBBHBBMBBBMMBMBMlbi za vse misii in čine svojih mladih let odgovornost převzetí hoteli. Kaj ne počno študentje! Ali ne pijanču-jejo, včasih ponočujejo, pojó in razsajajo, da je joj; in če pozneje v pametna leta pridejo, ali so neznacajni ker teh neumnosti več ne uganjajo? Študentje gorijo in se navdušujejo za marsikatero reč, ki Zato znejših letih neumna in abotna zdi. dar nihče ne reče, da so neznačajni. Sploh je imel se jim v popa jim ven- Narod a dolgo časa smešno in otročjo taktiko ? da Je> če je koga ocrniti hotel, privlekel vse na dan od tistega Člověka, od otročjih let sem in od šolskih klopi noter do zdaj. Toraj mislimo, da o tem ni treba več zago- Odkar je stopil Costa kot samostalen mož v seje vedno tistega, namreč od- , kaj je vora. javnost, kazal ločnega narodnjaka, in to nam ne veljá počel, ko je hodil z abecednico v ne, ali se je kedaj s kakim fantom stepel ali ne, šolo, ali se kepal ali to za nas nima nobene važnosti, in prepuščamo taka preisko- vanja radi drugim. ni njegova taktika kriva slabega vspeha, temveč druge okoliščine, in da na noben drug način ni raogoče več doseči! Njegova taktika pa je bila „odprt vizir ". „lice v lice" in „ne odjenjati". Nikoli ni skušal prikupiti se kateri bodi sovražni stranki, ni skušal diplomatizi-rati in bratiti se s sovražnikom, ker je v svojej bistri pameti že davno sprevidel, da se na ta način pri Nemcih nič ne doseže, kajti on jih je poznal, noter do jeter in Kakor malokateri Slovenec. Nasprotno zgrabil src > sovražnika y kjer se mu Je treba, stopil je za drevo. bežal ; Je pokazal. Kedar je bilo pa ni nikoli, in vdal se ni nikdar. Lahko so ga po tem takem ustavoverci so-vražiH, ,bolj ko smrt. Cetrta lepa lastnost Cos to va bil je njegov po-gum. Neustrašeno se je borii, ne gledé na to, ali je sovražnik v manjščini ali večini. Bii je strah nemšku-tarjev v Kranjskem deželnem zboru, takoj posekal na nem zboru čudili. ker tla, ki si je upal, geniti se. e vsacega držav- je ustavoverce tako zvijal, da so se mu sami Vse te in druge izvrstne lastnosti pridobile so mu imenitno mesto med Avstrijskimi politiki, in slavno imé med Slovani in federalisti. Kjer se je imenoval B le i we is, imenovai se je tudi Costa; oba sta veljala federalistom kot močna stebra, ustavovercem kot nevarna sovražnika. Dr. Costa je bil pa tudi marljiv in dober del a vec. Zraven ogromnih privatnih opravil in skrbi z odvetništvom nikoli ni pustil domovine iz oči, kot deželni odbornik moral je nositi vse deželne zadeve v glavi, in pri vsem tem našel je vendar še čas, predse-dovati „slov. Matici", in vredovati po njej izdane spise. Ko je bil Ljubljanski župan , moral je vladati še občinske zadeve ; tako, da se more reči : málokdo zamore toliko važnih opravil ob enem, in tako izvrstno oprav ljati ! Imel je Costa malo prijateljev, a mnogo sovraž- nikov; nekaj za to, ker je imel pred nemško učenostjo premalo rešpekta, da bi se bil dal po judovskih listib Bismarkovemu liberalizmu spreobrniti, še več pa iz osobnih vzrokov. Za vso njegovo pogumno bojevanje za naše pravice mu „Slov. Narod" ni mnogo hvale dal, nasprotno so se našli nekateri, ki jim nobeno sumni- , če so mogli čenje in obtolcevanje ni bilo preborno z njim dr. Co s to ocrniti. po8lednji dobi moral je do- živeti, da so mu lastni rojaki državnozborski stol iz-podmaknili. Vsak nepristransk člověk, ki ni od liberalnega dr. Costa tega ni švindelna" oslepljen,. mora reci, da zaslužil, in da smo mu nasprotno mnogo hvale dolžni ostali. List za listom odpada, kaj bo iz nas! Vladar sveta, zakaj nam jemlješ najboljŠe bojev- nike ! Zgodi naj se božja volja! Naj počiva v miru! Večnaja mu pamet! Zabavno berilo. sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika Bojeval se je Costa za nas značajno in do- in stopiti v sobo Spisuje Jakob A les o vec. IH. Ponarejeni bankovci. (Dalje.) Beričema dam znamenje, da imata