Ptuj, 12. oktobra 2000, letnik LIH, št. 41 - CENA 130 SIT
TA TEDEN/TA TEDEN
Od besed k dejanjem
z jutrišnjim dnem se bo, hvala bogu, izteklo obdobje pred-
volilnega besedičenja. Prijaznega, obetajočega, napadalnega,
posmehljivega, včasih do skrajnosti nesramnega in nevrednega
časa, v katerem živimo, in kulturnega naroda, za kakršnega se
imamo. Toda takšna je politika, ko v svoji veliki želji za pri-
dobivanje volivcev uporablja vse mogoče metode. Tudi take, ki
večini ljudi niso všeč in pritegnejo zgolj določeno število agre-
sivno mislečih ljudi.
Po vsem tem cirkusu pa prihaja čas dejanj. Najprej nedelj-
sko dejanje volitev, potem (upajmo) štiriletno obdobje dejanj
dela slovenske politike, ki ji bodo volivci izkazali največji
odstotek zaupanja. Slovenci si želimo in zaslužimo stabilno
obdobje vladanja ene ali druge politične usmeritve. Kdo bo na
oblasti, niti ni toliko pomembno, saj so si programi največjih
predvolilnih tekmecev močno podobni in jih v precejšnji meri
narekujeta čas in prostor, v katerem živimo. Vsi, brez izjeme,
si želimo miru, stabilnega gospodarstva in socialne varnosti.
Srečo najdemo v delu in v dobrem življenju, toiej ni čudno,
da so prioritete tako rekoč vseh volilnih tekmecev gospodarska
rast, delovna mesta, razvoj podeželja, pravična in socialna
država...
Koalicija, kakršnakoli že bo, naj se še pred prevzemom obla-
sti dogovori o vlogi posameznih partnerjev v njej. Da se ne
bodo skozi štiri leta ponavljali notranji konflikti, ki slabijo
trdnost države, v gospodarstvo in med državljane pa vnašajo
zmedo in nelagodje.
Ko bomo v medijih premleli volilne izide in ko bosta svoja
mesta zasedla parlement in vlada, je prav, da se politika
končno umakne s prvih strani časopisov in iz najbolj udarnih
novic elektronskih medijev. Tudi parlament in vlada naj opra-
vljata svoje delo profesionalno, prizadevno in s polno mero
odgovornosti, brez kuhanja afer in želje po ugajanju ali naga-
janju. Oba sta poklicana zgolj za to, da ustvarita stabilne
pogoje, v objem naprednega sveta pa nas lahko tako in tako pri-
peljejo samo znanje, dobro
delo in uspešno gospodar- T^	cZL"
sivo.	(J
UUBUANA / VLADA ODLOČILA
O POMOČI KMETIJSTVU
Za sušo 1^8 milijarde
Na osnovi zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo
posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in služenja
moija v letu 2000 ter predloga državne komisije za
sanacijo je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep
o zagotovitvi akontacije sredstev za delno odpravo
poledic suše v višini 1,8 milijarde tolaijev.
Sredstva bodo zagotovljena iz proračunske rezerve za leto-
šnje leto. Akontativna sredstva bodo prejele prizadete občine
po predložitvi sanacijskih programov, ki jih mora potrditi
državna komisija za sanacijo, do denarja pa so upravičeni
posamezni oškodovanci za kmetijske kulture, katerih sto-
pnja poškodovanosti znaša več kot 30 odstotkov. Akontacijo
sredstev bo posamezni občini dodelila državna komisija, s
sklepom pa bo občini naložila namen njihove uporabe.
Vlada je sprejela višino akontativnih sredstev za posame-
zne občine. Tako prejme občina Destmik 9.944.291 tolarjev,
Domava 13.976.345 tolarjev, Gorišnica 25.696.939, Haj-
dina 18.881.701, Juršinci 26.792.734, Kidričevo 42.226.896,
Majšperk 13.295.677, Markovci 21.926.311, Podlehnik
13.072.239, Ptuj 17.693.582, Sv. Andraž 9.609.761, Trnovska
vas 6.666.202, Videm 21.170.393, Zavrč 8.158.581 in Žetale
6.016.230 tolarjev, občina Lenart prejme 35.305.732 tolarjev,
občina Ormož 93.575.094, Slovenska Bistrica 28.700.001,
Sv. Jurij 6.362.426 in Sveta Ana 16.363.472 tolarjev.
JB
PTUJ / STAVKA V ZDRAVSTVU IN SOCIALNEM VARSTVU POTEKALA MIRNO
Dodatne zahteve delaviev
zdravstvenega doma
Petkova opozorilna stavka sindikata zdravstva in social-
nega varstva je na Ptujskem potekala mirno in brez zaple-
tov. Člani so se med potekom podrobneje seznanili z vsemi
stavkovnimi zahtevami, strnjenimi v štirih točkah.
Prva zahteva je, da se odpra-
vijo kršitve kolektivnih pogodb,
druga, da se pričnejo pogajanja
o spremembah in dopolnitvah
kolektivne pogodbe za dejavno-
sti zdravstva in socialnega vars-
tva Slovenije, tako da se zagotovi
povečanje plača in dosežejo
ustrezna razmerja med plačami,
tretja, da se po predhodnem
mnenju sindikata zdravstva in
socialnega vrstva objavijo spre-
membe in dopolnitve pravil-
nika o napredovanju, s katerim
bo omogočeno napredovanje za
pet plačilnih razredov za vse
zaposlene v dejavnosti zdravs-
tva in socialnega varstva Slove-
nije, četrta zahteva pa se nanaša
na plačilo stavke zaradi kršitve
kolektivnih pogodb.
Razmere v ptujskem zdravs-
tvenem domu pa so narekovale
sprejem še dodatnih zahtev, ki
so jih strnili v petih točkah. Na
prvo mesto postavlja sindikat
javnega zavoda ZD Ptuj zah-
tevo po ohranitvi tega zavoda,
ohraniti pa želijo tudi čim več
delovnih mest, prav tako zah-
tevajo zagotovitev socialne var-
nosti delavcev zavoda. Mestna
občina, ki že dolgo obljublja
strategijo razvoja osnovnega
zdravstvenega varstva, naj sle-
dnjo pripravi čimprej. Posebno
zahtevo pa so sindikalisti obli-
kovali glede podeljevanja novih
koncesij. Če bo do tega prišlo
tako v mestni občini Ptuj kot
tudi v drugih občinah na Ptuj-
skem, naj se v koncesijske
pogodbe vnesejo obveznosti po
prevzemu vsega kadra, določe-
nega s standardi za delo ambu-
lant v splošnem dogovoru za
pogodbeno delo, ki je osnova
za sklepanje pogodb z Zavodom
za zdravstveno zavarovanje Slo-
V nujnih primerih pacienti niso čutili posledic stavke.
Foto: M. Ozmec
venije. Ob tem pa sindikat v
Zdravstvenem domu Ptuj tudi
poziva mestno občino Ptuj, da
nemudoma preveri izpolnjeva-
nje obveznosti iz koncesijskih
pogodb dosedanjih koncesio-
narjev in v primeru kršitve
ustrezno ukrepa.
MG
2
četrtek, 12. oktober 2000 - TEDNIR
UUBUANA / EVROPSKI INŠPEKTORJI TOKRAT O
NADZORU MLEKA
Pohvale^ a tudi kritike
Prejšnji teden so se v Sloveniji mudili evropski veterinarslii
inšpeiitorji ter od 2. do 6. oiitobra pregledovali ustreznost
veterinarskega nadzora v procesu pridelave in predelave
mleka. Po končanem pregledu so sporočili prve ugotovitve.
Inšpektorji ocenjujejo, da Slovenija tako po nadzoru kot
tudi po izvajanju tega nadzora ustreza predpisom £11 in
lahko zagotavlja ustrezno zdravstveno varstvo svojih potro-
šnikov in potrošnikov EU, ko tja izvaža svoje mlečne proiz-
vode.
Ugotovljene pa so bile tudi
nekatere pomanjkljivosti in še
nedokončna izpeljava ter har-
monizacija slovenske zakono-
daje, kar bo morala naša država
opraviti v skladu s predvidenim
nacionalnim programom. Ev-
ropski inšpektorji so opazili ve-
like spremembe, ki so se zgodile
v sestavi veterinarske službe v
Sloveniji, opazili so spremembo
sistema delovanja nadzora, po-
hvalili pristojnosti Veterinarske
uprave in njeno moč ukrepanja.
Poudarili so, da dajejo rešitve,
ki jih je Slovenija sprejela lani,
dobro podlago za urejanje sis-
tema delovanja slovenske vete-
rine v skladu z določili EU, in
da so dale spremembe, ki jih
je kmetijsko ministrstvo spreje-
lo v okviru pravilnikov, dobro
podlago za izvajanje določenih
ukrepov. Delovanje veterinar-
ske službe na tem področju je
torej po mnenju inšpektorjev
ustrezno.
Inšpektorji so pregledali tudi
predlog zakona o veterinarstvu,
ki sta ga za postopek na vladi
pripravila kmetijsko ministrs-
tvo in Veterinarska uprava, in
ugotovili, da daje predlog ustre-
zno podlago za sprejem še pre-
ostalih rešitev iz direktiv EU.
Po njihovem mnenju lahko le
sprejetje novega zakona pripelje
do popolne harmonizacije slo-
venske zakonodaje z zakonoda-
jo EU.
Kot še neprilagojeno pod-
ročje slovenskega nadzora pa
so evropski inšpektorji omenili
slovenske laboratorije. Ti še niso
akreditirani, nimajo ustreznega
zunanjega nadzora, prav tako
še ni uvedena ustrezna notranja
in medlaboratorijska kontrola.
Evropski inšpektorji menijo, da
mora dobiti Veterinarska upra-
va RS pooblastila za izvajanje
te kontrole in pooblastila za iz-
vajanje t.i. rink testov (testov, ki
se izvajajo znotraj posameznih
laboratorijev v državi za vred-
notenje posameznih rezultatov).
Nekoliko bolj odprto je še tudi
vprašanje registracije kmetij in
zbirnih centrov za mleko. Na
tem področju čakajo našo drža-
vo, stroko in kmetijstvo še naj-
večje naloge.
JB
Naziv: Javni razpis za
sofinanciranje programov
in izvajalcev lokalno za-
poslitvenih programov
Razpisnik: Zavod Republike
Slovenije za zaposlovanje
Rok prijave: Rok za oddajo
prijav je 16. 10. 2000 do 12. ure.
Predmet: Predmet javnega
razpisa je sofinanciranje orga-
niziranja in/ali izvedbe lokalno
razvojnih ali eksperimentalnih
programov s ciljem zaposlovan-
ja in samozaposlovanja brezpo-
selnih oseb in trajnih presežnih
delavcev, s poudarkom na nas-
tajanju novih delovnih mest v
malem gospodarstvu.
Višina sredstev: 40.000.000
SIT
Pogoji prijave: Na razpis se
lahko prijavijo:
- lokalni pospeševalni centri
oziroma razvojne agencije, ki so
v pogodbenem razmerju za so-
financiranje aktivnosti lokalnih
pospeševalnih centrov z Zavo-
dom in iz tega naslova izpol-
njujejo vse pogoje in uspešno
izvajajo naloge,
- lokalni pospeševalni centri
oziroma razvojne agencije in re-
gionalne razvojne agencije, ki so
registrirani kot samostojne pra-
_vne osebe s samostojnim žiro
računom.
Obdobje trajanja programov:
do 31. 12. 2001, z obvezno fa-
zno opredelitvijo programov:
teoretična zasnova projekta; za-
poslitev udeležencev in redno
izvajanje dejavnosti.
Vir: ULRS št. 87-88/2000 z
dne 29.9.2000; stran 7942;
Ob-36201.
Dokumentacija: Dodatne in-
formacije lahko dobite pri Ves-
ni Stepišnik, tel.: 01 17 69 946.
