Stov. 24. V Novcïii Mestu 15. deceiíibra 18í)3. VIII. letník. Izhajajo 1. in 15. vsaeega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo 1 flld,, za ptil letA 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. zft st>rejema J. Krajec v Novem Mestu. enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 15 kr. Viibilo na narocbo. z danaSnjim listom sklenejo „DOLEfiJSKE NOVICE" svoj osmi letnik. Majlieti list so, ali vendar se smejo ozreti v firetekio dobo z zadoičeiijeni in prepriíanjem, da fio bile milemu narodu slovenskemu koristne. In to je pofjlavitno, da edino, kar so i.'^kale. Solastniki prepričani, da bode list tudi Še dalje koristen, moida cdo iiaiaviiOst potrebenj ga liořejo še prihodnje leto izdajati v obliki in iz ceno, kakor doslej. Nadejajo se pa tuđi, da buiio dobili podpore aaj toliko, da ne lode zçrulta prevelika. Rodoljubi dolenjski, zl)i.=iti Še za vse dobro vneta duhovščina, podpirajte „DOLENJSKE NOVICE!" Naročujte ee, priporofujte list drugim in dopisiyte I Utegne se tu ali tam mi.sliti, da „DOLEriJSKE NOVICE" niso potrciKie. — Na to režemn le: gospodje, našemu listu se je i)n'pi'osto ljudstvo vže privadilo, drug-emu se morda ne bode tako hitro Rečemo drugič; gispodje, mislite si, kaj bi bilo, ako bi izhajal za Dolenjce list, nasproten našemu geslu „vse za vero dom česanja". Dandanes ni ni6 nemogoče. Torej ne poziibite naiega lista! Urednik „DOLENJ-^^KIM NOVICAM" bode po novem letu g. profesor dr. Josip Marinko. Vodilo za vredovanjc bodo vselej sklepi „prvega katoliškega slmda v Ljubljatii. Vse za vero katoliško, dom slovenski in cesarja ljubljenega, kojemu so bili Slovenci vselej zîesto udani, bode listu geslo; s tem geslom bodo izhajale „DOLENJSKE NOVICE", ako pa ne bi mogle, bodo pov-darjaje ga — zaspale. Izzivale ne bodo nikdar, aH vselej učile narod ljul)iti vero katoliško in domovino slovensko; ako se bode dobra reč napadala, „DOLENJSKE NOVICE" ne bodo molčale. Rrez barve ne bodo. List se bode pošiljal samo tistim, ki ga bodo plačali. Na ohljtibe se ne moremo zanašati, izučila nas je bridka hliu.^Snja. Samo za letos nam je doslej še maitjkiilo veliko stotakov naročnine za poslane liste. Naročniki naj se hitro oglasé; posebno velja to še za nove, katerih si želimo prav mnojro, da bode mogoče brž z novim letom list redno dopoâiljati. Ako bi se novi naročniki ue oglasili pravočasno, bi prejšnth listov ne mogli več dobiti. Delajmo zdruàeni za pravočasno in večno sreČo naroda našega I Uredništvo, Gospodarske stvari. Y Se enkrat jorkmadejra, v „Dol. Novicah" smo priporočali že enkrat naSim vinogradnikom, naj zas;ide nove vinograde z jorkmadejro. Iz prav tehtnih vzrokov, ponovimo danea to priporočitcv, in povdarjamo z vso odločnostjo: vinogradniki, sadite to trto. Ona je ameri.^ka trta, močno podobna izabeli, od katere se pa vendar v marsičem bistveno razločuje. Razločuje se prvič V tem, da je slabotne rasti, slabotnega lesa, med tem, ko je izabela jako silovite rasti in močnega lesa. Razločuje ae drugič v tem, da ima majhno, nt spodnji strani golo listje, izabela pa veliko na spodigi strani jako kosmato že klobučevinasto kosniai.o listje. Razločuje se tretjič od izabele tudi po giozdji. Prva ima prilično velike, redke, pa debelo jago.daste grozde, druga pa bolj majhne, toda jako goste in le srednje debelojagodaste grozde. Grozdje izabelîno ima tudi jako neprijetni duh, jorkmadejrino pa ima veliko manj duha iu ta je v primeri z onim prijeten, ne pa neprijeten. Četrtič se razločuje tudi vino prav bistveno drugo od drugega. Izabela daje, naj se že vino kakor si bodi napravi, vedno le slabotno, prazno, kislo in jako močno diSeČe — bolje rečeno smrdeče vino. Jork- madejra daje pa, &ko se praT Qapravi, moč o vino, okusno, ki je v pričetka nekoliko, po*ne je po dru(fejn pretakanju pa že kar več diáej^ Ill petič izabela se razločuje od jorkmadejre pridelanega v TrŠk! Gori le — da íe /daj ne- Še posebjio v tem, da prvo irtna uá v vsakem koliko diši. Bvetu prav gotovo uniŽi, le znabiti jedno ali dve Še nekaj je, žesar ne smemo (lozabiti jrlede leti pozneje, kakor našo domaíío trto; jorkmadejre