paziti na fanta V ce sledno Izgovorivši to hoče prijeti za trak, ki je bil nape-Ijan do zvonca, a jaz jo vstavim rekoč: Ni treba z njo tako ravnati, kakor s kako baburo. (Dalje prihodnjič.) , gospa, ga bom že sam dobil. Ali ni tu vhod v vašo spalno sobo?" prašam dalje kazaje stranaka vrata. Naši dopisi. spalno sobo? Gospod 7 smem prašati 7 kaj vam Trsta 5. sveč. Za Tržaško okolico se je na- to mar gre?" reče gospá nekoliko barvo spremenivša in gre proti sobi. pravilo jako važno društvo, namreč politično bralno dru- pa „Bodite, kjer ste, velim gospá, in ne ganite se iz mesta," štvo ,,E di n o s t". Na svečnico je imelo društvo prvi šole, ljudstva 77 jaz, gredé proti vratam. Oho, to bi vendar rada vedela, kdo je tu gospo- dar," zarohni gospá ter hoče potegniti za zvonec; a jaz jo primem za roko ter jo posadim na stol nazaj rekoč: ,,Le mirno, sicer 77 Sila v moji hiši," bi se vam sila godila.' c 1 . V « krici ona na vse grlo f da jaz 7 obcni zbor v lepo okinčani dvorani stare se je zbralo nad 300 okoličanov in mestjanov. Zapazili smo tudi odlične gospode, kateri so s svojim pohodom društvo počastili in sicer deželni poslanec baron Witt-man, dr. Bizjak in dr. Kafka. Predsedoval je deželni poslanec Nadlišek, pozdravil je občinstvo v tehtnem govoru ter naslikal v malo besedah važnost bojec se, da ne bi Jonas naše nazočnosti v hiši pre- političnega društva; ko je končal govor, je oddal pred-kmalu zapazil, odprem vrata ter pokličem zunaj stojeća sedništvo gosp. dr. Bizjaku, kateri je bil enoglasno beriča. Ko vstopita, jej rečem: za predsednika novega društva izvoljen. Dr. Bizjak se zahvaluje za skazano mu čast in zaupanje, katero 77 Zdaj le tiho, sicer se vam bodo usta zamašila." 7 ,Kaj, kaj, meni to v moji hiši « stavi občinstvo v njega; navedel je 7 da se ni mogel Dalje ne more govoriti, kajti berič jej zamaši usta, odločiti dolgo časa, prevzeti važni častni posel; zago- drug pa jo drži, da se ne more ganiti. Na to grem jaz 7 tovlja, da bo vedno vse storil, kar bo v njegovi moči v prid naroda in okolice; naglaša prijaznost med onimi izleČem iz votline pod njim škatljico, čisto podobno katere je osoda drug zraven drugega živeti vravnala da treba postopati postavni pot do boja, in nasprotniki bodo vratam , skušam prizdigniti prag in ko se odmakne y 7 7 oni 7 katero smo pri Linarju našli za dimnikom. Ko gospá to vidi 7 se zgrudi na stol. Jaz se dalje zá-njo spoštovali naše vedenje. Nazadnje pa opomni vedno » marveč jo prepustim beričema ter grem iz zvesto ostati cesarju kot dosedaj toliko stotin let. V se Na~ vedno mirno čakal, vdušeni živio-klici gromeli so po dvorani. Tajnik gosp. ter se podam ž njim v pisarnico, pred katero že sto- Tro bec poroča o drustvenem delovanji, in govori za jita dva žandarja. Potrkam in brž na to vstopim. okolico korišten govor ter omenja krivice, katere se ne menim sobe. Zunaj dobim dečka, ki je Kaj zagledam! Jonas sedi s krčmarjem pri mizi, okolici godé vsled pritiska nasprotne stranke. Gosp. oba sta Doli nar omenja, da društvo ne bo imelo samo poli- prvi sune več papirja iz nje, da pade za zid, zeló preplašena. Vendar se Jonas brž zavé, vstane ter tičnega namena, ampak mi gre naproti. „Cesa želite, obrazu svojemu dati naravno pospesevalo bode tudi gospodarstvene stvari, da se približa počasi vrsti izobraženih na-gospod sodnik?" me praša ter skuša rodov, zato povdarja pomanjkanje ljudskih šol v mater- u úl ca)£j%jl o v vjj^luu uoiii íiaia v uu podobo, ob enem pa uum Ut-Ui Juplivu , ivitiu vuiut« ui "iv^ivi víxuuw auwijgwn * postaviti se med me in krčmarja, kateremu je gotovo ekonomičnem in narodnem obziru; opominja pa okoli- tudi nem jeziku ktere edine bi mogle okolico zboljšati v iliko, da bi kaj skril. A jaz, zapazivši to, Čane in druge odlične Slovence, naj noben ne izostane hotel dati odprem zopet vrata in žandarja se pokažeta. Jonas in njegov tovariš