Naziv:	Razpis
raziskovalnih projektov za
podporo ciljem Strategije
gospodarskega razvoja
Slovenije
Razpisnik: Ministrstvo za
znanost in tehnologijo
Ministrstvo za ekonomske od-
nose in razvoj
Ministrstvo za delo, družino
in socialne zadeve
Služba vlade RS za evropske
zadeve
Urad za makroekonomske
analize in razvoj
Ministrstvo za gospodarstvo
Rok prijave: Vloge na razpis
morajo prispeti do vključno 16.
10. 2000 do 14. ure.
Predmet: Predmet razpisa je
izbira projektov za prednostne
raziskovalne tematike za pod-
poro Strategije gospodarskega
razvoja Slovenije, ki jo v sode-
lovanju z drugimi vladnimi re-
sorji pripravlja Ministrstvo za
ekonomske odnose in razvoj.
Razpis za izbor izvajalcev ra-
ziskav se nanaša na ciljni ra-
ziskovalni program za podporo
SGRS, in sicer:
1.	Osnovne strategije gospo-
darskega razvoja;
2.	Socialni razvoj in razvoj
človeškega dejavnika.
Višina sredstev: 22.000.000
SIT
Pogoji prijave: Na razpis se
lahko prijavijo pravne in fizične
osebe iz Slovenije, ki so vpisane
v evidenco raziskovalnih orga-
nizacij MZT oziroma imajo sta-
tus zasebnih raziskovalcev.
Odgovorni nosilec projekta
mora biti zaposlen v organiza-
ciji, ki je prijavitelj projekta,
in izpolnjevati pogoje za od-
govornega nosilca raziskovalne-
ga projekta, predpisane z 29.
in/ali 30. členom zakona o ra-
ziskovalni dejavnosti (ULRS št.
8/91-1).
Vir: ULRS št. 87-88/2000 z
dne 29. 9. 2000; stran 7940;
Ob-36106;
Dokumentacija: Vse dodat-
ne informacije dobite pri Alja-
ni Pogačnik, tel.: 17 84 624, in
mag. Brigita Lipovšek, tel.: 178
21 12.
***
Naziv: Javni razpis za
subvencioniranje infrastru-
ktumih razvojnih centrov
— tehnoloških centrov —
subvencije dela plač novih
magistrov in doktorjev
znanosti za področje teh-
nološkega razvoja za leto
2000
Razpisnik: Ministrstvo za
znanost in tehnologijo
Rok prijave: Vloge morajo
prispeti do vključno 13.10.2000
do 14. ure.
Predmet: Predmet javnega
razpisa je subvencioniranje dela
stroškov plač novih doktorjev
in magistrov znanosti, ki so za-
posleni v infrastrukturnih raz-
vojnih centrih — tehnoloških
centrih in izvajajo predkonku-
renčno razvojno dejavnost, za
leto 2000.
Višina sredstev: 10.000.000
SIT
Pogoji prijave: Ministrstvo
dodeljuje subvencije za pokriva-
nje do 25% stroškov plač novim
doktorjem in magistrom znano-
sti pod pogojem, da gre za:
-	zaposlitev doktorja oz. ma-
gistra znanosti v IRC
-	in pod pogojem, da je IRC
vpisan v evidenco MZT.
Vir: ULRS št. 87-88/2000 z
dne 29. 9. 2000; stran 7940; Št.
59/2000; Ob-36203
Dokumentacija: Prijavna do-
kumentacija je na voljo tudi
na Internetu na naslovu
http://www.mzt.si. Dodatne in-
formacije dobite pri Milošu Ku-
retu, tel.: 01 478 46 26.
Naziv: Javni razpis za
izbiro izvajalca za izvedbo
projekta Podjetniški center
mariborske razvojne agen-
cije
Razpisnik: Mariborska raz-
vojna agencija
Rok prijave: Ponudbe v an-
gleškem jeziku morajo prispeti
do 10. 11.2000 do 10. ure po lo-
kalnem času.
Predmet: Izvedbo del financi-
ra Evropske komisija iz sredstev
Phare v okviru Phare programa
prekomejnega sodelovanja Slo-
venija — Avstrija 1998. Pre-
dmet razpisa so adaptacijska
gradbena in obrtniška dela na
objektu KPD za potrebe Po-
djetniškega centra mariborske
razvojne agencije, skupne kva-
drature ca. 360 ml
Pogoji prijave: Ponudbe dela
lahko predložijo le tiste gospo-
darske družbe in podjetniki, ki
zadostijo naslednjim minimal-
nim kvalifikacijskim kriterijem,
lahko pa jih presegajo:
-	posamezni letni promet gra-
dbenih del v leti 1997, 1998,
1999 mora znašati najmanj
400.000 EUR;
-	uspešna izvedba gradbenih
del v zadnjih treh letih na vsaj
4 projektih, pri katerih je bil
ponudnik glavni izvajalec in ki
so po naravi in zapletenosti pri-
merljiva z razpisanimi deli;
-	50% pogodbenih del mora
ponudnik opraviti sam.
Ponudbe smejo priložiti le
imetniki razpisne dokumenta-
cije. Razpisna dokumentacija je
na voljo od 2. 10. 2000 dalje.
Vir: ULRS št. 87-88/2000 z
dne 29.9.2000; Stran 7938;
Ob-35992
Dokumentacija: Za vse do-
datne informacije je pooblašče-
na Bojana Sovič, tel.: 02 250 41
10
***
Naziv: Javni razpis za
izvedbo projekta za objekt
"Kolesarska steza treh de-
žel"
Razpisnik: Republika Slove-
nija Ministrstvo za promet in
zveze
Direkcija Republike Sloveni-
je za ceste
Rok prijave: Ponudbe v an-
gleškem jeziku morajo prispeti
do 14. 11. 2000 do 9. ure po lo-
kalnem času.
Predmet: Izvedbo del financi-
ra Evropske komisija iz sredstev
Phare, v okviru Phare programa
prekomejnega sodelovanja Slo-
venija — Avstrija 1998. Pred-
met razpisa je izvedba daljinske
kolesarske poti med mednarod-
nim mejnim prehodom Rateče
in Jesenicam.
Pogoji prijave: Ponudbe dela
lahko predložijo le tiste gospo-
darske družbe in podjetniki, ki
zadostijo naslednjim minimal-
nim kvalifikacijskim kriterijem,
lahko pa jih presegajo:
-	letni promet gradbenih del v
leti 1997, 1998, 1999 mora zna-
šati najmanj 670.000 EUR;
-	uspešna izvedba gradbenih
del v zadnjih dveh letih na vsaj
4 projektih v cestogradnji ali
na vsaj 4 projektih, ki so po na-
ravi in zapletenosti primerljiva
z razpisanimi deli, pri katerih je
bil ponudnik glavni izvajalec.
Ponudbe smejo priložiti le
imetniki razpisne dokumenta-
cije. Razpisna dokumentacija je
na voljo od 2.10.2000 dalje.
Vir: ULRS št. 87-88/2000 z
dne 29.9.2000; Stran 7937; Št.
011-04-8/00; Ob-36036
Dokumentacija: Za vse do-
datne informacije je pooblaš-
čen Marko Žitnik, tel.: 01 478
84	05,	e-mail:
marko.zitnik@dd-ceste.si
Naziv: Razpis za dodeli-
tev sredstev za usposablja-
nje regionalnih razvojnih
agencij, pripravo regional-
nih razvojnih programov
ter financiranje priprav-
ljalnih del za izvedbene
dele teh programov
Razpisnik: Sklad za regional-
ni razvoj in ohranjanje poselje-
nosti Slovenskega podeželja
Agencija RS za regionalni raz-
voj
Rok prijave: Prvi rok za pri-
javo je 31. 10. 2000, drugi rok
30. 11.2000.
Predmet: A. Usposabljanje
regionalnih razvojnih agencij
Namen razpisa je zagotovitev
sredstev za usposabljanje regi-
onalnih razvojnih agencij ter
njihove ustrezne tehnične opre-
mljenosti za delo.
B.	Priprava regionalnih raz-
vojnih programov
Namen razpisa je priprava re-
gionalnih razvojnih programov
na osnovi 10., 11. in 12. člena
zakona o spodbujanju skladne-
ga regionalnega razvoja, navodi-
la o minimalni obvezni vsebini
in metodologiji priprave ter na-
činu spremljanja in vrednotenja
regionalnega razvojnega progra-
ma ter 4. in 11. člena uredbe
0	podrobnejših pogojih in me-
rilih za dodeljevanje spodbud,
pomembnih za skladni regio-
nalni razvoj.
C.	Pripravljalna dela za izved-
beni del regionalnega razvojne-
ga programa
Namen razpisa je priprava
razvojne dokumentacije za pri-
pravo projektov gospodarske,
turistične in podjetniške infras-
trukture na področjih s poseb-
nimi razvojnimi problemi.
Višina sredstev:
A.	40.000.000 SIT
B.	150.000.000 SIT
C.	220.000.000 SIT
Pogoji prijave: A. Prijavitelj
je regionalna razvojna agencija,
ki je pridobila status pri Agen-
ciji RS za regionalni razvoj.
B.	Prijavitelj je regionalna raz-
vojna agencija, ki je pridobila
status pri Agenciji RS za regio-
nalni razvoj.
C.	Prijavitelj projekta je regi-
onalna razvojna agencija v las-
tnem imenu ali v imenu nosilca
projekta (občine ali druge orga-
nizacije), ki ga občine in drugi
nosilci regionalnega razvoja po-
oblastijo za izvajanje projektov.
Vir: ULRS št. 84/2000 z dne
22.9.2000; Stran 7573; Št.
369/00; Ob-35707
Dokumentacija: Ustrezne in-
formacije o prijavi za posamez-
ne namene razpisa:
A.	Štefka Krkovič, tel.: 01
8361 953
B.	mag. Mojca Štebljaj, tel-
01	478 37 63
C.	Bojan Dejak, tel.: 01 83 61
953
TEDKIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma islašega dela, ki
ga je ustanovi! Okrajni odbor OF
Ptuj ietal948.
izdaja RAOlO-TEDNIK, d.0.0., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(v.d. odgovornega urednika), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki Kie-
menčič ivanuša, iVlartin Ozmec
(novinarji), Siavko RibariC (vodja te-
iinične redakcije) in Jože IVIoliorič
(grafično-tehnični urednik).
Naslov: RADIO-TEDNiK, p.p. 95,
Raičeva 6, 2250 Ptuj;
tel. (§2) 749-34-10,
mali oglasi 749-34-15,749-34-37;
faks (02) 749-34-35.
Oglasno trženje: (02) 7493412
Celoletna naročnina 6.760 tolarjev,
za tujino 13.520 tolarjev.
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: Delo Roto.
Davek na dodano vrednost je vraču-
nan v ceno izvoda in se obračunava
v skladu s 7. točko 25. člena Zakona
o davku na dodano vrednost, Uradni
list 23. 12. 1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in rokopisov
ne vračamo.
Strani na Internetu:
www.radio-tednik.si.
E-pošta: tednik@amls.net
nabiralnil^radio-tednik.si
ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HISA/TEDENSKI
KOMENTAR
Rast veiine indeksov
v minulem tednu smo bili priče dvigu veči-
ne borznih indeksov, s katerimi spremljamo
gibanje tečajev delnic po segmentih. Med
drugim je indeks pooblaščenih investicijskih
družb zrasel za 4,4 odstotka glede na teden
poprej. Očitno bližajoče se volitve in obdo-
bje oiDlikovanja nove vlade ne deluje ravno
destlmulativno na investitorje.