Žolekega vinograda jorkmadeire v Cerovcu in sicer pa trtna uě ne uniči — ako jo t pravi svet za- to, da ie tam toča bila. Koj sosedni šolski vinograd sadimo. Pravi svet za njo je pa niogni ilovnati domačih trt — le pot je med njinia — je Bvet, v kakorŠnem druge ameriSke trte — kakor toča kar grdo zdelala. Tudi mu je solnce grozdje riparija — niti dobro rasti nočejo, že celo, ako oŽgalo, posebno zelenike tako, da je bil ob polo-je močno vlažen. vico pridelka. V jorkmadejrinem vinogradu ni bilo Letos eo napravili učenci deželne kmetiške o vsem tem skoraj niti sledu. Kaj gosto in trdo Žole na Frmu izlet na deželno vinarsko in sadjarsko njeno listje, obvarovalo je grozdje pred tor'o in Šolo Štajersko v Mariboru. Pri tej priliki smo solnčnim ožigom kar naravnost popolnoma. Glede videli devet let stare jorkmadejre, zasajene na mestu, ptironospeni ni pa tudi jorkmadtyra niti približno ua katerem je trtna us prejšni, řisto na novo za- tako občutljiva, kakor je donířiča trta, da še niti «ajeni vinograd domaČili trt najprej uničila. Jork- toliko občutljiva ni, kakor iz;ibela. madejre so ušive, toda vkljub temu rasto jako VinoeradHrji dolenjski, sadite torej to trto, Čvrsto, rode prav dobro. V kleti tamosne šole smo katero bodete lahko grubiili, kolikor jo boflele hoteli, pokušali po jedno, dve, tri in žtiri leta staro jork- ker je ni treba cepiti. Sadite jo pa v močan svet madejrino v-o. Jediioletno ni imelo že skoraj bolj vznožje vinogradov, ne pa visoko gori v čisto nič po ameriškem grozdju, vse drugo tanjčinasti svet. Postrežite jej dobro, to je, popa kar naravnost čisto niČ več. Vino je bilo vse gnojite jej, pa VHim bode hvaležna. Rodila vam močno, okusno, jako prijetjio milo, ne pa kislo, bode dosti in dobrega vina. Vino pa napravljajte Vsak pokuževalec se je izjavil; da pridelnjeiio iz nje takole. Nahrano grozdje zmastite in oprem Dolenjskem tako vino, pa smo dobri, boljšega èajte precej tako, da ne bode most niti četrt ure nam niti treba ni. na tropinali kijiel. Na oprešane tiopine nalijte Deželna kmetiŠka šola na Grmu ima v Ce precej vode (kateri dodaste na vsakih sto litrov lovcih tik Smoline Vasi, dobrega pol orala Čisto 12 kilogramov sladkorja) kolikor ste mošta na-novega vinograda jorkmadejre. Letos je bil ta pravili, zadobili bodete tako prav dobro vino za vinograd v prvič obrezan za letno, to je, kjer je prodaj, drugo pa za domačijo, bilo mogoče trti napnenee — sparoii pustiti, se Torej Dolenjci sežite po jorkn.adejri in saditô Jej je pustil. Pridelalo ee je 20 veder — estrajhov jo v znožja vinogradov, višej gori sadite pa cep-prav dobrega vina, katero se ne ustraši onega ijene trte. Odpravi naj se iz sobe vse nepotrebno — ____zlasti pa, kar se d;l težko razkužiti. Pernice se Poduk o koleri, "! " , . , . , . , P" bolniku naj bodo samo ljudje, ki mu Kaj je storitL ako se je prikazala gtrežejo, kateri naj pa z druzimi Ijadmi ne pridejo v stanovanju bolezen koleri podobna? ^ potreba bolniku, naj se donese Navadno se kolera vže napove s tem, da nekaj ^^ ^^^^^ družili ljudeh. Ako je le mogoče, dni - kol.^rjna griža muči človeka, ki prizadeva ^^.^^am stanovat vsi, ki za bolnika niso bolečine, ali pnusek v zl.čici. _ trebni. Če pa sc ne dá drugače, treba je bol- Ako se 10 prikaze je treba ravnati ravno ^^^^ „^sti v bolniSnico za kolero, tako varno, kiikor pn koleri samej : bolnik níy , . ne hodi na skupno stranišče, ampak posebej — Pripravi naj se vse potrebno posodje itd. za in odpadki naj se razkužujejo ; tudi z obleko bol- bolnike — zlasti pa bodi pri lokab vrela voda. iiikovo naj se ravnil, kakor bi že imel kolero — Tekočina za razkuženje se napravi iz krista- da se zabrani daljno okuženje. lizirane karbolne kisline. Kavna se pa tako-le: Prvo pa je, da se bolezen naznani gosposki trda karbolna kislina se v steklenici potopi v in da se pokliče zdravnik. gorko vodo, dokler se kristali ne stopé. Potem Bolnik, ako pride kolera, naj se dene v prav se odloČi četrt litra te tekočine, ki se vlije med preprosto posteljo. Podenj pa naj se položi limano pet litrov vroČe vode ter s kubalnico dobro pomeša, platno, kavčuk ali