postaneta v tem hipu bledá kot zid, s SVOJO duševno m materijalno močjo, in naj delà na to 7 seze celó zadnji njega, zgrabim ga za da beseda „E dino st" res ono mesto zavzame i katere po neko V V rec v zep • v • urnejsi , a > roko, žandar pristopi in tako od pade blagi pomen boljŠi příhodnost obeta. G. vitez B. Witt-man kot gost prosi besede; ker pa ne ume slovenskega J b 7 O O ^^ ' W ) «ÍMÍUVAMÍJL XUtVJJl JLJUL %JIAI L3LVJ lil li JLJ. AY V U U VUA. UUUVUV J AV.VJL j^CV aav vi. iaj w wxvy f vv^ krčmarju pistola iz žepa. Na to ukažem ga vkleniti, dovoljuje se mu v laškem jeziku govoriti ; navdušil je Jonasu pa zažugam , da se bo njemu ravno taka zgo- okoličane, da so tudi oni poklicani na potu omike bo- dila videi 7 7 ce se da je bo resnica koliČkaj sumljivo obnašal. , se je vdal in se ni vstavljal Ker 7 J0 ko riti se za svojo narodnost in boljšo prihodnost, spominja na zvestobo, litero so Slovani vedno v najhujih prilikah dinastiji in cesarju skazovali, nazadnje pa pozi vi ja zbrano sem jaz segel za njegovo mizo in izlekel dva zvezka ponarejenih desetakov, katere je bil on prej tje pahnil. občinstvo na neutrudljivo delavnost vedno pod znanim Razen teh sem dobil tudi papir, na katerem je bil neki slovenskim geslom ,,naprej". Brezkončni živio! klici so račun. Vse to vtaknem v žep Pustivši jetnika pod varstvom žandarjev se podam potem preiskavat hišo. S pomočjo dečka, ki o vsem tem ni še nič vedel, naj demo kmalu pod streho pro- ko se ravno danes bili govorniku hvala. O 4 . Gosp. kaplan Križman stopi potem na oder, go vorí kot najbolji govornik in pravi: Dragi okolicani ! svečana to društvo odpre > stor, v katerem je bilo shranjenih zopet petnajst zvez- ne pozabimo onega moža, kateri je prvi Slovencu go voril o boljši příhodnosti, koje pel: „Slovenec, ti si prebrisane glave"; — onega moža, ki je prvi oral ledino naroda, in ta je neumrljivi nas prvi pesnik Vodnik; on naj nas vodi, ko nad zvezdami liro vbira njegov duh. Združite se vsi v to društvo, da bo zares ščit in obramba narodnih pravic. Živela Avstrija in naš presvitli cesar! Gromoviti živio klici tresli so dvorano. Volilni listki bili so še le v četrtek, zarad poznega časa v noči, od glavnega odbora skrutinirani, da je ljudstvo lahko šio na svoje domovje. — Costova nenadna smrt je tudi pri nas vsacega potrla, kajti mati Slovenija je izgubila ž njim eno sedanjih najboljših političnih kapacitet in delavnih moči. Bodi mu zemljica rahla! Iz Črnouialjskega okraja 2. sveč. („Laibacher Schul- zeitung" in pa laži, ki zagovarjajo sleparije pri volitvah v kupčijsko zbornico.) ,,S chul- Z tg." napada prav surovo in tudi prav lažnjivo pod napisom „Klerikale Fa-natiker", gosp. učitelja Stanonika iz Starega trga pri Poljanah, češ, da je on tropo nemirnežev, ki še pravice voliti niso imeli v obrtniškem oddelku, našuntal, da so davkarskemu diurnistu iz Crnomlja legitimacije, katere je od volilcev dobil, pobrali s silo. Ce je to „Schul-zeitung" posnela po „Tagblattu", kakor pravi, laže ž njim vred. Gosp. Stanonik ni nikogar šuntal; dobro mi je znano, da v Poljanski dolini ni nihče agi tirai za narodne kandidate, kar ni bilo prav, in za to je bilo onemu diurnistu lahko nepodučene volilce preslepiti, da so podpisali prazne volilne liste. Stanonik je bil v Trgu pri merici vina, ko pridejo volilci, kateri so bili po oklicu pred cerkvijo, dan poprej , ne vedé zakaj, pozvani k Jonketu pred grad (Poljane), domu gredé v ravno tisto krčmo. Tu povedó, kaj so imeli opraviti, in kako so neke liste podpisovali. Gosp. Stanonik jim razloži, kaj da so podpisali, in zakaj da prav za prav gré. To je bilo dovolj , da se vsi volilci vrnejo, vzemši seboj g. Stanonika in g. kaplana Fer janči ča ter zahtevajo od diurnista, kateri je še pri Jonketu bil, volilne liste nazaj. Nihče ga ni žali 1, nihče mu ni grozil, in prav zato bi moral tišti gospod Stanoniku hvaležen