V procesu združevanja in povezovanja sta
še vedno najodmevnejša laški prijateljski
prevzem Radenske in Savin medvoškega
Colorja. Upravi Pivovarne Laško in Raden-
ske sta sklenili dogovor, s katerim sta se stri-
njala z začetkom postopka javne ponudbe
za nakup delnic Radenske, kar naj bi bila
tudi ekonomska podlaga povezovanja. Tako
bi bila Radenska nosilec dejavnosti v pol-
njenju vod, Pivovarna Laško pa v proizvod-
nji piva. Delnici omenjenih družb sta tako v
zadnjem obdobju nekoliko pridobili na svoji
vrednosti.
SIcer pa je bilo na trgu veliko prometa
z delnicami farmacevtskih in naftnih družb.
Odločitev vlade o znižanju trošarin za dizel-
sko gorivo in kurilno olje (tudi na zahtevo
avtoprevoznikov) je povzročila negativen od-
ziv naftne družbe Petrol, kjer ocenjujejo, da
bodo zaradi omenjenega ukrepa v šestih
mesecih imeli za 1,1 milijarde tolarjev izpada
marže pri omenjenih gorivih.
Tečaj delnic Krke se je v minulem tednu
nekoliko popravil, se dvignil za 5 odstotkov
glede na teden poprej in se konec tedna
približal območju 25.000 tolarjev za delnico.
Delnicam Leka je dodaten zagon dala pri-
čakovana izdaja potrdi! GDR (v prvi polovici
naslednjega leta), ki bodo omogočila trgo-
vanje s temi delnicami tudi na tujih borzah.
Tečaj delnice naj bi se po nekaterih izjavah
gibal pri 70.000 tolarjih, kar je še enkrat več
glede na trenutni enotni tečaj.
Živahno dogajanje na segmentu pidov je
malenkostno vrnilo upanje v slovenske vre-
dnostne papirje. Indeks PIX je v minulem
tednu porastel prek tri odstotke, največ akti-
vnosti pa je bilo zaznati z delnicami Triglava
stebra 2, kjer je zamenjalo lastnika več kot 5
odstotkov vseh delnic.
V zadnjem obdobju je bilo veliko govora o
preoblikovanju pidov v holdinge, med drugi-
mi tudi PID Kmečka družba, katerega pred-
stavniki so izjavili, da v bližnji prihodnosti ne
nameravajo prodati svojega deleža v Simo-
bilu. Njihov tečaj se giblje v območju 48 to-
larjev. Večji paket delnic je bil opravljen tudi
z delnicami NFD 1 v skupnem obsegu 10,5
odstotka celotne izdaje po ceni nad 100 to-
larjev za delnico, ki ga je kupila kranjska
Sava.
Tečaj pokojninskih bonov pa je v tem ob-
dobju nekoliko pridobil na svoji vrednosti,
trenutno se giblje v območju 40 tolarjev za
bon.
Blaž Seražin, llirika - BPH, d.d.
tednik - četrtek, 12. oktober 2000
3
pTUJ / NA OBISKU DIREKTOR POLICIJE MARKO POGOREVC
00 v Ptuiu sedež nove poliiiiske uprave?
2upan mestne občine Ptuj Miroslav Luci se je v petek, 6.
oktobra, pozno popoldne v prostorih Mestne hiše srečal z
generalnim direktorjem slovenske policije Markom Pogo-
revcem, direktorjem Policijske uprave Maribor Miranom
Čušem, direktorjem skupnih služb slovenske policije Sta-
nislavom Fickom in komandirjem Policijske postaje Ptuj
Parkom Najvirtom.
Osrednja tema pogovorov je
bila gradnja policijske postaje
Ptuj, kjer dela trenutno miruje-
jo, ter terminski načrt, po kate-
rem naj bi gradnjo nadaljevali
še letos in jo zaključili v letu
2001. Mestna občina Ptuj je na-
mreč izrazila željo, da bi nasle-
dnje leto dan slovenske policije
proslavili v Ptuju, zato upajo,
da jim bo uspelo.
Marko Pogorevc je županu
Miroslavu Luciju pojasnil, da
je do začasne ustavitve gradnje
policijske postaje prišlo zaradi
neuspešnega razpisa za nadal-
jevanja gradbenih del. Trenut-
no je končana tretja faza, in ker
morajo razpis ponoviti, priča-
kujejo, da bodo dela sicer lahko
nadaljevali še letos, vendar za
letošnje leto pripravljenih pro-
računskih sredstev zaradi tega v
celoti ne bodo mogli porabiti.
Zupan Miroslav Luci je izra-
zil željo Ptujčanov, da bi bila
policijska postaja zgrajena do
konca naslednjega leta, dokon-
čno in sodobno opremljena pa
do leta 2002. V zvezi s tem so se
pogovarjali tudi o aktivnostih
policije, ki jih pogojujejo kri-
teriji iz shengenskega sporazu-
ma za mejo s sosednjo Hrvaško,
in o novih pristopih na območ-
ju upravne enote Ptuj. To naj bi
v slovenski policiji povzročilo
okoli 400 preusmerjenih in na
novo zaposljivih delovnih mest.
Sogovorniki iz mestne občine
so izrazili željo, da bi pri reorga-
nizaciji policije oziroma policij-
skih uprav, če bo do nie seveda
prišlo, upoštevali tudi nova dej-
stva iz shengenskega sporazu-
ma. Ta pa odpirajo možnost in
skrito željo Ptujčanov, da bi bil
v Ptuju sedež nove policijske
uprave.
V drugem delu pogovora so
pozitivno ocenili trenutne var-
nostne razmere na območju Po-
licijske postaje Ptuj, pozitivno
pa so ocenili tudi aktivnosti po-
licije z našega območja in kri-
minalistov, saj so s skupnim
intenzivnim delom in odkriva-
njem v letošnjem letu prijeli več
kriminalcev, prekupčevalcev z
mamili in drugih povzročiteljev
kaznivih dejanj.
O novih dejstvih, ki izvirajo iz
shengenskega sporazuma, pred-
vsem pa o možnostih, da bi v
Ptuju ustanovili policijsko up-
ravo, se je v sredo, 11. oktobra,
župan mestne občine Miroslav
Luci pogovarjal tudi z minis-
trom za notranje zadeve dr. Pet-
rom Jambrekom. V pogovoru je
sodeloval tudi načelnik Uprav-
ne enote Ptuj Metod Grah, saj
so se dogovarjali tudi o realnih
možnostih za formiranje novih
upravnih okrajev na našem ob-
močju.
M. Ozmec
Udeleženci pogovora v Ptuju (z desne): Stanislav Ficko, Mar-
ko Pogorevc, Miroslav Luci, Milan Čuš in Darko Najvirt.
Foto: M. Ozmec
ORMOŽ / PRIČELI GRADITI DOM STAREJSIH OBČANOV
Ha stara leta v domu - doma
v Ormožu so v ponedeljek položili temeljni kamen doma
starejših občanov. Soinvestitorja gradnje milijardo tolar-
jev vredne naložbe sta investicijsko podjetje Sava, d.o.o.,
in občina Ormož. Ormoški župan Vili TVofenik in direktor
podjetja Sava Jože Kavčič sta ob fanfarah trobilnega kvar-
teta postavila temeljni kamen. Prvi oskrbovanci naj bi se
vselili že konec leta 2001.
V uvodnem nagovoru je or-
moški župan Vili Trofenik pove-
dal, da so se naveličali čakanja,
kdaj bo država pričela graditi
dom v Ormožu, ter se dela loti-
li kar sami. Zahvalil se je vsem,
ki so pomagali, tudi tistim, ki
so bili v pomoč s tem, da so
dom zahtevali, ter Jožetu Kav-
čiču, direktorju investicijskega
podjetja Sava, ki je soinvestitor
gradnje ter tretjinski solastnik
bodočega doma za ostarele, ka-
terega izgradnja in oprema bos-
ta stala okoli milijardo tolarjev,
kar je še vedno za tretjino manj,
kot pa če bi dom gradila drža-
va. 560 milijonov tolarjev, kar
je več kot polovica potrebnih fi-
nančnih sredstev, so investitorji
pridobili s kreditom Razvojne
banke pri Svetu Evrope. Jože
Kavčič je povedal, da bo dom
izgrajen v 15 mesecih, če ne bo
večjih zastojev. Prvi oskrbovan-
ci naj bi se torej vselili do boži-
ča leta 2001.
V DOMU PROSTOR
ZA 150 OSTARELIH
Razen 82 mest za aktivne in
68 postelj za negovane oskrbo-
vance pa bo na razpolago tudi
20 mest za dnevno varstvo sta-
rostnikov, del redne dejavnosti
doma, ki se že izvaja od začetka
leta, ko so ga registrirali, pa
je tudi pomoč starostnikom na
domu (tudi gospodinjska
pomoč) za 40 ali več oseb. Deja-
vnost je potekala pod vodstvom
ravnatelja OS Ormož Bojana
Burgerja.
Dom ostarelih bo stal na po
mnenju večine zelo primerni,
mirni lokaciji na robu mesta
ob reki Dravi (Hrovatova uli-
ca). V neposredni bližini ležijo
ormoški zdravstveni dom, pros-
tori Zveze društev upokojencev
Ormož ter Center za socialno
delo, dobrodošla pa je tudi ne-
posredna bližina mesta. Projekt
so izdelali v podjetju Pro Plus,
avtor pa je arhitekt ormoškega
rodu Janko Zadravec. Površina
objekta bo 4.265 kvadratnih me-
trov, zemljišča, na katerem bo
stal, pa je 6.184 kvadratnih me-
trov.
Ko bo dom starejših občanov
dograjen (Ormožani so ga želeli
imeti že pred več kot 20 leti, pa
takratno gospodarstvo tega za-
logaja ni zmoglo), bo nudil za-
poslitev od 52 do 70 delavcem
različnih izobrazbenih struk-
tur. Standard, ki ga bo nudil,
bo večji od standarda povpreč-
nega doma ostarelih v Sloveni-
ji. Najpomembneje pa je, da bo
odslej izpolnjena želja ostarelih,
ki želijo na stara leta ostati čim
bliže doma, je povedal ormoški
župan Vili Trofenik in dodal:
"Doslej so najstarejši Ormožani
odhajali v ustanove za ostarele
v različne kraje po Sloveniji.
Oskrbnino je sofinancirala tudi
občina Ormož iz proračunskih
sredstev, kar je znašalo letno
okoli 50 milijonov, ki jih bodo
odslej lahko porabili doma."
Majda Fridl
Jože Kavčič, direktor podjetja Sava, d.o.o., in ormoški župan
Vili IVofenik sta položila temeljni kamen doma starejših obča-
nov v Ormožu. Foto: Majda Fridl
... DA je sobotni volilni molk
potreben zaradi tega, da bi vo-
livci vsaj malo pozabili na vse
neumnosti, ki so jih slišali v
prejšnjih tednih.
... DA bo ptujsko podjetje
izvoljenim poslancem podarilo
tovornjak poli-tik klobas. Da
bodo tiho. Ko se je, namreč ni
olikano govoriti.
... DA je med več kot tisoč
kandidati 23 odstotkov žensk.
Če je res, da skupina žensk
vpliva na vreme, vsaj o suši
novi parlement ne bo razprav-
ljal.
DA;> razlika med levimi
tn desnimi strankami podob-
na kot med rokami - v prstih.
Kot ima leva roka palec na
desni, desna pa na levi strani,
imajo leve stranke kazalec ve-
dno usmerjen v desno, desne
pa v levo.
... DA so vse stranke po pre-
dvolilnih nastopih še najbližje
komunizmu. Tudi komunizem
je obljubljal raj na zemlji.
... DA je bil nekdanji jezič-
ni poslanec in sedanji zadru-
žni direktor v deželi rebule v
soboto na Ptuju. Ni še znano,
ali zaradi konkurenčne trgat-
ve ali politike.
... DA so si politiki v soboto
upali v Ptuju peči predvolilne
palačinke in kuhati golaž. Ve-
deli so, da stroški ne bodo pre-
veliki, saj so ljudje v tem času
siti obljub.
... DA bi moral po vo-
litvah priti čas streznitve.