saj debel papir, ali več guba Od te tekočine se vlije v prazen škaf, ter v njej papirja, da se po odpadkih . , . ne okuži postelja, razkužuje vse kar pride od bolnika: obleka, po- liolnikova postelja naj se po možnosti loči od sode itd. — Kar nima nobene vrednosti pa ae druzih Btanovanj — če je le mogoie, naj bode precej seřge. S tekočino pokrito mora ostati vse, dohod do lyega od zunaj. kar &e ima razkužiti, 12 ur. škropljenje trt in modra galica. Letošnja vinska letina nam je zopet sijajno |»kazala, kako koristna je modra galica za Škrop-Iji^-nje trt proti strupeoi rosi. Gospodarji, ki so pridno škropili, se hvalijo z letino in prodajajo vedno izvrstne kapljice po 13, 14 pa tudi po Ifi in celň 18 ^Id., loraj za ceno, kakorèiie še nikdar ni imelo naše vino. Tisti pa, ki niso nič Skroiuli, imajo prav malo pridelka, m ře 'a ni dosti prida. In kako fo oslabele v te!i lelih neikiojJjene trie, o tem je žalost govoriti. Korist Škropljenja z modro fralico je tedaj prav ožlvidna in kdor jo àe sedaj ne pripoziia, temu ni pomagati. Koliko časa je pa5 treba, da se pri nas uvidi korist kake dobre stvari! (Je. pa treba kaki neresnici veijeti, likrati smo vsi jednih mislij in seveda trdno uverjeni, da more res tako l|iti. če tudi je vse le prazno blebetanje. Tako eino izvedeli, da se je pred kratkim raznesla v nekem kraju vest, da je umrla ženska zato, ker je pila vino napravljeno iz škropljenega grozdja, ter da je zaradi teg-a tudi že prepovedano, èkropiti trte z modro galico. In kako liitro so verjeli ljudje tej neutemeljeni govorici, kljub temu, da so „Novice" že pisale o neškodljivosti takih vin in kljuh temu, da pijemo sami že par let taka vina brez Dajmanjše škode. Kavno tako smo íuli trditi nekatere gospodare, da se skropljene trte v štirih letih gotovo posuáijo. In koliko vèrnili poslušalcev ne najdejo taki ljudje, četudi nas izkušnje prav oCitno in ravno narobe uèé. Skropljene trte namrei čudovito močno rastejo in prg oslabele trte postanejo s Škropljenjem zopet močne. Modra g;a)ica ne ova-ruje tedaj trte le pred strupeno roso, temuČ ona jim pomaga sploh k rasti. To se vidi tako dobro na vsaki trti, da bode nazadnje kazalo, trte se zatiaprfj řkropiti, Četudi bi ponehala trttja bolezen. Pripoznati pa moramo odkrito, da se bo ravno niirobf zgodilo, in da se bode lahkomiselnim gospodarjem posuSile trte, če jih ne bodejo i^kropili. Ker se škropljenje trt povsod prav dobro spo-nas i, upajmo, da se bodo [iribodnje leto lotili škropljenja vsi po.<;estniki vinogradov brez izjeme. 0. kr. kmetijski družbi Kranjski je mnogo na tem, da dobivajo gospodarji potrebno galico za škropljenje ceneje ko mogoče in o pravem času. Zaradi tega nakupila je je več vaganov, katero misli prej ko mogoče razdeliti. Kmetijska podružnica Novomeška opozoruje tedaj gospodarje, da naj ne zamudé ugodne prilike, nakupiti si že sedaj potrebno množino modre galtce za škropljenje trt, ker se sicer prav laliko zgodi, da jo pozneje še za drag denar ne bodo dobili, kakor nas uče lastne izkušnje. 0. kr. kmetijska družba prodaja v Ljubljani modro galico po 20 kr. 1 kilogram. Naročila in predplačila za tukajšnji okraj sprejema predstoj-ništvo kmetijske podružnice v Novem Mestu,. Kaj je norega po avstrijskem cesarstvu t Slovenec je pritiskan na steno; posebno se se to godi na Koroškem, kjer eo naši bratje v velikej nianjSini. Tem veČe hvale je vreden trud Tisti pa, ki bolnikom strežejo, naj imajo ravno to tekočino v drugej posodi, da si v njej roke umijejo vselej, kadar eo imeli kaj opraviti z okuženimi rečmi. Ako pa se rabi tekoča preprosta kar-bolna kislina, jo je treba vzeti že enkrat toliko, kakor one v kristalih. Za razkuženje je dobro tudi tako zvano ap-neno mleko. Napravi se pa, ako deneS v eden liter vode eno četrt kilograma živega apna ter dobro mešaš, da se stopi. Kavno tako je dobro za razkuženje tudi sveže klorno apno — klorna raztopljina — dva dela med 100 delov vode. Ko se to pripravlja, naj so bolniku skrbno streže. Pred vsem ga je treba greti ; daje naj se mu dišeč vroč čaj z rumom ali konjakom — za pijačo naj se daje irno rino, kuhana voda okisana