biti, kajti, ko bi bili ogu-ljufani volilci sami prišli nazaj, težko, da bi se mu ne bilo kaj druzega zgodilo; s Poljancem se ni šaliti. Go-spodić se je nekaj časa branil, dati liste volilcem, še le, ko mu župan pové, da mu to ne bo hasnilo, ker kmetje bi šli ž njim do okrajnega poglavarja, potem jim jih je izročil. Ko so možje liste přejeli, in so diurnista zago-tovili, da nimajo nič proti njegovi osebi, dale njegov današnji posel se jim studi, so zavpili cesarju živijo, in v miru odšli. V protestu , katerega so v Ljubijano poslali, so ves ta dogodjaj popisali, in mislim, da so tudi pri preiskavi ravno to povedali. K preiskavi je bilo menda prišlo 8 žandarjev. Gemu neki? Ali bi ne bilo bolje, ako bi bilo tišti dan, ko je diurnist 2 vo-lilnimi listi v Poljane koračil, šio par žandarjev ž njim? znabiti bi bili vbranili mu slepiti kmete, in dražega preiskovanja bi potem ne bilo treba. Kdo je tedaj učinil nemir in nevoljo med kmeti, Stanonik, ali člověk, ki je trdil, da je „im Na men der Regie rung" přišel 1 Zaslužil je gotovo opombico nekega volilca, kateri je rekel, živila vlada! tišti pa, ki postave pačijo, naj gredó rakom žvižgat! „Schulztg." imenuje Stanonika nekdanjega cerkovnika. Ali je bil kedaj cerkovnik ali ne, mi ni znano, vendar, če je bil, mislim, da mu to ni sramota. Na Kranjskem je malo učiteljev, ki niso bili cerkovniki, iz tega pa ne sledi, da bi se smeli nekdanji cerkovniki zasramovati. K besedi „Lehrer" stavi vredništvo vprašaj. To po moji pameti pomeni, da je dvomiti, ali je Stanonik učitelj. Ve-dite, gosp. Si m a, da je, itak priden in naroden uči- telj , kateri si prizadeva, mladino tako podučevati, da mu ne bo delala nikdar sramote. Bil sem že večkrat pri šolskih izpitih v Trgu, in prepričal sem se, da g. S tan o n i k ne trati časa v šoli, ampak si prizadeva mladino na narodni podlagi izobražiti. Tu sem slišal otroke lepo odgovarjati iz zgodovine, zemljepisja, naravoslovja in gospodarstva, se ve da Bismarkove nemščine tu nisem našel; in to je gotovo tis ti greh, ki Stanonika črni. Vedite, gosp» S ima, ko bi vas v tako napolnjeno šolo djal, kakor je Tržka, stavim, da otrok še brati ne naučite. Vam se to od Stanonika grdo zdi, da živi v slogi z duhov-šČino. Kdor ima take g. duhovnike za prijatelje , kot so v Trgu, je srečen učitelj, in ne vem, zakaj bi jih moral sovražiti. Ti gospodje vse storé, kar je na korist šoli; tu ni podoba, da je šola od cerkve ločena. Gospodine Sima, vi obžalujete učitelje Crnomaljskega okraja, da je Stanonik njih voditelj; jaz pa mislim, da morajo ponosni biti, da imajo voditelja značajnega, kateri se ne suče, ko petelin na strehi za vsakim ve-trom , in je tudi že v sejah okrajnega šolskega sveta pokazal, da ume braniti pravice učiteljev vsaki čas. Sram mora biti le one slepe kure, katerim so veternjakí voditelji in kateri plešejo, kakor jim „Schulztg." gode, o kateri ves svet vé, da jej ni mar za šolstvo , ampak le za ponemčevanje naroda slovenskega. Iz ScilOŽec. — „Liberalni" naš župan, katerega nam je g. Dr. Gestrin blagega spomina za račun židovske pive po modernim civilnim zakonu 11. julija 1874 L v Bierhalli z občino poročil, vse po „liberalnih" svojih načelih upeljuje: ponočno stražnico si je sezidal na ob-činske stroške v svojem hlevu, čeravno je od tod 20' korakov v soseskini hiši ponoćna stražnica iz prejšnjih časov. „Javnou vago si je napravil tikoma svoje hiše» in v svojo hišo izpeljal, tudi na obcinske stroške , ako-ravno je zopet na drugo stran njegove hiše 20 korakov proč velik soseskini prostor. No, znamenja kažejo, da hoče on v resnici tišti „večni župan" biti, kakor je on prejšnjemu županu ta priimek dal. Ce pogledamo po šumah, kjer se je zimska izkazba drv od meseca vino- toka 1874 do pretečenega teđna vršila, bomo našli, da ni zdaj svet, kjer so se drva skazovala, nikakoršni šumi in nikakoršnemu gospodarstvu