Toda kaj, ko se bliža marti-
novo.
DANES I^DNA^ S^
Svetniki občine Hajdina se bodo danes ob 18. uri
sestali no prvi izredni seji v dosedanjenn mandatu. Osre-
dnja pozornost bo veljala sprejemu kriterijev za podpis t.i.
premoženjsko-delitvene bilance z mestno občino Ptuj. V po-
nedeljek so o tem razpravljali tudi člani odbora za finance
in premoženje občine Hajdina in se s predlogom občine Ptuj
v glavnem strinjajo. Nekaj vprašanj je še odprtih, hajdinski
župan Radoslav Simonič pa pričakuje, da jih bodo do seje ozi-
roma na seji uspešno rešili. Razpravljali pa bodo tudi o pre-
dlogu za občinski grb in zastavo.
nPEN VSEŽIVUENJSKE6A UČENJA
V prostorih kluba Obzorje na Potrčevi 34 na Ptuju se bo 1 6.
oktobra pričel teden vseživljenjskega učenja in trajal do
20. oktobra. Začeli bodo z ustvarjalno delavnico, nadaljevali
z učenjem nemščine, srečanjem skupine Zreli sadež, pred-
stavil se bo kleklarski krožek, učili se bodo balinanja, organi-
zirali debatno uro v angleščini, družabno srečanje, predstavil
se bo klub za iskanje zaposlitve, v gledališču pa si bo ogledali
gledališki poetični performans z naslovom Molitev zemlji
Romane Ercegovič.
JUTRI EKO STOJNICA PRED 6IEPALISČEIV!
Med 11. in 13. uro bo jutri pred ptujskim gledališčem de-
lovala stojnica ekološko-humanitarne akcije Tekstil -
usnje 2000. Spremljala jo bo živa glasba z asamblom Tipi
iz Vidma. Vtem času bodo lahko pomoči potrebni dobili upo-
rabna oblačila, obenem pa se bodo izvajalci akcije zahvalili
vsem dosedanjim sodelavcem. Ljudje so se množično odzvali
humanitarnemu klicu, doslej so darovali 2079 vreč z upora-
bnim tekstilom in 1336 vreč z odpadnim tekstilom in usnjem.
Akcija se nadaljuje, vreče s še uporabnim in neuporabnim tek-
stilom in usnjem lahko ljudje oddajo v prostorih nekdanjega
vojaškega skladišča na Potrčevi vsak dan med 7. in 15. uro,
ob ponedeljkih in sredah pa tudi do 1 7. ure.
TA TEDEN NA PTUJSKI TV
Četrtek: V filmskem kotičku bo ob 21. uri na sporedu film z
nslovom "Recept za umor",
^etek : Ob 21. uri se bo pričela predstavitev kandidatov
osme volilne enote na letošnjih državnozborskih volitvah.
V soboto ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Začetek bo v zna-
menju drugega dela posnetka z glasbene prireditve "Gra-
ška gora poje in pleše", sledili bosta poljudna oddaja "Kako
biti zdrav in zmagovati" ter športna o svetovnem moto športu.
Pripravila: MG
4
četrtek, 12. oktober 2000 - TEDNIR
PTUJ / POSLANSKI KANDIDATI O STANJU V PTUJSKI KULTURI
Pogledi boli ali mani enotni
četrtega oktobra je Združena lista socialnih demokratov
Ptuj na pogovor o stanju in perečih vprašanjih ptujske
kulture povabila vse kandidate /a bodoče poslance osme
volilne enote. Vabilo so prejele tudi profesionalne in ne-
profesionalne organizacije s področja kulture. Odziv je bil
bolj slab kot dober na obeh straneh, od kandidatov za
bodoče poslance so prišli le trije: Miroslav Luci iz SDS,
Marija Magdalene iz ZLSD in Peter Pribožič iz Nove Slo-
venije - Krščanske ljudske stranke.
Med redkimi poslušalci so
prav tako prevladovali predsta-
vniki kulturne javnosti, od os-
tale sta prišla le dva oziroma
trije, vseh skupaj se jih je v Na-
rodnem domu tega večera zbra-
lo le 22. Ostalim Ptujčanom, ki
sicer imajo o ptujski kulturi ve-
liko povedati ob drugih prilož-
nostih, pa prilike, ki jo je sicer
dala ena od strank, niso izkori-
stili.
Predsednica Območnega od-
bora ZLSD Ptuj Anka Ostr-
man je povedala, da so se za
tak pogovor in soočenje s pro-
blemi ptujske kulture odločili,
ker kultura ni last nobene poli-
tične opcije in ker jo praktično
ustvarjamo vsi. Odprtih proble-
mov ptujske kulture je veliko,
tudi takšnih, ki jih bo potreb-
no reševati skozi parlamentarno
proceduro, zato je prav, da jih
bodoči poslanci poznajo, da jih
bodo lažje zagovarjali, ko bo o
njih tekla razprava v državnem
zboru. Še prej jih bodo morali
uveljaviti v lastni strankah.
Uvodoma so se predstavniki
kulturnih ustanov oziroma in-
stitucij, ki so na pogovoru so-
delovali, na kratko predstavili.
Pogovor je vodil direktor ptuj-
skega gledališča Samo Strelec.
Iz sicer bogate razprave smo po-
vzeli le del.
Nevenko Gerl, vodjo stroko-
vnih služb v območni izpostavi
Sklada RS za ljubiteljske kul-
turne dejavnosti na Ptuju, je
zanimalo, ali so kandidati bolj
naklonjeni obnovi obstoječega
kulturnega prostora (vsi pros-
tori so namreč nujno potrebni
obnove) ali novogradnji kultur-
ne dvorane. Marija Magdalene
daje prednost obnovi obstoječe-
mu prostoru, ker se ta v večini
nahaja v kulturnozgodovinskih
objektih, ki bi jih s takšnim
pristopom ohranili. Zavzema se
tudi za enoten slovenski kul-
turni prostor in zagotavljanje
financiranja teh obnov iz prora-
čuna, ker je kultura Ptuja naci-
onalna kultura. Peter Pribožič
je prepričan, da bi s posodo-
bitvijo prostorov, ki jih za svo-
jo dejavnost uporablja kultura,
teh pa je precej, le-tej zagotovili
osnovne pogoje za njeno dejav-
nost. Pri vsem tem pa je pot-
rebno imeti program in pravo
mero. Prav tako je naklonjen
sanaciji in razširitvi ptujskega
gledališča. Miroslav Luci se za-
veda, da je na Ptuju veliko stav-
bne kulturne dediščine, ki je
potrebna obnove. Prednost daje
obnovi obstoječega kulturnega
prostora. Stvar razmišljanja v
prihodnosti pa je morda grad-
nja nove kulturne dvorane na
Ptuju; v tem trenutku namreč
velja upoštevati tudi dejstvo, da
bomo z novim gimnazijskim
objektom dobili tudi kulturno
dvorano z okrog 370 sedeži.
Franca Mlakarja, ki deluje
pod streho Društva umetnikov
in ustvarjalcev Ptuj, je zani-
malo, kako bi lahko ali znali
spremeniti zakon o naravni in
kulturni dediščini, da ta ne bi
bil breme, ampak kapital tega
prostora. Miroslav Luci je pre-
pričan, da brez dobre strokov-
ne podlage v nobenem primeru
ne bo šlo, saj je več mest v Slo-
veniji, ki so tako obremenjene s
stavbno kulturno dediščino, kot
je Ptuj. Dejstvo pa je tudi, da ne
smemo biti preglasni s svojimi
problemi, saj nam bo kulturni
tolar v naslednjih letih prinesel
veliko več denarja kot drugim
okoljem s podobnimi proble-
mi. Po tem, koliko bo denarja
za obnovo nekaterih objektov v
naslednjih treh do štirih letih,
je Ptuj celo na drugem mestu.
Morali pa bomo ločiti, kaj lah-
ko za obnovo stavbne kulturne
dediščine naredi občina, kaj pa
država. Marija Magdalene je
prepričana, da bi lahko več na
tem področju naredili s pomoč-
jo stanovanjskega prispevka, ki
je včasih že bil, zato bi ga mo-
rali ponovno uvesti. Z njegovo
pomočjo bi lahko uredili več
stanovanj v starem mestnem je-
dru, morda je to rešitev tudi za
ključne probleme starega ptuj-
skega mestnega jedra, da bo tudi
bolj živelo, je razmišljala na glas
kandidatka ZLSD na letošnjih
državnozborskih volitvah. Pet-
er Pribožič je pričakoval, da bo
za revitalizacijo starega mestne-
ga jedra več narejenega skozi
Bistro, tako se je vsaj ob začetku
njenega delovanja napovedova-
lo. Sedaj se možnosti odpirajo
preko sredstev Evropske unije.
Osebno pa mu ni všeč, da so
v kulturnem tolarju zajeti samo
nekateri ptujski objekti. Nas-
ploh bi država morala biti bolj
fleksibilna na tem področju s
svojo davčno politiko, ki bi
omogočala podjetjem, da iz do-
bička lahko namenijo več sred-
stev za financiranje kulturnih
potreb.
Franca Krabonjo iz ptujskega
pihalnega orkestra je zanimalo,
kako si bodo ptujski kandidati
za poslance prizadevali za iz-
boljšanje razmer v delovanju
kulturnih društev, da bodo ta
delovala v stabilnejših razme-
rah. Pri tem je izhajal iz težkih
razmer, v katerih se trenutno
nahaja pihalni orkester Ptuj, saj
mu grozi razpad in tako bo me-
sto, ki je včasih imelo kar se-
dem godb na pihala, ostalo še
brez ene edine, če se razmere
ne bodo uredile. Marija Mag-
dalene se je ponovno zavzela
za urejanje razmer skozi enoten
kulturni prostor, ki prinaša tudi
finančno sanacijo oziroma ure-
ditev financiranja. Mačehovski
odnos do ljubiteljske dejavnosti
ne kažejo samo v občinah, tem-
več je prisoten tudi v državi.
Slabo je, da ima država dovolj
denarja za uradnike, za kulturo
pa ne. Zakonodajalec mora naj-
ti rešitve, da bodo tudi podjetja
lahko iz dobička namenila več
sredstev za kulturo. Peter Prj.
božič je prepričan, da je potreb-
no delovanje kulturnih društev
ki delujejo v lokalni skupnosti,
reševati v okolju, kjer delujejo,
Res pa je, da imajo zunanje ob-
čine v zdajšnjih razmerah več
možnosti, da podprejo ljubi-
teljsko kulturno dejavnost, saj
mora mestna občina Ptuj najti
denar tudi za financiranje kuj.
turnih institucij, ki delujejo za
potrebe vseh petnajstih občin
na Ptujskem. Zakonodajalec pa
mora biti zainteresiran, da je
ljubiteljska in društvena dejav-
nost bolj živa, je še poudaril Pri-
božič. Miroslav Luci je se je v
teh razmišjanjih pridružil Ma-
gdalenčevi in Pribožiču. Dodal
pa je, da bo potrebno spreme-
niti zakon o financiranju občin,
če bomo želeli te zadeve spre-
meniti, sprejeti pa tudi še neka-
tere druge, kot na primer zakon
o knjižničarstvu.
Udeleženci pogovora so se pri
kandidatih na letošnjih držav-
nozborskih volitvah zanimali še
za veliko drugega, kar je pome-
mbno za reševanje problemov
ptujske kulture nasploh. Če jim
ne bodo koristili kot poslancem,
jih bodo lahlo uporabili za de-
lovanje v korist kulture v stran-
karskih in lokalnih okoljih.
MG
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Nova knjiga kvizov
la mlade brake
Kviz je ugankarska oblika,
kjer udeleženec odgovarja na
različne oblike vprašanj, obi-
čajno na določeno temo. Kvi-
zi v takšni ali drugačni obliki
so se zadnje čase priljubili
odrasli publiki, a učenci os-
novnih šol poznajo tako tek-
movanje dlje časa.