s solno kislino. Pr«đ vsem pa naj se pokliče zdravnik, katerega je treba natančno ubogati. Karkoli bolnik vrže iz sebe, naj se aJi vjame V posodo, ie pa to ni mogoče, v robec. V tacih poaodah nig bod« raztopljena ^rbolua kislina aH «pnau Todft, kakorâao tmo igor^j popisali. Koboi pa naj se denejo v posode, ki so napolnjene z tekočino za razkuževanje; tudi naj se osnaži sam s tako tekočino, če se je onesnažil ; istotako tlu, ako je kaj palo z žaganjem. Kar so je rabilo /.a snaženje, naj se precej sežge. Tla se razkužijo in slednjič še pomijojo z vrelo vodo. Kateri strežejo bolnim za kolero, naj si roke pridno umivajo v razkužujoČej tekočini in pazijo, da rok nikdar ne nosijo k ustam, dokler niso bile dobro umite — razkužene. Pri bolniku naj nikoli nič ne jedó ali pijó. Posode, katere rabi bolnik, naj nikdar ne rabijo drugi ljudje, dokler se niso umile v vrelej vodi; kar naj se precej zgodi. Jedi za bolnika naj se dobro pokrivajo ; soba naj bode snažna in zračna. Ako je bolnik umrl, naj se ravna natanko po ukazih dotične gosposke. Stanovanje pa naj se skrbno osnaži in razkuži. Upamo, da nam teh reČi ne bode treba ; kajti zima je saj v Avstrgi kolero umorila. Radi tega sedaj o tem ne bomo veČ pisali, Bog da bi nam tudi drugo leto ne bilo treba! tamošnjih rodoljubov, ki se ne straèijo nobene te-iaT«, da le pribore rojakom našim prayice, katere 80 jim Ç0 postavah zag-otovljene. — Kalolisko politično društvo za Koroèko je s svojo pritožbo doseglo, da mora mestni zafltop v Celovcu slovenske uloge sprejemati, pa jih tudi slovensko reševati. Riivno to se je ukazalo nemžurskemu mestnemu zasiopu v Celju. Gospodje liberalci nem-iurski se radi tega grozno jezé; kar upijejo, da je nemŠtvo v nevarnosti. Oj, ko bi bili v tako velikej nevarnosti mi ubogi Slovenci — kako bi bili Bogu hvaležni! V Trstu bode zažel z novim letom izhajati nov slovensk list, ki se bode potegoval za Slovence na edino právej, katoliikej podlagi, ka-korSno nam je pokazal prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani. Piav lako. Pravica in resnica elednjiř vselei zmagata. Na Koroškem so liberalni Nemci sklicali svoje ljudi v posvttovaiije zoper Slovence! vsi govori so kazali, da bi nas najraje po'opili v Žlici vode — ako se ne spamtujť-nio in ne postanemo Nemci. Doslej mi Slovenci se ne mislimo storiti tega veselja svojim nunskim bratom! Odbor „knieiijske družbe" na KoroSkem je vendar sklenil, da liode postavil — za jioskuSiijo slovenskega potovalnega unielja. Zdavjiaj bi se bilo moralo vže zgoditi. Da bi mu le seduj ne stavili nepremagljivih zaprek! NaSe poštene kmeSkc občine iz vseh delov oïje naše domovine še vcdiio pošiljajo navdušene zaupnice svojemu knezořkoťu. Vesel dokaz je to, da se smemo zanašali na naš vrli narod, naj pride kar koli. V državnem zb&ru se je zgodilo nekaj, kar mora z žalosijo najiol ijevati vsacega pravega Slovana: — Slov-ni, iMlaJocchi — so pomagali svojim in sploh slova iskim [lajhujŠim nasprotnikom zoper svoje dosedanje prijatelje! Glasovali so ' njimi zoper ministia TaiVja, katerega raviio ti liberalci hoiejo na vsak naíin od[}raviti. Nov dokaz, da liberalizem zaslepi. — Gosiiodom bode gotovo Še žal, ako se vže seriaj ne sramujejo. V državnem '/bom ee pnpravlja postava zoper pijančevanje, o tej lo poroča! naS poslatioc proť. èuklje — pa postava zoper ponarejanje živil. Obe sta za nas prav imenitne ; za vinorejske kraje pa zlasti zadnja, ker se ravno vino najbolj ponareja. Državni zbor preneha preti božiínimi prazniki, pa se brž po božiču zopet skliče. Kako bode reč stekla se se ne ve za gotovo. Nemški liberalci se kujajo; MladoČehi pa nagajajo, tako ni gotovo, ali dobi sedanje ministerstvo večino — ali |ia se morda, ceio državni zbor razpusti. Va Ogerskem ěe ni hujskanja konec zoper katoliško cerkev in njene škofe. Neskončno pravični Bog bode uže te ošabneže potipal EiO je novega po Mrokem svetu? Na Nemàkem se pravi krščanski narod vedno bolj odločno postavlja po robu zoper oderuške jud» — kakor^ se isto godi prav pri nas posebno na Dunaju. Želeti je le, đa bi povsod prišlo do zmage pravo krščansko prepričanje in