podoben : boljša debla so posekana, slaba debla in kljuke pa rastejo; drobna drva ležijo navskriž, da ni moč čez nje hoditi niti voziti; štori od posekanih dreves molijo čez pol sežnja iz tal, kot stalaktiki na kalvariji Postonjske jame. Heda ni v gozdu čisto nobenega: dva gozdna varha praviloma županovo hišo stražita, po šumah se pa brezobzirno, tudi od neupravičenih obcanov pridno noč in dan seka. Drevje, katero je prejšnji župan v drevoredih stran občinskih poti vsadil, je deloma polomljeno, deloma posekáno ali pa zagraja in podpiralni koli proč vzeti. Dre-vesnica, katero je prejšnji župan v letu 1872 napravil, je brez vsake zagraje; škoda le za ondi rasteča lepa drevesca, kterih je brezštevilno veliko. Na soseskino delo pridejo le dobrovoljci; ravno tako pridno se ponočna straža (pred očmi župana) spoštuje, kjer navadno štirje stražiti morajo, pridejo po 2—3, malokdaj 4 stražniki, večkrat tudi nobeden, da jih mora občinski sluga iz krčem na stražnico goniti. Meso nam sluga vsaki mesec po ljubljanski ceni izkliče, a mesar se za to ne zmeni, ter tirja po 30 kr. za funt. Ubogi župan, zakaj ste Vi to težko breme na-se naložili?! — A kaj bo še, ker je komaj še le pol leta Vašegažupanovanja preteklo ! Iz Ljubljane. (0 volitvah za kupčijsko in obrtnijsko zbornico) se še zmirom ni pomirila naša dežela, kajti res je, da tako nepostavno in s takimi slepili kakor te, niso se volitve vršile nikoli in nikjer. In vendar gospod minister kupčijstva dr. Banhans ni našel povoda, da bi bile ovržene takošne volitve! Preglejrno zdaj še enkrat celo raj do nepostavnosti in preôudnih prikazen od začetka do konca, ki so prišle pri teh volitvah na dan. Že volilna komisija je bila nepravilno in zoper jasni §. 8. voiilnega reda sestavljena , ker v nji ni bilo 3 zastopnikov obrtnijstva; gospod V. 0. Župan, sam ud te komisije, je v pismu od 15. dne u. m. protestoval zoper tako sestavo — brez vspeha. Proti jasnému §. 10 volilne postave so večidel le beri či in drugi strežniki okrajnih glavarjev dobili volilne liste v roke in jih z dokazanimi sleparijami tako marljivo in s tako hitrico raznašali po mestih, trgih in vaséb, da so volilci mislili, da gori in da Bog vedi, kaj jih čaka, če niso nemudoma podpisaii ali podkrižali volilnih listov beričem , ki so imeli v svoji drugi mavhi že pripravljene nemčurske kandidate. Da so druge poti neravno prenagli beriči zdaj tako „mit Dampf" delali, lahko se ugane, kaj jih je tako silno gnalo, da so na tisoĆe volilnih listov v par dnevih volilcem eskamotirali. Župani, katerim gori omenjeni §. 10 odločno daje nálog, da oni razdelijo volilcem izkaznice in volilne liste, in da volilcem ostaja za prevdarek, koga naj volijo, kakih 8 dni časa, niso přejeli volilnih listov, razen v okraji Litijskem, kjer se je okrajni glavar postave držal, ali pa tam , kjer je okrajni glavar vedel, da bode župan pravi namestnik beriča , kakor na priliko Derbitschev Schrey , Hafner itd. In vse to je dr. Suppanu tako postavno bilo , da je v konstituci-jonalnem društvu menda v Bismarka ves zamaknjen zavřískal: „Dank dem korrekten Vorgang der Regie-rung!" No, če možje, ki se „dohtarji pravice" imenu-jejo, tako postopanje celó za „korektno" hvalisajo, potem naj pomisbjo, kakošne zapopadke o pravici in postavi cepijo ljudstvu v srca in kakosen „vade me-cum" mu da ejo na pot za spoštovanje postav! Al pustimo to in poglejmo, kaj se je dalje godilo. V „Novicah" smo brali, da vladni načelnik vitez Widman je dr. Bleiweisu, ko je pri njem bil s pri-tožbami, volilni komisiji poslanimi, obljubil, da bode strogo preiskavati dal dogodbe o volitvah. Zato smo zeló radovedni bili slišati izid napovedanih preiskav, pričakovaje, da se vse odkrije, kar je goljufnega in ne-postavnega bilo, bodi si na kakoršni koli strani, in potem z volitvami to zgodi, kar postava veleva, in kar se je na Kranjskem zgodilo leta 