Male sive celice - takšen
je naslov priljubljenega tele-
vizijskega kviza za osnovno-
šolce - je izvirna slovenska
tekmovalna oddaja, ki sta ji
vsebino oblikovala psihologa
Darko Hederih iz Maribora in
Marjan Škvorc iz Velike Ne-
delje. Sad njunega dolgolet-
nega in uspešnega dela so
knjige kvizov, ki omogočajo
pridobivanje znanja z igran-
jem v prostem času, na ot-
roških zabavah, v prijateljskih
skupinah ali parih ali pa pri
pouku.
Doslej so izšle naslednje
knjige: Kvizi in uganke v
šoli (1994), Od dinozavrov
do japonskih avtomobilov
(1994), Odraslim vstop pre-
povedan (1996), Male sive
celice (1997). Najnovejša knji-
žna izdaja kvizov ima zago-
neten naslov Od Luka do Ane
In je pred kratkim izšla v Ma-
riboru v samozaložbi.
Knjiga sto šestdesetih stra-
ni je namenjena mlajšim rado-
vednežem, kot ostale izdaje
Darka Hederiha in Marjana
Škvorca. Zbrane uganke naj
bi reševali otroci od šestega
leta naprej in zajemajo pet-
najst različnih oblik vprašanj
- kvizov. Vsako poglavje ima
navedena natančna navodila
za reševanje ter rešitve na
koncu. Tudi to knjigo odliku-
je enigmatično-humorističen
pristop, tako so vprašanja
daleč od suhoparnega iskan-
ja podatkov ali neznank.
Vprašanja posegajo na vsa
otroška interesna področja,
tudi tista manj priljubljena
(matematika, slovenski jezik),
a so prijazna mladim reševal-
cem ter motivirajo k razširitvi
znanj določenega predmeta.
Reševanje kvizov ponuja iz-
biranje pravilnih odgovorov
izmed ponujenih možnosti,
reševalci lahko prehajajo od
lažjih k težjim vprašanjem,
spopadejo se z anagrami, tul-
ci, ugotavljajo, ali trditev drži
ali ne drži.
Knjiga Od Luka do Ane je
dobrodošla popestritev izvir-
ne slovenske poučne litera-
ture za mlade bralce, sicer
korektno oblikovana in ce-
novno dostopna. Pa vendar,
mladim bralcem bi se še bolj
priljubila z ilustracijami, ki bi
podkrepile zanimivo vsebino.
(Knjigo lahko naročite pri Mar-
janu Škvorcu, tel.: 746 77
41).
Ulfana Klemenčič
PTUJ / PREDSTAVITEV AVTORSKEGA PROJEKTA DUŠANA FISERJA IN
ALEŠA ŠTEGERJA
v tvari
Avtorski projekt Dušana Fi-
šerja in Aleša Štegerja z
naslovom "V tvari", ki ga
omogočajo Talum, d.d.. Po-
krajinski muzej Ptuj in Me-
stna občina Ptuj, bo 12.
oktobra predstavljen v več
razstaviščih ptujskega mu-
zeja.
V	Miheličevi galeriji, starem
obrambnem stolpu ob Dravi, so
razstavljali številni nadvse ob-
čutljivi in tenkočutni ustvarjal-
ci. Večina je bila navdušenih nad
skladnostjo historičnega objek-
ta, v katerega zaokroženo ob-
likovanih prostorih je mogoče
racionalno in pregledno razsta-
viti za ogled izbrana dela. V zad-
njih nekaj letih sodobni avtorji
občasno svoje razstave dopol-
nijo še v razstaviščih na gradu
(običajno v stari slavnostni dvo-
rani v grajskem pritličju) ali
pa so zaradi prezasedenosti Mi-
heličeve galerije in tudi iz dru-
gih razlogov nekatere razstave
v celoti predstavljene v grajskih
prostorih.
V	četrtek, 12. oktobra, pa se
bomo v ptujskem muzeju (v Mi-
heličevi galeriji ob Dravi, v ro-
manskem palaciju in v viteški
dvorani na gradu) prvič srečali
z avtorskim projektom, ki je na-
stal prav posebej za ptujska raz-
stavišča. Slikar Dušan Fišer in
pesnik Aleš Šteger, oba iskriva
ustvarjalca se redno predstavlja-
ta tudi na Ptuju, sta svoj projekt
naslovila "V tvari". Razmišljan-
ja o potovanju skozi kraje in po-
staje svoje osebne zgodovine sta
uredila v vrsto instalacij.
Slikar in pesnik sta se prvič
skupaj predstavila lani poleti v
Bežigrajski galeriji, kjer je mo-
goče redno spoznavati novosti
s področja sodobne slovenske
ustvarjalnosti. S slikami in be-
sedami sta obiskovalce popel-
jala na potovanje po evropskih
in ameriških velemestih, Dušan
Fišer pa jih je s sliko velikih di-
menzij, naslovljeno "Museum",
vsrkaval v magično iluzijo nes-
končnosti zemeljske oble. Ome-
njeno sliko je Ministrstvo za
kulturo odkupilo za stalno zbir-
ko ptujskega muzeja, razstava iz
Bežigrajske galerije pa bo ne-
koliko spremenjena tokrat na
ogled v romanskem palaciju v
pritličju ptujskega gradu.
Sodelovanje med avtorjema se
ni zaključilo z zaprtjem razsta-
ve v ljubljanskem razstavišču.
Njuno druženje je vse bolj pre-
pletalo izrazne možnosti likov-
ne in besedne umetnosti, ki so
se izoblikovale v enovit projekt.
Ustvarjalca sta se spet podala
na potovanje, tokrat ne po šir-
javah sveta, pač pa v prostrans-
tva spominov na lastno otroštvo
in mladost. Fišerja in Štegerja
druži ruralno okolje Haloz in
Slovenskih goric, kjer še vedno
(vsaj občasno) bivata, in mesto
Ptuj, od koder sta se v zgodnji
mladosti začela podajati v veli-
ki svet. Pri tem se kaže spomni-
ti na pomen Ptuja v preteklosti,
ko je bilo naše mesto pomem-
bno in cvetoče trgovsko središče
z mnogimi premožnimi mešča-
ni. Nekdaj je bil Ptuj izrazito
mestno naselje, kjer se je živ-
ljenjski ritem bistveno razliko-
val od podeželskega, meščani pa
so se zavestno in ostro razloče-
vali od širokega kmečkega zale-
dja. Ptuj se šele v zadnjem času
skuša identificirati z dejavnos-
tmi in kulturno dediščino, ki je
izključno podeželskega izvora.
Fišer in Šteger sta svetov-
ljana, ki svojo ustvarjalno širi-
no utemeljujeta na skladju med
univerzalnostjo in lokalno iden-
titeto ter na njunem medseboj-
nem dopolnjevanju. Poznavanje
in obvladovanje problematike
sodobne likovne in besedne
umetnosti ob vsebinskem stiku
s kraji njune mladosti pridobi na
žlahtnosti in privzdiguje avtorja
na višjo raven osebne prepozna-
vnosti. Sprehod med ostalina-
mi izginevajočega podeželskega
življenjskega ritma se v Fišer-
jevih in Štegerjevih instalacijah
spleta v vprašanje, kaj so stalni-
ce te pokrajine (izoblikovanost
gričevja, reka?) in kaj so njene
spremenljivke. Običajno nostal-
gičen in sentimentalen odnos
do propadajoče stare podežel-
ske arhitekture ter le še redkih
specifičnih ruralnih življenjskih
navad sta zamenjala s poglo-
bljenim razmislekom, pa tudi
z igrivim, sproščenim, večkrat
celo ironičnim sprehodom med
spomini in relikti iz lastnega
otroštva. Tudi se nista izognila
prcvokativnim prijemom, s
katerimi nameravata osupniti
ptujsko sodobno meščanstvo.
Ob vsej aktualnosti njunega li-
kovnega in besednega izražanja
vendarle kaže opozoriti, da so se
ljubitelji in poznavalci umetno-
sti že v preteklih stoletjih nad-
vse radi naslajali ob šokantnih
in z grobim humorjem preže-
tih žanrsko uravnanih slikari-
jah. Na evropskem severu je v
preteklosti živelo mnogo slav-
nih specialistov za tovrstno sli-
karstvo.
In kaj povezuje Fišerjev in
Stegerjev projekt v celoto? To
je forma kroga, najpopolnejšega
geometrijskega lika, v katerega
je ujeta vsa modrost tega sveta
in v katerega krivulji se na ne-
opredeljivi točki srečuje življe-
nje s smrtjo. Besedilo za katalog
k razstavi je napisala dr. Nadja
Zgonik, ki predava na akade-
miji za likovno umetnost. Naj
citiram zaključna dva stavka
njenega eseja: "Slikarjevo igran-
je z iluzijo in pesnikovo preobra-
čanje pomenov besed ohranjata
prisotnost umetniškega subjek-
ta prav tam, kjer bi ga danes naj-
manj pričakovali. Gre za vrlino
mojstrstva in čarovnije, za osu-
pljivo sposobnost preobražanja
snovi, spreminjanja pomenov,
gospodovanja nad stvarmi."
Otvoritev razstave bo na ptuj-
skem gradu v četrtek, 12. ok-
tobra, ob 18. uri. Projekt "V
tvari" in njegova avtorja Duša-
na Fišerja in Aleša Štegerja bo
predstavila umetnostna zgodo-
vinarka dr. Nadja Zgonik, raz-
stavo pa bo slovesno odprl mag-
Danilo Toplek, predsednik up-
rave tovarne Talum, kjer so po-
skrbeli za založbo kataloga in
kjer so, kot že večkrat doslej,
pripomogli k izvedbi tehnično
zahtevne razstave. Instalacije in
slike bodo na ogled do 12. no-
vembra. V Miheličevo galerijo
vabimo obiskovalce vsak dan
razen ponedeljka od 10. do 13-
ter od 16. do 19. ure, na ptuj-
skem gradu pa sprejemamo go-
ste vsak dan med 9. in 17. uro.
Marjeta Ciglenečk'
Dušan Fišer v ateljeju. Foto Stojan Kerbler
tednik - četrtek, 12. oktober 2000
5
pTUJ / S FRANOM ŽIŽKOM O NJEGOVEM USTVARJANJU
iiiek - pomemben sous'
tvarjalei ptujske kulture
ponedeljkov večer v ptujskem gledališču z režiserjem in
profesorjem Franom Žižkom se je začel s predstavitvijo
njegovih del Moja zgodnja gledališka leta in Čarobno ogle-
dalo, ki ju je spisal za založbo Obzorje. Kot je povedal njen
predstavnik Andrej Brvar, gre za gledališki, televizijski in
radiofonski opus, ki sodi med najbolj izrazite, kompleksne
in inovativne tovrstne opise v naši kulturi. Zbrane je na za-
četku v imenu Gledališča Ptuj pozdravil direktor Samo M.
Strelec.
V knjigi Moja zgodnja gle-
dališka leta Fran Žižek opisuje
obdobje petih let svojega pre-
dvojnega gledališkega ustvarja-
nja; od tega pomeni dveletno
delo na Ptuju v letih 1938-1940
vrh njegovega gledališkega us-
tvarjanja, kot tudi vrh takrat-
nega slovenskega gledališkega
ustvarjanja na področju inova-
tivnih avantgardnih tendenc v
pojmovanju gledališča in tudi
režije. To obdobje je jedro te
knjige.
Fran Žižek se je v ponedeljek
tudi zahvalil mestni občini Ptuj
za vso pomoč pri izdaji knjige.