življenje. Ako si sami ne bomo pomagali — nam drugi tudi ne bodo. Na Ruskem je Se vedno grozno velika lakota. Radi tega se ruski kmetje selijo trumoma T ruske kraje na kitajskej meji; kjer pa jih sprejemajo radi; potrebujejo pridnih delavcev, Francozi so popolnoma potolkli vojsko grozovitega kralja daliomejekega v zahodnjej Afriki. Konec je njegovemu kraljestvu; upamo, da konec tudi groznim morijam. V tej nesrečnej deželi se je pobilo leto za letom tisoŽe in tisoče ljudi. — Da bi bili ti Francozi tudi doma bolj krščanski! Piše se nam: Iz Novega Mesta, dné 13. decembra. — Pred kratkem amo iiaziiaiiili iz družine nažega občespošto-vanega in ljubljenega g. predsednika c. kr. okrožnega sodišča veselo vest, da se je zaročila njegova hčerka gospotlieiua Marija z gospi)dom Karlom Grebencem, sodiiijwkini i)nstavom v Kostanjevici; a dane« smo spremili isto hčeiko, gospo Marijo Grebene k večnemu počitku! Da svet je res nestanoviten; prave sreče tu najti ni mogoče! Gospa se je baje močno preliladila vozé se iz Kostanjevice ter vsled tega obol«la tako, da se ni moglo več rešiti mladega življenja. Naj poSiva v miru! Blage roditelje pa naj tolaži vsegamogočni Eng; zgiiba je preljridka, kajti pokojna jim je hila edina hčerka. Pogreb bil je slovesen, kakor smo komaj kedaj enacega tukaj videli, vdeležt)a kljubn zimskemu Času velikanska; brez izjeme bila je za pogrebom vsa odličnejša gospuda, iz Novega Mesta in okolice, posebno mnogo iz Kostanjevice. „Dol. pevsko društvo" zapelo je pred hiao in na pokopališči žalostinki. Opomnili smo vže nekterekrati, da grajenje naše železnice hitro napreduje pri Brâlinu in zlasti tudi dalje proti Bučnej Vasi. Dela se pridno vkljiib snegu, ki je pobelil hrib in dol, vkljub mrazu, ki je bil zadnje dneve precej oster. Nekaterim se zdi vendar delo še prepočasno; ni jim namreč dovolj, da se péhajo sest dni, dodaTAjo se sedmega — kradejo Bogu nedeljo! Gospodje podvzetniki menda tega ne zahtevajo — saj zatrjevalo se je, da ne bodo. Delajo toi'ej nekateri pi'ostovoljno. Mislili smo, da so to sami tiijei; ali žali Bog, morali smo gledati tudi domače tesarje in druge zadnje svete dneve pri delu. Doslej kaj tacega ni bilo na Dolenjskem. Bodite vendar pametni; v nedeljo pri-služeno, je Bogu ukradeno ! Ali imate tako slabe o6i, da ne vidite. Trije so se ponesrečili v dveh dneh ravno tu pri delu. Mislite, da se kaj zgodi brez pripuáčenja božjega? Gospod lahko s Šibo vnoviS udari. Verni Dolenjci protestujmo zoper oaečaSčenje Gospodovih diiil Iz Belokrajlnfl. — Dné 8. grudna na praznik M. B. poslavljal se je od nas č. g. M. Bulovec kapelan v Semiču; ker je premelčen k sv. Petru v Ljubljano. Gospod je bil res vzoren duhovnik, ter izvrsten mož T vsakem oziru. Ljudstvo mu je bilo jako udano, kar se je posebno pokazalo na dan slovesa. Na novi šoli na Ùresnjevem opravljal je goapofl sinžbo veroučitelja z gorečnostjo, vatrajnostjo in iz iskrene ljubavi do nedolžne nase mladine. Za njegovo požrtvovalno delavnost mu izreka kraj, sol. svet naj-toplejo zahvalo. Odšel je blagi gospod, a njegov diib ostane vedno med nami; kajti pridobil si je srca na.ša. Domaťíe vesti. (DnbovniSke premembe v ljubljanski ákoíiji.) PremesťSeni so èè. gg. ; Miliael Ter ček, kapelan in Scliillingov beneflcyat pri Sv. Petru y Ljubljani, gre za administratorja in kapelana v Šmartin pod Šmarno goro ; na njegovo mesto pride Miliael B u-lovec, kapelan v Semiču ; v Semič gre Matija N o v a k, kapelan v Ornomljii; Ivan Pele, kapelan v Št. Ru-pertn, je premeščen v Šmartin pri Litiji; Jliliael Horvat, kapelan v Šraartinu pri Liliji, gre na Vinico; Albin Ilovski, kapelan na Mirni, gre za administratorja v Lozice ; na njegovo mesto pride Anton Šniid, kapelan v Leskovcu ; v Leskovec jia gre Fran Krnnipestar, kapelan v PreČini; Konrad Tekster, kapelan na Ign, gre za knrata na Col pri Vipavi ; na njegovo mesto pride Josip Vrns, kapelan v Tržiču; v Tržič gre Anton Antončič, kapelan na Dovjem; Martin Ke.rin, kapelan v Fari pri Kostelu, je premeščen v Črnomelj, (Premembe pri g g, uradnikih.) G-, pl; Ulepič C. k. svetovalec je premeščen k nadsodniji v Gradec, kamor