1866, — ko je svétnik c. k. deželne sodnije Schmidt potoval skoro po celi deželi, preiskovaje pregreške narodne stranke pri takrat-nih volitvah, in so bile one volitve zarad par sumljivih dogodeb ovržene. Al zmotili smo se! Preiskave so se res začele, al vršile so se in se še vršó tako čudovito, da svet le strmi, ko bere popis teh preiskav v naših Časnikih. Preiskavali so prav tišti okrajni glavarji ali njihovi name8tniki, ki so beriče po deželi razpošiljali z nemčurskimi kandidati; tako so tišti, ki bi imeli v preis kavo priti, bili preiskovalci „in causa propria". In koga so ti preiskovalci v preiskavo vzeli in zakaj? Ne, ne, preiskavali niso beričev zarad njih sleparij, s katerimi so volilcem volilne liste izvijali, češ, da bodo manjsi patent ali m^njše davke plačevali, če volijo može, ki so jih oni v svoji mavhi imeli, —■ da jim ni treba v Ljubljano volit iti itd. V preiskavo so ti preiskovalci vzeli le volilce, ki so preklicali go-ljufno, jim po beričih in druzih tacih ljudeh izvito volitev nemčurskih kandidatov, in izpraševali so jih, kdo jih je pripravil do preklica? Ali ni to grozovito! Alije morebiti ta kriv, ki spozna, da je bil zmoten, in prekli- Če svojo zmoto? Kaj ni volitev po postavi prosta, in mora biti prosta, ker volilec dávek plačuje za to prostost? Ali ni moralična dolžnost vsacega poštenjaka nevedne v postava h podučiti? Ali ni to se posebna dolžnost časnikarstva? Ali je po takem morebiti tišti kriv, ki tatu al kakega druzega hododelca gospo ski nazoani, tat ali drug hudodelec pa je mož postave in pravice?! In prav take podobě so preiskave okrajnih glavarjev zarad bivših volitev. Ali ni to tedaj narobe svet? Kam pridemo s takim postopanjem? Pravo po takem postane napačno, anarhija red, razuzdanost pa morala! Zdaj ima še c. k. državna pravdnija zadnjo besedo. Pričakovati moremo in moramo, da ona stori svojo dolžnost in zatožbo začne na podlagi podanih jej pritožeb, od c. k. deželne sodmje pa priéakujemo, da bode drugačno pot preiskovanja nastopila in to storila, kar se je zgodilo leta 1866 zarad volitev v kupčijsko zbornico. — (Iz seje deželnega odbora 5. februarija.) Gledé na dotični sklep deželnega zbora v zadnji sesiji je deželni odbor sklenil nasvetovati primarija in profesorja v deželni porodnišnici, gosp. dr. Al. Valento, za vodjo deželnih dobrodelnih naprav Njihovemu Veličanstvu v potrjenje. ~ 1 — (Iz seje družbe kmetijske 2. dné t. m.) V tej seji je subvencijski odbor razdelil državno podporo 1010 gld. za sad je- in vin or ej o tako, da je po ukazu si. ministerstva kmetijstva pred vsem drugim ozir jemal na drevesnice in vrte ljudskih šol po deželi. Po tem vodilu se je na prošnjo Kranjskih šolskih svétov dalo za uravnavo šolskih vrtov in drevesnic šolam v Radoljici, Kranji, Skofji Loki in Metliki po 90 gold.,. — šolam v Postoj ni, Žužemberku, Koša n i in Z e 1 i m 1 j a h po 70 gold., — šolam v N e m s k i Loki, Ihanu, Planini in Zagorji po 50 glod.,— gosp. Jož. Vode-tu, namestniku podružnice kmetijske v Dolskem, za podporo v podaČevanji kmetijske mladine v sadjereji 25 gold., — Radoljški kmetijski podružnici za nadaljevanje zasadbe sadnega drevja poleg ceste od Lesec proti Bledu 45 gold., — vrtu kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljaui 100 gold, za to, da se ondi obilo sadnih dreves zaréja in vzlasti šolam po kolikor mogoče nizki ceni sadno drevje prodaja, Hor- julski in Koprivniski šoli pa in Jan. Borštniku v Dulah, ki so sadnega drevja prosili, se ga nekoliko brez-plačno da. Odločeno pa je bilo dalje to, da se gori omenjenim šolam polovica državne podpore krajnim šolskim svetom koj da, polovica pa se le potem, ko se dokaže, da je drevesnica dodelana. — Dalje je bilo sklenjeno, naprositi vodstvo svilorejskega poskuševališča v Gorici, naj poskrbi družbi naši nakup 25 uné zdravega semnea svilnih črvičev, da more stem po-streči našim