V pogovoru, ki ga je vodila An-
dreja Babšek, študentka zgo-
dovine gledališča na ljubljanski
akademiji za gledališče, je v
živahnem pogovoru predstavil
najpomembnejše postaje v svo-
jem gledališkem ustvarjanju, s
poudarkom na ptujskem obdo-
bju. Ker ni uspel s svojim Neod-
visnim gledališčem v Mariboru,
ki ga je namenil celi Sloveniji
kot potujoče in avantgardno no-
vodobno gledališče, ki ga je
želel organizirati kot zadrugo,
je sprejel vabilo ptujskega dra-
matičnega društva. V dveh sezo-
nah je spravil na oder skupaj 14
del del z izrazito socialno vsebi-
no, izbiral pa je v glavnem med
slovenskimi dramskimi deli; k
temu so ga spodbujali vse večji
nemški- pritiski.
"Gledališče se mora tudi bori-
ti, ne more samo zabavati. Na
ptujskem odru smo uprizorili
tudi igre, ki niso bile samo bor-
bene," je med drugim povedal
Fran Žižek, ki je svojo narodno-
buditeljsko nalogo kot režiser
in dramaturg v tistem času zelo
korektno opravil. Temelj vseh
predstav je bil njegov iluzionis-
tični odnos do odrskega ustvar-
janja. Njegov glavni igralec v
vseh ptujskih uprizoritvah je bil
Wilhelm.
"Bil je Tržačan, izrazita gleda-
liška osebnost, zelo sugestiven
in tudi boemski. Prišel je na
moje povabilo, 'da si bova delila
gažo'. Bil je igralec, na katerega
sem se lahko zanesel in na kate-
rem sem gradil repertoar. Bil je
'orjaška' osebnost, zelo talenti-
ran in bi zagotovo po vojni po-
stal eden najboljših igralcev, če
ne bi padel v partizanih. Nobe-
na slovenska kulturna ustanova
ni plačala tako težkega in krva-
vega davka za svobodo, kot rav-
no to malo ptujsko gledališče,"
je med drugim povedal Fran
Žižek, ko je v ponedeljek pred-
stavljal svoj ptujski ustvarjalni
opus. Občinstvo mu je hvalež-
no zaploskalo.
MG
Režiser in profesor Fran Žižek v pogovoru z Andrejo Babšek,
študentko zgodovine gledališča na ljubljanski akademiji za
gledališče. Foto\ Samo M. Strelec
CIRKULANE / LJUDSKI PEVCI GOSTOVALI NA KRASU
Širekljevi veieri
v nedeljo, 24. septembra, so se ljudski pevci iz Cirkulan
odzvali vabilu kulturnega društva Karla Štrekla iz Komna
na Krasu in sodelovali na prireditvi z naslovom Štrekljevi
večeri. Kulturni dogodek je obsegal tri konce tednov, na-
stopale pa so skupine ljudskih pevcev iz Benečije, Kopra,
Brežic, Trebnjega in Cirkulan. Pokrovitelj prireditve je bil
Sklad"RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna iz-
postava Sežana.
Ob prihodu v Kobjeglavo,
kjer je bil nastop, je Cirkulan-
čane sprejel Vid Sorta, predse-
dnik sveta SLKD 01 Sežana.
Nastop je potekal na dvorišču
kraške domačije, porasle z buj-
nim cvetjem in rastlinjem. Gost
prireditve je bil tudi župan ob-
čine Komen ter vodja izpostave
SLKD iz Sežane Aleksander
Peršolja.
Ljudski pevci iz Cirkulan, ki
so pred kratkim izdali že drugo
kaseto, so v zapeli dvanajst pes-
mi, nekatere tudi ob spremljavi
frajtonarice Vlada Korena. Po
prireditvi so druženje nadalje-
vali ob prijetnem kraševskem
narečju domačinov ter v izjem-
no bogati pogostitvi.
Z gostovanjem na Krasu so
pevci iz Cirkulan več kot odlič-
no predstavili etnografsko zna-
čilnost rodnih Haloz in ponesli
svoj košček kulture na drugi ko-
nec Slovenije. Njihov nastop je
povezovala Tanja Maroh.
Tanja Maroh
Ljudska glasba je posebna kulturna vrednota, neločljivo po-
vezana s človekovo usodo in življenjem, živi izraz ljudi, njiho-
vih navad in načina življenja, so dokazali cirkulanski pevci na
K^rasu
MARIBOR / CIKLUS ETNO KONCERTOV
Za zaietek in konet
ptujske skupine
Mladinski kulturni center Maribor že drugo leto organizi-
ra ciklus etno koncertov v Mariboru v koprodukclji z Na-
rodnim domom Maribor in pod pokroviteljstvom Unlorja
Zreče, d.d.
V oktobru in novembru bodo nastopili: 12. oktobra: ptujska
skupina KVINTON (od etna do ročka); 19. oktobra: KATICE
(ljudsko petje); 26.oktobra: KURJA KOŽA (etno); 2. novembra:
LIDIJA BAJUK IN MATIJA DEDIČ (od etna do jazza); 9. no-
vembra: TAMBURAŠI IZ CIRKULAN (veselica s petjem in tam-
buranjem). Vsi koncerti so ob 20.00 uri v Klubu Narodnega doma
Maribor.
PTUJ / V PETEK VIKTORINOV
VEČER Z DR. ANTONOM
STRESOM
"Praviinost in mir"
v petek, 13. oktobra, ob 19.30 uri začenja Društvo
izobražencev Viktorina ptujskega novo sezono. V re-
fektoriju minoritskega samostana bo prvi Viktorinov
večer v tej sezoni. Gost večera bo dr. Anton Stres, po-
možni mariborski in naslovni ptujski škof. Tema ve-
čera: "Pravičnost in mir". Z glasbenim utrinkom bo
prisotne obogatila glasbena šola Karola Pahorja.
Svet za pravičnost in mir je papeška ustanova. Predsednik
je nadškof Francois Xavier Nguyen Van Thuan, član tega
sveta pa je tudi dr. Anton Stres. Slovenska pokrajinska ško-
fovska konferenca je septembra 1985 ustanovila svet Pravič-
nost in mir. Ta v imenu škofovske konference opozarja na
težke probleme družbe, ki zadevajo tudi Cerkev. Za vodenje
sveta je od samega začetka bil imenovan dr. Anton Stres.
Že s prvo izjavo se je svet Pravičnost lin mir vključil v na-
pade na JLA in se povezal z mirovnim gibanjem. Leta 1987
se je svet preimenoval v komisijo Pravičnost in mir. Njen
predsednik je še do danes dr. Anton Stres.
Anton Stres se je rodil 15. decembra 1942 v Donački Gori v
župniji Rogatec. Leta 1960 se je odločil, da bo vstopil v misi-
jonsko družbo k lazaristom. Teologijo je študiral v Ljubljani
in Parizu, leta 1968 pa je bil posvečen za duhovnika. Študij
je nadaljeval v Parizu in leta 1972 na katoliškem inštitutu
diplomiral iz filozofije. Po diplomi v Parizu je predaval na
teološki fakulteti v Ljubljani in leta 1974 doktoriral s tezo
"Razvoj marksističnega pojmovanja religije v povojni Jugo-
slaviji". V tem času so ga opazili tudi partijski vrhovi in ga
poimenovali "jastreb". Ko je 24. junija letos postal pomožni
mariborski škof, je njegov razgled na slovenskem nebu še bo-
ljši in odgovornost za dogajanja večja.
TK
PREJELI SMO
Ob ot\orit\i
Knjižnice Ivana
Potrča na Ptuju
Prejela sem vabilo na otvo-
ritev nove knjižnice na Ptuju.
Občutki, ki so se me polastili,
se težko opišejo. Sreča, veselje,
radost? Kdo bi uganil?
V letošnjem letu praznujemo
nekateri ptujski maturanti
40-letnico mature. Zdi se mi, da
nam je vsem gimnazijcem, ki
smo kadarkoli obiskovali ptuj-
sko gimnazijo, podarila knjižni-
ca najlepše, kar se lahko pokloni
ob častitljivem jubileju.
Ptujski dijaki smo se nekoč
namreč zbirali v dominikan-
skem samostanu, kjer je takrat
domovala knjižnica. Živo se
spomnim prvega vstopa v po-
svečeni prostor, od stropa do
tal napolnjen s knjigami. Neki
poseben duh po znanju je vel
od tam. Dobro smo se počutili,
čeprav nam je strogi knjižničar
večkrat pokazal pravila, kjer je
pisalo, da morata v knjižnici
vladati mir in tišina. Spomin-
jam se prijaznih knjižničarjev
Kovača in Klemenčiča, ki sta
nas prva seznanjala z uporabo
študijske literature. Nisem se
zavedala vsega bogastva, ki ga
je hranila naša knjižnica. O tem
sem kasneje zvedela šele na fa-
kulteti pri predavanjih profe-
sorja Mirka Rupla, ki nam je z
velikim navdušenjem povedal,
da hrani ptujska študijska knji-
žnica nekatere redke primerke
Trubarjevih tiskov, ki jih je pri-
zadevni profesor iskal vse svoje
življenje. Ponosna sem bila, sre-
čna. V gimnaziji o tem nisem
slišala veliko, čeprav smo že ta-
krat srečevali v knjižnici profe-
sorje s polnim naročjem knjig.
Posebej sta mi ostala v spomi-
nu profesorja Miro Gorše in Ivo
Arhar. S svojim zanesenim ve-
denjem sta nas navduševala za
svet knjig. Vsako srečanje z nji-
ma je bilo kulturni dogodek,
tako sta znala svoje znanje ra-
zdajati in navduševati za lepo
besedo in ljubezen do svojega
jezika in književnosti. Z vsemi
dogodki smo bili seznanjeni.
Spominjam se prijetnih lite-
rarnih srečanj v prostorih mino-
ritskega samostana. Knjižnica
nam je predstavila številne knji-
ževne ustvarjalce in poleg svo-
jega rednega dela vedno našla
čas tudi za take dogodke.
Mislim, da so ptujski knjižni-
čarji vredni občudovanja. Kljub
težkim prostorskim razmeram
so svoje bralce pričakali uslužno
in prijazno. Znali so navdušiti,
si vzeti čas tudi mimo svojega
delovnika. Velikokrat smo se
srečevali zanesenjaki, se navdu-
ševali nad novimi znanji in do-
bivali priložnost za razmislek in
študijsko delo.
Ko sem pred nekaj dnevi prvič
vstopila v nove prostore, mi je
korak zastal na marmornih sto-
pnicah. Kakšno razkošje! Kon-
čno smo tudi na Ptuju dobili
prostor, ki je razkošen, ki daje
slutiti novo zagnanost in nova
kulturna doživetja. To so si za-
služili najprej delavci knjižni-
ce, neopazni, skromni, naši tihi
spremljevalci v iskanju svojih
bogastev v svetu knjige. Ta pros-
tor pa smo si zaslužili tudi bral-
ci, ki bomo odslej še z večjim
veseljem in navdušenjem priha-
jali v ta posvečeni kraj. Ptujska
mestna veduta je dobila obno-
vljeno podobo, trden temelj in
zagotovilo, da se v našem ma-
lem, a prelepem mestu lahko
obnovi tudi tako arhitekturno
zahtevna zgradba, kot je Mali
grad.
Morda se v teh dneh niti
ne zavedamo, da je otvoritev
knjižnice na Ptuju dogodek de-
setletja, če ne stoletja. Veliko
zagnanosti, energije in prepri-
čanja, da je zastavljeno delo vre-
dno takšnega napora, je morala
vložiti sedanja direktorica knji-
žnice. Verjela je, včasih celo
morda edina, da projekt mora
uspeti, ker Ptujčani potrebuje-
mo zgradbo in prostor, ki nam
bo v ponos in kjer se bomo do-
bro počutili.
Zelo srečna sem tudi, ker nosi
knjižnica ime po našem rojaku
pisatelju Ivanu Potrču, ki je bil
ptujski dijak. Nihče doslej ni
naše lepe pokrajine tako vablji-
vo in iskreno predstavil v svojih
delih. Naša pokrajina je zaža-
rela in se predstavila tako dos-
tojno, kot si to zasluži. Zaradi
svoje lepote in ljudi, ki tu živijo.