se je tudi vže preselil. G-. Evgen pl. Terbnliovič, do sedaj avskultant, imenovan je sodniu) pristavom in je premeščen v Ilirsko Bistrico. (Važno za nje, ki imajo star srebrn denar!) Stari denar se jemlje pri e. kr, davkai-ijali po pravi ceni samo še do konca tega meseca. Naj vendar niliče ne pozabi zmeniti ; kajti pozneje bo zgnba občutno velika, ko se bo jemal tak denar samo še za vrednost, kolikor je ima srebrno blago Zgubilo se "bode pri starem tolarju za dva goJdiuaija najmenj 60 kr., pri goldinarskem srebrnjaku 30 kv., pri dvaj-setici 10 kr. Ne verjemite nikomur, — le liitro menjajte pri davkarijah. — Tujih denarjev, ki niso avstrijski, pa davkarije ne menjavajo. I (Umrl) je dné 8. t. m. g. Janez Klun, upokojeni jetnišničar odlikovan z zlaum križem za zasluge in posestnik v Novem Me-stu. Pokojni dočakal je lepo starost 75 let, — Nekaj dni preje pa je umrla gdč. J. Weiser, po dolgem bolehanji, N. v m. p.! (Mesta okrožnil) zdravnikov) so razpisana na Dolenjskem: V Črnomlju, v Kočevskej Keki z letno plačo 800 gld. Na Gorenjskem: V Bohinjski Bistrici, v Železnikih s plačo 800 gld., v Radovljici s 600 gld. Na Notranjskem v Logatcu in Šeutpetru na Krasu s plaČo 600 gld. (Nesreče) Pri grajenju nase železnice prigodile 80 se pred 14 dnevi dve nesreči: Prvo je provzročila nera/,streljena mina, katero so zopet vrtali. Unela se jim je mej delom ter poškodovala dva delavca, toda enega manj budo, drnzega pa so morali odnesti v bolnišnico in bode dalj časa moral čakati, da popolnoma okreva. — Druga nesreča pripetila se je precej drugi á&n in sicer a smrtnim izidom. Na necega delavca ae zvrnil in ga zmečkal voz, poln zemlje, katero sedaj po tiru prevažajo. Umrl je po noči. Nesreči v2rok je bil večinoma sam, kei' ni ubogal syarila paznikovega. Nesrečneža so na nezaslišan mučen n&čin pnpsljali f mestno bolnico. — Pri obilnih delalcih, kateri bodo vribodnje leto delali, žalibog, bo gotovo še kaj nesre^ ali tako se ne sme več goditi. — Ne očitamo nikomui nič, da je tako pnšlo, ali taskušinj&Js poučila, č««» je treba, in od našega skrbnega, za siromake sočutnega gosp. okrajnega glavarja pričakujemo, đa bo d» takrat potrebno zaukazal. (Mala lokomotiva) pričela ja voziti pri gr»' jenju naše železnice in sicer na postaji pri Berálina. Naše ljudstvo se bode toraj vže preje privadilo o« železnične vlake, ker ta vŽe v manjsej meri dobro železnico nadomestuje. („Amerikanskemu Slovencu") se poroči iz Čikage 111. : Zadnji teden eo se pri igri nekolika sporekii Fr. Jam n i k, bivši gostilničar v Novem MeatOp A. P., K. P., in F., iz česar je nastal kmalu hud pretep. Franc Jamnik je bil do smrti ranjen; prenesli »o g» v bolnišnico, kjer je drugi dan umeri. Star je bil še-l« 30 let in zapustil v veliki revščini ženo z par nepr»-Bkrbljenimi otroci. (Avstrijskega denarja) ne bode treba menjavati mej potjo v Ameriko, kajti iinančni minister združenih držav je ukazal, da naj se avstrijski gol" dinar računa po 40 centov in pol. (Koze) so se pokazale v Metliki, in je radi te bolezni bil zadnji sejm dné 13. t. m. prepoved&n. (Medveda) so ustrelili v srsdo 7. t. m. T liostî pri Ambrusn. Pogumni lovci so bili: Franc Perko, Janez Skrajnar, Nace Hočevar, France Gregor ič in Jože Turk. — Zapazili so že prejáDji daik v snegu sled dveh starih in mladega medveda, in sa toj'aj v sredo zjutraj imenovani možje napotili na lov-Ob dveh popoludne še le zasačijo starca samega, ter jamejo s krogljami nanj pokati. — Janeza Turka, ki je prišel lovcem pomagati, je obstreljeni kosmatin pahnil, da je odletel kacih de.iet metrov daleč in ga Se potem v dlan ugriznil, vendar ne nevarno, ker je * trenutku tudi medved se zgrudil. Tehtal je 185 kil-P]'i tukajšnjemu okrajnemu glavarstvu so dobili odločeno talijo zanj. (Stekel pe.s) je zopet ogrizel nektj otrok v okraju žnženberŠkem in krskt^m. Teh nesreč je na Dolenjskem res vžo preveč. Skrbite vendar za pse — ali pa jih pobite! (Matica Slovenska) ima v saboto dné 17. dec, 18iJ2, 1, 93 odborno skupščino ob 5. uri popoludne v društveni hiši na Kongresnem Trga štv. 7- (Književno naznanilo.) Na stroške pokojnega knezoškofa