domačim svilorejcem. — Vodstvu S1 a p à k e šole v Vipavi se da Porentov in Sumperjev panj. — Ker o zadevi uravnanja reke Rrke od Bele cerkve do Krške vasi podružnici v Novem městu in Krškem niste še poročali, deželni odbor pa je družbo kmetijsko pogoal za poročilo, se naprosíte imenovani podružnici, naj ponaglite svoje poročilo, katero mora priti v obrav-navo prihodnjemu deželnemu zboru. — (O dr. Costovem pogrebu.) Gledé vencev, kateri so se ranjcemu poklonili, moramo še poročati, da je tudi „Sokol", katerega prvi starosta je bil dr. Costa, mu poklonil prekrasen venec z napisom „Sokol prvému starosti dr. Etbinu Henriku Costi" na belo-modro-ru* dečih trakovih v* zlatu. — Ker se je goveja kuga zadnje dni unega me-seca prikazala v Po vir ji pri Sežani, je okrajno glavarstvo Postojnsko vsled postave ukazalo zaprtijo v Senožečah, Famlih; Britovu in gornjem Vremu, (Stekel pes) je predvčeranjim bil přinesen v ži- je prišlo pri prodaji 5000 gld. Teh 5C00 gld. sem po- Razen teh B an h. Potem ob- vinozdravnišnico tukajšnjo, ki je popadel svojega lastnika tegnil v dveh obrokib." in enega otroka. Ze več Jet je, kar ni bilo steklega 5000 gld. ni vaša ekselenca nič potegnila? Z ago vornik. psa v Ljubljani; v Skofji Loki so nedavno imeli enega (Iz VJL'W J Jisva \j\Aj v, IsV^ajv ivijkj i r \j\ajiviiuw v ajj \j nt vt v j lícíj £.cíi uj \j li i y povemo še to, da se je naš zbor zopet jako možato ob- tem. Ne besedeí i M/1JI JJUI\1 DW 11UU«YUU I J.LI W i CUC^di „J.llVj u Čitalnicne Vodniku v spomin) naj žaluj em Nič druzega ko teh 5000 gld.4* Zag. sem prisiljen, povedati, kar sem zvedel o nesel ) da je bil zbor pevovodje g. Stockel-a » blagi ■P I ■■■ ■ ■ ■ pod Vašem, ekselenca, temveč pod drugim ime= nom je bil potegnjen pri hipotekarni rentni banki pre- spomin" z zasluženo pohvalo sprejet, isto tako tudi Mo- cejšen ustanovni znesek. Od tega zneska je dobila Vaša zar to v kvartet. ekscelenca delež , to priča pobotniea pisana po Vaší (Telegram iz Trsta) je včeraj z večer pri nesel v roki. Vaša ekscelenca se je pa zadnji čas zelo priza- Ljubljano prežalostno poročilo, da je milostijivi škof devala to pobotnico nazaj dobiti." Banhans dr. gosp egat za mrtudom ne varno zbolel. Za nagrohni spominek Hicingerjev so dalje darovali: gosp. vzdignjenim glasom). ,,Vedelsemin bal se, po- da tega tre Milic 1 gold., gosp. župnik Jaklič Jak. Vindišar gold. gold. nutka ne bodo izpustili neporabivši ga za to, da nov sum ná-me vale." Med poslušalci so vzbudile te besede veliko senzacijo, nekateri so zapazili, da je zagovornik Novicar iz domaćih in ptujih dežel. segel v žep, kakor da bi hotel pokazati ono pobotnico. Priča Banhans pa nadaljuje s povzdignjenim glasom: Vse, kar sem tu povedal, povedal sem pod prisego. )) Iz Dunaja. Pravda Ofenheimova še zmiraj dan. na zvonec nosi in kida čedalje grje škandale Zlasti minister Banhans je zabredel v globoko lužo f v kateri se čedalje bolj pogrezuje dopisu do sod nije je še pred svojim zasiišanjem ometaval trditev Ofenheimovo, da je od njega (Ofenheima) zahteval, naj pristopi ,,chabrusu". Jaz nisem potegnil nobenega druzega zneska ko onih 5000 gld. ter se tudi nisem prizadeval kako po meni pisano pobotnico nazaj dobiti v svoje roke, kajti zarad vsega, kar sem podpisal ali potegnil, bom vselej odgovor dajal. u Na to pa je vstal Ofenheim ne-in rekel: „Nikdar se ni tajilo in se tudi nikdar , naj prašati Ko je na to zagovornik hotel ministra še nekaj pcionu j uiu ju j/i vovugvi jji vuovuuiix uvouuv tví x ua^ij da je priča opravila; Banhans je šel iz sobe, poslušalci mu je prestrigel predsednik besedo ter rekel voljen tajiti moglo ne bo, da se je zahtevalo od mene so z nemirom in čudé se za njim gledali. Poznej e pristopim „chabrusu", kar sem pa jaz odločno odrekel. je pa bilo po različníh Dunajskih listih nekaj brati, iz Neljubo bi mi bilo, ako bi bil prisiljen to, kar sem rekel, po