Slavnostni govornik Ciril Zlo-
bec je našega rojaka postavil ob
bok Cirilu Kosmaču, Francetu
Bevku, pisateljem torej, ki so
pisali o naših ljudeh in o naši
grudi. Želim si, da bi knjižnica
namenila primeren prostor za
naše kulturne ustvarjalce, da bi
se tudi tako oddolžili našim ro-
jakom, ki so z ljubeznijo govori-
li o našem domačem kraju tudi
takrat, ko to ni bilo lahko ali
celo ni bilo moderno. S poime-
novanjem knjižnice po doma-
čem pisatelju smo dokazali, da
se zavedamo teh vrednot.
Če nam bo v Ptuju uspelo
zgraditi še gledališče, v kar sem
prepričana, bi lahko bili pripra-
vljeni na kulturni utrip, ki si ga
naše starodavno mesto zasluži.
Naše mesto mora postati privla-
čno predvsem zaradi svoje kul-
ture in ljudi, ki tukaj bivamo.
Samo kulturno osveščeni meš-
čani bodo lahko dali mestu vre-
dnost, ki bo lahko postal tudi
turistična deviza. Samo zidovi
so premalo. Otvoritev knjižni-
ce je lahko tudi priložnost za
razmislek, ali bomo znali boga-
stvo, ki ga imamo in čuvamo,
izkoristiti tudi za turistične na-
mene. Drugod po svetu se že
zavedajo, da so unikatni izvodi
knjig kulturna vrednota. Ogle-
dati si redko knjigo od blizu, jo
spoštovati zaradi njene starosti
in sporočilnosti, je vedno večja
potreba turistov. Vsega tega se
bomo morali šele naučiti. Zdaj,
ob tej priložnosti, je pravi čas,
da na to ponovno spomnimo,
da se nam ne dogajalo tako kot
velikokrat doslej - uredili smo
prostore, ki pa niso mogli zaži-
veti.
Naj na koncu čestitam k op-
ravljenem delu vsem knjižni-
čnim delavcem, predvsem pa
gospe ravnateljici Lidiji Maj-
nik. Z neverjetno ljubeznijo in
požrtvovalnostjo so pripomogli,
da bomo imeli v knjižnici pri-
ložnost srečevati se z ljudmi
in knjigo, izmenjati izkušnje in
se umiriti v prostoru, iz katere-
ga veje duh po knjigi in želja
po odkrivanju. Hvaležna sem
vsem, ki so vztrajali, ko ni bilo
lahko .Zdaj je delo končano, da-
rovi pridejo kasneje.
Za vsakim velikim delom sto-
ji človek. Samo z največjim en-
tuziazmom in ljubeznijo je bil
lahko uresničen skoraj sanjski
cilj. Tokrat so sanje postale res-
ničnost.
Viktorija Dabič
6
četrtek, 12. oktober 2000 - TEDNIR
PTUJ / KNJIŽNICA IVANA POTRČA ODPRLA VRATA V MALEM GRADU
Pred dvaisetimi leti utopiiof danes resniinost
Vsi, iii so prišli na četrtkov praznik Ptuja in Slovenije, na
odprtje novih prostorov združenega oddelka ljudske in štu-
dijske knjižnice v Malem gradu, so si edini, da ta obnova
predstavlja simbol, kako se lahko kulturni spomenik ohra-
ni tudi za nadaljnje rodove, kajti ohranjeni so leseni stro-
povi in enkratna lesena konstrukcija, celoten objekt pa
služi sodobnim potrebam knjižnice. Od prvih idejnih pro-
jektov je minilo petnajst let, ideja o obnovi tega objekta
pa je stara dve desetletji in se je v praksi pričela uresniče-
vati pred desetimi leti, ko je bil opravljen prvi konkreten
poseg.
Mali grad je ena najstarejših
zidanih stavb na Ptuju, njena
stavbna zgodovina sega v 9. sto-
letje. Po obnovi je postal evrop-
sko primerljiv zgled na področju
ohranjanja stavbne dediščine.
Na novo lokacijo je bilo v po-
letnih mesecih preseljenih 300
tisoč enot, združila sta se od-
delka z različno strukturno po-
stavitvijo. Ptujska knjižnica je s
tem postala ena redkih, ki ima
večino knjig na prosti pristop.
Na voljo ima 3100 m^ površin,
kar je za 1300 več, kot jih je
imela do sedaj. Prvič v zgodovi-
ni knjižnice so vsi oddelki zdru-
ženi na eni lokaciji: leta 1994
so v Prešernovi uredili eno naj-
lepših mladinskih knjižnic, leta
1996 pa tudi potujočo knjižni-
co.
Zaposleni so prepričani, da se
bo dosedanji povprečni dnevni
obisk s 470 bralci in 1816 izpo-
sojenimi enotami že v kratkem
povečal. Tako govorijo izkušnje
iz drugih okolij, kjer so se lotili
obnov in posodobitev knjižnic,
kot tudi izkušnje ob odprtju
mladinskega oddelka ptujske
knjižnice leta 1994, ko se je
obisk po odprtju povečal kar za
40 odstotkov.
Navdušenje ob pridobitvi no-
vih prostorov so prejšnji četrtek
ob številnih gostih, med njimi
so bili Rudi Šeligo, minister
za kulturo Republike Slovenije,
pesnik in član SAZU Ciril Zlo-
bec, družina pokojnega Ivana
Potrča, po katerem se imenuje
knjižnica, ptujski župan Mi-
roslav Luci s sodelavci, delili
s številnimi Ptujčani in drugi-
mi gosti. Ravnateljica knjižnice
Ivana Potrča Lidija Majnik se
je poimensko zahvalila vsem za-
služnim pri ureditvi novih pro-
storov in med drugim dejala:
"Danes praznujemo, jutri pa že
odpiramo vrata našim bralcem.
Odpiramo pa tudi vrata vsemu
tistemu, kar nas še čaka. Ker so
naše dosedanje izukušnje zelo
lepe in pozitivne, sem prepri-
čana, da bodo tudi naši načrti
za prihodnost na koncu ures-
ničeni. Načrtov pa imamo se-
veda kar nekaj, saj bi bilo brez
njih dolgočasno. Okrepiti mo-
ramo našo ekipo sodelavcev,
odpreti borzo znanja, oživiti
našo razstavno, publicistično in
prireditveno dejavnost. Postati
želimo resničen center informa-
tivne dejavnosti. Vsaj za enega
od načrtov lahko rečem, da se
bo uresničil že letos, saj se
prav v teh dneh podpisuje pogo-
dba za nakup dodatne računal-
niške opreme z ministrstvom za
kulturo. Slej kot prej se bodo
uresničili tudi vsi naši ostali na-
črti."
Slavnostni govornik pesnik
in akademik Ciril Zlobec je
uvodoma izrazil navdušenje nd
lepoto in smiselnostjo obnove
Malega gradu za potrebe knjiž-
ničarstva. Izrekel pa je tudi pri-
znanje ravnateljičinemu trudu,
saj je, kot je dejal, samo njena
vztrajnost povzročila, da je ob-
jekt v razmeroma kratkem času
dobil novo podobo in vsebino,
sicer bi vse šlo še malo počas-
neje. Knjižnica v vseh obdobjih
človeške zgodovine prestavlja
vrhunsko civilizacijsko funk-
cijo, skozi njeno tipiko lahko
skozi posamezno obdobje zas-
ledujemo človeško civilizacijo
in kulturno zgodovino človeš-
tva. Knjižnica je največji izraz
demokracije in pluralizma, naj
taka tudi ostane v ponos sloven-
skemu narodu, nova pa še pose-
bej Ptuju. Kar pa zadeva Ivana
Potrča, po katerem se knjižnica
imenuje in ki je bil za nekatere
sporna oseba glede ideologije,
je Ciril Zlobec še posebej po-
udaril, da njegova vrednost ni
v ideologiji, v njegovi politični
opredelitvi, temveč v njegovi
neposredni umetniški podobi,
ki jo je izrisal o človeku tega
prostora v okviru slovenske na-
cionalne zavesti.
Minister za kulturo Republi-
ke Slovenije Rudi Šeligo je v
svojem govoru posebej poudaril
pomen novih knjižničnih pro-
storov za v vidika ohranjanja
kulturne dejavnosti, še posebej
knjižnične dejavnosti. Knjiga
ni samo učno gradivo, je po-
memben del vsakdanjega živ-
ljenja. Za novo pridobitev se
je zahvalil vsem občanom me-
sta Ptuja in vsem slovenskim
davkoplačevalcem.
O novi pridobitvi je na četr-
tkovi slovesnosti govoril tudi
ptujski župan Miroslav Luci.
Mestna občina Ptuj je iz svojih
proračunskih sredstev v zadnjih
letih za nove knjižnične pros-
tore in tudi opremo namenila
več kot 500 milijonov tolarjev.
Zahvalil se je ravnateljici Lidiji
Majnik za ves njen trud in trud
celega kolektiva pri gradnji, ji
izročil uporabno dovoljenje in
statut iz leta 1376.
Simbolično je vrata v novi
objekt odklenila Milojka Alič,
najstarejša še živeča ravnatelji-
ca ptujske knjinižnice. Sledil je
ogled novih prostorov knjižni-
ce, ki ga je spremljala glasba iz
ptujske notne zbirke, katere ro-
kopis hranijo v knjižnici.
V nekdanjih prostorih Ljud-
ske knjižnice v Krempljevi uli-
ci naj bi uredili lokal z veliko
časopisno čitalnico, urejeno v
stilu dunajske kavarne. To ni
samo želja delavcev knjižnice,
ampak številnih Ptujčanov, ki
si že dolgo želijo takšen kotiček
tudi v svojem mestu.
Fotografije: Črtomir Goznik
MG
Ciril Zlobec, pesnik in akade-
mik, slavnostni govornik, ni
skrival navdušenja nad lepoto
in smiselnostjo ureditve Ma-
lega gradu za potrebe knjižni-
čarstva
Rudi Šeligo, minister za kul-
turo Republike Slovenije, se
je za novo pridobitev zahvalil
vsem slovenskim davkoplače-
valcem
Ravnateljici knjižnice Ivana Potrča Ptuj Lidiji Majnik je ptuj-
ski župan Miroslav Luci izročil uporabno dovoljenje za novo
knjižnico, s ptujskim statutom iz leta 1376 pa se ji je zahvalil
za ves trud pri gradnji
Prvi so v nove prostore knjižnice vstopili Milojka Alič, najsta-
rejša še živeča ravnateljica ptujske knjižnice, Lidija Majnik,
Ciril Zlobec, Miroslav Luci in Rudi Šeligo
Otvoritve nove knjižnice so se udeležili številni gostje in domačini.
tednik - četrtek, 12. oktober 2000
7
O UPORABI KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
Od prvega oktobra
velia le karti€a
pnega oktobra letos se je končalo prehodno obdobje ve-
ljavnosti dveh enakovrednih dokumentov v zdravstvenem
zavarovanju: zdravstvene izkaznice in kartice zdravstvene-
ga zavarovanja. Od tega datuma naprej so se zavarovane
osebe pri izvajalcih zdravstvenih storitev dolžne izkazovati
$ kartico zdravstvenega zavarovanja, zdravstvena izkaznica
pa je koristen pripomoček oziroma beležka v primerih, ko
$0 za boljši potek zdravljenja potrebni nekateri medicinski
podatki, kot so podatki o alergijah, nekaterih kroničnih
boleznih in stanjih, medicinsko-tehničkih pripomočkih in
podobno.
Kartico so prejeli vsi prebival-
ci Republike Slovenije, ki imajo
urejeno zdravstveno zavarovan-
je, skupno en milijon 940 tisoč.