Antona Alojzija "Wolf a je jel v Ljubljani izhajati slovensko-nemški slovar v snopičih po 50 krajcarjev. Delo bode izvrstno ter bode vatregl» v marsikacej reči. Nje, ki potrebujejo tacega slovarja, vabimo s tem naj ga naročé pri „I^toIiŠkej bukvami" v Ljubljani. („Kratek nauk o glasbi") se imenuje mala knjižica, katero je spisal Aut. Nedved, je izšla T Iff. pl, Kleinmayerjevi bukvami. Cena 15 kr. Knjižica bode koristila začetnim pevcem toliko, da si laglje zapomnijo začetne pojme glasbene teorije, vendar bode moral učitelj vso tvarino sam razlagati in popolniti. Pravi namen pa doseže Šele tedaj, ko izideti tudi drugi obljubljeni knjižici „Pevske viye" in „Naukopetji". („KopaliŘČe in Kneipporo zdrarifiče w Kamnika") se zove mala knjižica, kstpro je z«! iil Kleinmajer in Bamberg t IJ ubijani. To lu&lo ác^a^ ki se dobiya za 30 kr. pri založništvu t Izubijani, bo paè mnofïîni pmv prišlo. — Prepričani snio, da bo t» al) uni iskal zdravja v kamniškem kopališču; knjižica mn bode koristna. Vesel je bode pa aplob tudi vsakdo, ki obišče Kamnik le iz radovednosti; kajti služila mu bode kuj dober kažipot. Lepe podobe delajo knjižico ie mif''iijátí. Bodi delo priporočeno njim, ki je jjûtl'ûbujejo Poslano. Vsem častitim naročnikom uljudno naznanjam, da sem z daiiaânjo številko uredovanje „Dolenjskih „Novio" odložil. Pri tej priliki se čutim dolžnega, vsem vele-spoštovaiiim gospodom sodelovalcem in dopisnikom se toplo zahvaliti za sodelovanje. Novo Mesto, dne 15. decembra 189a ^__Janez Krajec, Prihajajoče in odhajajoče pošte v Novem Mestu. Vužiija ijoSta odhaja; M Litijo ob 5.30 pop, \ Ljubljano ob 5. zjut. T Krško I.*) ob 3,60 zj. „ n. „ 3 pop, v Toplice ob 12.30 pop. y Metliko ob 12.40 pop. Peš pot odliaja: "V Brusnice ob 3.30 pop. „ át. Peter ob 12.45 pop. Vožiija iju.šta iiriliaja: Iz Litije ob 11.5 dop. „ Ljubljane ob 3.5 pop. „ Krškega ob 8. zvečer. „ 11.40 dop. „ Toplic ob 6.30 pop. „ Metlike ob 4,5 pop. Peš pot (luliaja; Iz Britsnic ob 2. pop. „ Št, Petra ob 11.30 dop *) Zaprti noTmnltii voa ilirektuo od tiulo KrSkeija in sicer ne TBÎ ĚM Št. Peter teiuv«« po :. kr. iikrožiie soiliiije predsBiliiikp Amalija fierdešič, Btariâi. Karol Grebene, o. kr, BDilsii prÍBt,iv, soyroit, (260) Sužba ííiežnarja in organista I o / Mirni peči je po noyem letu za oddati. Stanovanje Je prosto za eno osebo. — Pisane ponudbe naj se po-iUjajo župnijskemu «radu v Mirni peči. (a67-i) 3000 goldinarjev ođđa mestna obfilna novomeška na posojilo n» pupilaruo varne hipoteke. Mestno županstvo Novomeško dné 14. decembra 1892. (271-1) 'PP.vlcfi î'man. Vabilo. oie mnogo l;t oprožSajo se blago tvoři te^' iestitafi a ob novem letu in ob godovih d O 6 tem, lift si jeinljfi oprostne liet.kň na kori»t iibožnemu zaklnJu. Na to hvalevredno navado nsoja si meRtni zastop tudi letoa slavno ohiiiistvo opozsrjati z dostavkom, da je razpeČa-vanje oprostnih listkov tuiii letos drage volje prerzol gospod Janez Krajec v Novem Mestu. Vrhu tega liodo v amisîu obstojeSega ukrepa oMinskeg» odborft nradni sIhl'". "fftkor poslednja let», tudi letos razuašali oprosti.e listke po hišah. Za vsak uprosuu listek, bodisi za novo leto ali za god, je, kakor ilo seduj, položiti petdeset krajcarjev, in na vpisni pCU poleg imena pristaviti Število vzetih listkov. Velikodušnosti uiso stavljene meje. Pismenim posiljatvam bodi pridejana razločna adresa. Mestni zastop Novomeški duř 6. đecemlir;i 1992. (523) Pošten docek, lepega sedenja in kre;ik:^ga zdravja se takoj sprejme v Germnvo prodajalnico zi moko in vošÉene sveĆe v Novem Miistu. (26r-i) ^ Za Božič. ^ Čvotero Božičnih pesem za soloapeve, mešan zbor in spremtjevanje orgelj :l)žil Ign. Hlatinik up, 18. Prodaja Katolišl léâëëeèéëoëëêêëëé*" Za Božič! Podpisani niznanja ïilav. občinstvu, da bode imel tudi letos vnakovrstne BladHee Jhui-dite in jjomeranée 7iaprodaj. Božidar Salloker, <1Í47—2) trgovec, Novo lleato, Veliki Trg. m i & C b C' p I ^Mestni nihil se daje v najem. Več se izvé v obrdnski plsurui Novomeški. (200-4) (,,l-*i'i iiiïiki cent".) v Ljubljani, Sv. Petra Cesta št, 4 priporo&a svojo izborno zalogo modnega, manu-fakturnega