pričah dokazati, ker bi morala že tako pre-obširna pravda prestopiti na politično polje.14 česar se je smelo sklepati, kakor da bi bil dr. Neudá resnico govonl o oni sitni pobotnici. Kar se ne stori, ki se ne zve. Občno mnenje pa je, da je ta pravda Ce so že te besede, odločno izrečene, Banhansa ko v čuden svit postavile , je přišel popolnoma v pot, je bil 28. januarija kot priča přel sodnijo izpraševan. Naj tu v krátkém popišemo ta jako zanimivi prizor. Ofenheim prebere iz stenograíicnega zapisnika kar je nekdaj rekel, namrec, ,,da ne bo nikomur 7 to 7 na misel prišlo, ustanoviteljev Ceske severne železnice dolžiti nepoštenoga ravnanja zato, ker so potegnili usta- ima neki do 11. t. m. trajati, za ministra Banhansa precej vroča kaša, pri kateri se je zeló opekel. Ce Ofenheim ne bo obsojen, bo to tak udarec za ministra da se utegne iz stola prekucniti, če ne bo prej sam od-stopil od ministerstva. državnem zboru se je sprejela skoro eno- glasno resolucija, da se imá izdelati R u d o 1 f o v a želez ni ca od Trbiža naprej do Ponte be. Ministerstvo se noven dobiček-" Predsednik sod nije: „Pri Ceski severni železnici se ustanovni dobiček ni dělil." je na moč vpiralo temu sklepu, pa propadlo je ze tretjič. zdaj Za česar deželni zbor Kranjski že več časa O fe n h ei m : „Pač, tistih 9000 gold., ki jih je minister Banhans potegnil, je ravno ustanovni dobiček." Predsednik: „Ti 9000 gold, niso bili uUanovni dobiček." koledva, storila je v seji o. dne t. m. tudi zbornica po- slancev, namreč: naj se ministerstvo Dunajsko obrne do ministerstva Ogerskega, da postave , ki proti g o v e j i veljajo pri nas, veljavo dobé tudi v dežeiah kugi O g ers ke krone. Dokler se to ne zgodí, ne znebijo O fen he i m : Dovolíte, gospod predsednik 7 tudi jaz nisem bil ustanovnik Lvovsko-Crnoviške železnice, timveč uradnik njeo ; med mano in to^ železuico je ista ko med dr. Banhansom in Česko severno že- se Primorci. Kranjci in Stajarci vednega strahu Turske goveje kuge. Za cesarjevo potovanje v Dalmacijo, ki se razmera 7 leznico". bo pričelo začetkom marca in trajalo 12 dni v Pulji že zdaj priprave. 7 se delajo Predsednik: „To gre v konečai razgovor a Ogerska. jOfenheim: „Plača za trud ki vviou«ciui, ))U«v>a UCK u uu, » * JO jv^ v*i. od Ceske severne železnice dobil, jd ravno taka e dr. Banhans ko nostjo. Liberalizem je pri kraji s svojo umet- Le od konservativnega sistema, barona \JKA VOOtVC DCVC1UC AC1CŮU1UO U. U ^ » 1 } J v> J. Ci »11 \J mrvo, IV \J — -----J J 7 * , ona, ki sem jo jaz priLvovsko Crnoviski železnici po- Pot do pomoci: Sennyeya, pričakujejo še rešitve. a pa ve 1. tegnil 7 in ki je bila povod zatožbi moje oaebe. To si se dohodki po pravici doiočijo Ce se hitro sistem premeni ; trojno ce 7 m če se davki po- dovolim tu konstatirati." vikšajo. — Bo pač težko na Ogerskem zdaj še. Ko je minister Banhans kot priča vse povedal kar se je predsedniku prašati ga primerno zdelo 7 } mu (Popravek o seji deželnega odbora dné 30. jan.) V reče predsednik, da utegne iti, ker je opravil. Al Ban- zadnji številki „Novic" smo poročali, da je deželni zaklad hans stopi bliže in prične sam od sebe: „Dovolíte mi, okrajnemu glavarstvu Novomeškemu v razdelitev med Dolence gosp. predsednik, da le nekaj Še izrečem. Ker sem bil po toči poškodovane izplačal 500 gld. ; a tu se je vrinila ti- pri hipotekarni banki, se je sklepalo, da sem vlekel skarna pometa; deželni zaklad v navedeni namen ni izplačal ustanoven dobiček. Al pod prisego svojo tu izrečem, 500 gl., ainpak 5000 gld. da pri banki nisem potegnil nobenega ustanovnega dobička. Pač sem dobil iz sindikata, enako vsakemu ___ drugemu opravilnemu svètniku, nekaj dělnic, na katere nemška pisava je bila le naključba. Listnica vredništva. Gosp. L. Hl. v L: Ne, ne z nejevoljo; Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik: Jožef Blaznifcovi dědici v Ljubljani,