in kramarskega blaga, raznovrstnega p«nla: srajc, preiipasnikov itd., blaga za krojaČB in šivilje. Velika izbira zimske potrebščine kakor: noyovic, volne, volnate robce, rokovice itd. (211-4) Vzorci (mustri) brezplačno. Kupi se dve sto mernikov ^ mrmJK ki se ima oddati meseca januarja. Ponudbe s priloženim blagom In ceno naj se pošiljajo gozdnemu uradu v Soteski íForstamt Aiuodt) po^ta Dvor pri Žužemberku. (254-») Pripravna darila za Božič in Novo leto ptipoToia zlatar v N&vem Mestu ravnokar noVodošlc stvari v zlatu in srebru najboljgo vrste alpata in tlna sre][>ro, srebrne nože In Tillce ter drago namizno srebrnlno. Vsa v mojo strolio spadajoCa popravila napravim natančno in vestno po priiiiertio nizki ceni. (267-S) Mlin ÎU žaga na reki Kolpi v Prelesju z šestimi tečaji, štirimi stO' parni se takoj proda ali pa. v najenn odda. Dalje hiša v jedno nadstropje ob.4ojeia iz štiriii sob in liuhtnje, dveh kleti in I;l3va. Vse je še v dobrem stanu; proda ali v najem odda se le radi bolezni in starosti posestnika. Ve6 se izve i>ii lurija Sclinelterju štev. 13 T Prelesju, pošta St. Trg pri Poljaiiati, okraj Črnomelj. V na em se odda za eno leto posestvo pri Rutji nad Toplicami (pred mostom) obstoječe iz hise, iiieva, svinjaka, kovačnice in travnikov, z njivami in atelnico. Več ee izvé pri gospodu (i65-g)_Jože ŠuátsršiĚu v Toplicah. Naprodaj je radi selitve pod ugodnimi pogt^ ekoraj činio nov Anton Turk, knjig^oves, T I(jiil)ljaui, Diuiajslift ccsta St. 8 priporoča svojo dobro vrejeno knjigoveznico za ; vezanje knjig, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela. — Dalje ima tudi napi'odaj sledeče knjige iz lastne založbe: Andrej Hofer, verni popis njegovega življenja in njegove junaške smrti v Mantovi 1. 1810, S podobo. Cena 14 kr. Princ Evgen Savojski Z barvano podobo 20 kr. Hedvika, banditova nevesta. Povest. Spodobo aokr. Štiri povesti za slovensko ljudstvo. Oena 20 kr. Srečolovec. Povest onim, ki si na tujem iščejo doniû, zlasti lyim, ki tisče v Ameriko. Cena 20 kr. Sv. Notburga in popi.s življenja sv. Heme, kne-giiye slovenske, s pripovedko o zvonu v blejskem jezer«. Z barvano podobo. Cena 18 kr. Cvetina borograjska. Z barvana podobo- Ilustrovaná izdaja. Cena 40 kr. Pravljice. I. zvezek. Cena 20 kr. Ave Marija. Z podobami. Cena 10 kr. Božja pot Matere Božje na Bledu. S podobo. 10 kr. Založba raznih sloven skill spi sov, kakor n. pr. ; „Tisofe iu ena noč", „Krištof Smida", ; „Narodne biblioteke"; potem imam tudi v svoji i zalogi vže izdelane molitvene knjige, trgovina | papirja în raznovrstnega pisalnega orodja. | Vnanja fytiroíUa, kakor tudi za vezanje j knjiff, st íočíto in najnižji ceni izvršujejo. < «M« ?0*0*WMMM«att90«WM««9Mi iz znane firme Al. Hugo Lhota na Dunaji. Več ae izve pri uredništvu „Dol. Novic**._(b46—2) __v Fran Čuden, uraVf preje J. GEBA, v Ljubljani, Slonove ulice štev. 11, se priporoift in uljmliio vabi ]iref. liuhovSciiio in bIhv. ob-ijitisLVi) tin iij^flud sv^iie velike izborne zainge nnjrnzmtvrflt-nejšili iepnili ur, zlatih, srebriiili in nikeinntih, stenskih ur z nlhaium, ur s stojatum in ur budilnic (Weckerulireu), ur z godbo In godbenih val£kov v liíiilh imlitlratiili um«' riunli, TaziiDvmtiili verižic, prstanov in uhanov. Cene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate nre ... od gld. 4'!)0 do 6.10,-la.- 36.130.- »reljrne nre s kljiiftem „ „ 7-bO „ srebrne remontoir-ure „ „ 7-50 p iste z dvojnim oklepom „ „ f) — „ zlate ure za datne . „ „ 16'— „ zlate «re za gospoda „ „ 34'— Endilke po gld. 2*80, fine. garantirane po gld. 8'40. Garantiram povsem za poStenost pri meni kupljenega blaga; zft zanesljivost mehftnizma pa eno leto jamiSim, — Cenjeni naročniki se mojçô prepriSati, da jnoje bUgo nI zamenjati s dunajskim blagom, vzUc temu, da prodajem dobro blago za rea nizko ceno. Popravila iivrSujein t«čno in sanealjivo ter jamfeiin za dobro izvribo. — Vnaiýini naroinikom postrežem po želji t obratno poito. (21S--fi) (t;^ Ilustrované cenike pošljem na zahtevanje po pošti brezplačno In poštnine prosto idgoTonu unduik, Ud^at^j in »^uïiuk 1, Krámců. Nuromwto. Natuiiiil J. bJriuac