Kot je znano, je Zavod za zdrav-
stveno zavarovanje že predvidel
širitev nabora podatkov na novi
kartici. To bo omogočil letos
julija sprejeti zakon o zbirkah
podatkov s področja zdravstve-
nega varstva. O tem, kateri po-
datki bodo zajeti na kartici, bo
odločilo sodelovanje medicin-
ske stroke in pristojnih ustanov.
Dokler jih na kartici ne bo, bo
stara zdravstvena izkaznica za
tovrstne podatke lahko v veliko
pomoč.
Kot poudarjajo v Zavodu za
zdravstveno zavarovanje Slove-
nije, so zavarovane osebe dolžne
skrbeti za urejenost podatkov
na kartici zdravstvenega zavaro-
vanja; če tega ne bodo opravili
oziroma če bodo imeli nepo-
ravnane obveznosti iz naslova
prostovoljnega zavarovanja, sa-
mopostrežni terminali ne bodo
potrdili veljavnosti prostovolj-
nih zavarovanj. Neurejeno pro-
stovoljno	zdravstveno
zavarovanje pomeni, da oseba
ni zavarovana za doplačila k
zdravstvenim storitvam iz ob-
veznega zdravstvenega zavaro-
vanja.
V Sloveniji je trenutno za po-
trjevanje zdravstvenih kartic na
voljo 275 terminalov, ki so bili
razporejeni glede na število za-
varovanih oseb, oddaljenost in
nekatere druge dejavnike. Če bo
potreba, jih bodo na nekaterih
območjih še namestili, odvisno
od tega, kaj bodo pokazali po-
datki o obisku posameznih ter-
minalov.
Zdravstvena kartica je v tem
trenutku nosilec zaneslljivih po-
datkov o obveznem in prosto-
voljnem	zdravstvenem
zavarovanju. Tako se pri večini
obiskov pri izvajalcih dzravs-
tvenih storitev ti podatki upora-
bijo avtomatično. V specifičnih
primerih, ko na primer zaradi
izpada električne energije in iz-
gube kartice identifikacija za-
varovane osebe ni mogoča, je
zavod za izvajalce pripravil po-
sebna navodila z namenom, da
zaradi objektivnih težav zavaro-
vane osebe ne bi bile oškodova-
ne.
Če kartico izgubimo ali je pri-
šlo do njene poškodbe po naši
krivdi, si lahko na izpostavi za-
voda ob vplačilu 2000 tolarjev
naročimo novo. Če je na kartici
napaka (napačen priimek, ime,
naslov), jo prinesemo v kontrolo
zavodu oziroma njegovi izpos-
tavi, ki bo novo naročila brez-
plačno. Naročeno kartico bomo
prejeli v 14 dneh, za ta čas pa
dobili potrdilo.
MG
SLOVENSKA BISTRICA / DR. IVAN ŽAGAR -
KANDIDAT SLS + SKD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE
ZA POSLANCA DRŽAVNEGA ZBORA
Razvoj Slovenije se ne
konia na robu Ljubljane
Po temeljitem razmisleku se
je dr. Ivan Žagar, župan občine
Slovenska Bistrica, odločil za
kandidaturo na letošnjih drža-
vnozborskih volitvah. Njegova
odločitev temelji na pridoblje-
nih izkušnjah v šestletnem delu
kot župana občine Slovenska
Bistrica, v prejšnjem mandatu
tudi sedanje občine Oplotnica,
kjer je opravil veliko dela pri
razvoju obeh občin. S svojim
strokovnim delom, prijetnim in
neposrednim nastopom si je
pridobil zaupanje med občani
obeh občin, na območju kate-
rih kandidira sedaj za poslan-
ca Državnega zbora.
V času njegovega županova-
nja 80 bile opravljene številne
naložbe na področju cest in dru-
ge infrastrukture, šolstva, športa,
kulture, kmetijstva in gospodars-
tva, zmanjšanje nezaposlenosti,
postopno pridobivanje zemljišč
in objektov iz območja vojašni-
ce v Slovenski Bistrici, priprava
in realizacija ekoloških projektov
in še veliko drugega. Kraji med
Potiorjem, Bočem in Halozami
sodijo danes med razvitejša ob-
močja v Podravju. Ko ga vpra-
šaš, kdo je zaslužen za ves ta
razvoj, rad pove, da nikoli o tem
ne govori v prvi osebi, zato se
mu zdi nekorektno, če si nekdo
drug prilašča zasluge za dela,
opravljena s pomočjo občanov
in izglasovanih samoprispevkov,
občinske uprave ter vsem potre-
bnim servisiranjem pri teli nalo-
žbah.
Kdo je dr.Ivan Žagar? Šteje
osemintrideset pomladi, po izob-
razbi je doktor tehniških znanos-
ti, študiral je tudi v Švici in Angliji,
1990, leta je bil dobitnik ene iz-
med republiških nagrad za mla-
de raziskovalce. Preden je postal
župan slovenjebistriške občine.
je bil predavatelj na mariborski
univerzi.
Prehod iz varnega zavetja pre-
davateljskega katedra, še danes
je habilitiran profesor na Univerzi
v Mariboru, v negotove vode po-
litike je bil zanj izziv. Sprejel ga
je, ker je menil in trdno verjel, da
mora in lahko tudi na ta način ne-
kaj naredi za lokalno okolje. Ve-
liko vlogo v njegovem življenju
ima njegova družina. Žena Herta
poučuje na osnovni šoli Pohor-
skega odreda v Slovenski Bi-
strici, v prostem času, kolikor
ga ima, se ukvarja z ljubiteljsko
kulturno dejavnostjo in zadnja
leta uspešno režira pri spodnej-
polskavskem KUD, kjer družina
Žagarjevih tudi živi. K njihovi dru-
žini štejeta še devetletni Nejc,
učenec tretjega razreda osnovne
šole na Spodnji Polskavi, ter štiri-
letna Tina. Vsi trije očeta na nje-
govih številnih poteh po občini
pogosto spremljajo.
Na vprašanje, kaj lahko naredi
kot poslanec v slovenskem par-
lamentu, da bi občini zagotovil
hitrejši razvoj s svojim neposre-
dnim vplivom, je povedal, da če
bo izvoljen za poslanca, bo v prvi
vrsti posvetil posebno pozornost
celovitemu regionalnemu razvo-
ju Podravja in ustrezni zakono-
daji še pred vstopom v EU, kjer
bo enakomerno zajeta celotna
Slovenija, kajti Slovenija in njen
razvoj se ne končata na robu Lju-
bljane. Znotraj Podravja morajo
dobiti vsa področja svoje mesto.
Nič ne pomaga, če je gospodar-
stvo ter ostalo v slovenjebistriški
in oplotniški občini razvito, če pa
je še vedno locirano v Podravju
z njegovimi številnimi problemi.
Pri tem je mislil tudi na proble-
matiko razvoja celotnega gospo-
darstva na tem območju, saj so
lahko le njegove močne osnove
trden temelj za uspešni razvoj
vseh drugih področij, kar pa je
tudi pogoj za višjo kakovost živ-
ljenja ljudi. Pri tem ne bo zane-
marjal lokalnega okolja, kjer je
še vedno potrebno urediti nekaj
akutnih problemov. Veliko svoje
energije bo posvetil ekološkim
problemom na območju obeh
občin, pa tudi širšega Podravja
in seveda pridobivanju dodatne
energije. Zavzemal se bo tudi za
večje pristojnosti občine in za tri
regije v državi. Ker pa je občinski
svet podaljšana roka državnih or-
ganov, meni, da bo kot poslanec
v Državnem zboru lahko marsi-
kateri proces razreševanja prob-
lematike pospešil in občina bo
od tega imela koristi.
Naročnik: SLS+ SKD
Slovenska ljudska stranka -
Občinski odbor Slovenska Bistrica
Dr Ivan Žagar, kandidat
SLS+SKD Slovenske ljudske
stranke v Slovenski Bistrici: »Za
Slovenijo s ponosom«
PA BRiZ ZAMERE
Nujno zlo
Torej: poslednja sodba slovenskega naroda je pred
vrati. V nedeljo bodo ata razrezali pečenko pri slav-
nostnem obedu, mati bodo prinesli na mizo vse druge
dobrote, stari ata pa bo odkrevljal v klet po polič do-
mačega, da bo pri presoji glava karseda čista ter um
nabrit. Po obilnem kosilu si bodo ata nadeli zakma-
šni gvant, mati še zadnjič zlikali pražnje krilo, stari
ata pa bodo nergajoč iskali svojo sprehajalno pali-
co. V zraku se bo čutila neznanska pomembnost tre-
nutka in skoraj bi se dalo vonjati napetost, ki se
bo pojavila, ko bo celotna družina krenila na zgodo-
vinsko romanje proti svetemu kraju, kraju, kjer se
bo tega usodnega prelomnega zgodovinskega dne lo-
mila usoda slovenskega naroda. Ko bodo končni pri-
romali na posvečeni kraj, si bodo vsi trije skrbno
nataknili zloščene naočnike, se še zadnjič potrepljali
po ramenu, nato pa izpolnili svoje zgodovinsko po-
slanstvo. V njihovih rokah se bo v obliki lističa, poti-
skanega z nekaj imeni, znašla usoda naroda. Sedaj
gre zares! Sedaj gre za biti ali ne biti slovenskega
naroda! Poti nazaj ne bo! Od njihove odločitve,
od obkrožene številke pred imenom bo odvisno, ali
Slovenijo čaka popoln kolaps vrednot ali pa raz-
cvet demokracije ter pluralizma. Zdaj je napočil ta
zgodovinski trenutek, ko morajo obkrožiti usodo na-
roda, lastno usodo! Na njihovih ramenih je odgo-
vornost, sedaj imajo končno priložnost, da enkrat za
vselej opravijo z amoralnimi ter gnilo liberalistični-
mi silami kontinuitete ter totalitarizma, s ta rdečimi
komunajzarji, ter zagotovijo domači deželi svobodo
- ali pa, kakor pač ustreza bralcu, da utišajo mrač-
njaške sile klerikalizma, ta črne fundamentaliste ter
omogočijo domačiji lažje dihanje (bralec naj se, če
se seveda želi, za njemu ljubo varianto odloči glede
na lastne želje ter potrebe). Z veliko mero natančno-
sti ter premišljenosti bodo počasi ter karseda lepo ob-
krožili svojega rešitelja naroda, svojo stranko rešitve
naroda, ter s tem temeljnim aktom demokracije rešili
državo...
Seveda je vsakemu jasno, da je zgornja slika pre-
cej popačen prikaz volitev, ki so pred vrati (vsaj sam
močno upam, daje tako). Seveda tudi vsi vemo, da
nedeljske volitve (vsaj večinoma) ne bodo potekale v
takšnem ozračju, pa tudi res je, da volitev velik del
volilnega telesa ne smatra za tako epohalno zadev-
ščino, kot je prikazano zgoraj. Vendar pa po drugi
strani demokratične volitve so prvi in temeljni akt
demokracije, tako da bi med osveščenim volilnim te-
lesom pravzaprav morale zasedati kar visoko mesto
na lestvici demokratičnih prioritet. Zakaj se torej v
deželici pod Alpami volitve smatrajo vse bolj kot
nujno zlo, kot pa svetal primer demokracije? Odgo-
vor se tokrat ne skriva v potencialni nezrelosti vo-
lilnega telesa, temveč v dejstvu, da se v Sloveniji
politični akterji, torej politiki (ter s tem posredno
tudi politika), smatrajo za nujno zlo, kar posledično
razvrednoti tudi akt volitev ter volitve same. Za ta
svoj sloves pa so seveda krivi politiki sami. Zdi se.
kot da bi se naravnost trudili imidž ter vrednost la-
stnega poklica spraviti na najnižjo možno točko. Če
pogledamo javnomnenjske ankete, vidimo, da se je
poklic politika, predvsem poslanca, znašel krepko
med zadnjimi. Pred nekaj številkami smo tukaj za-
pisali, da bo izbira na volitvah hudičevo težka (na
žalost ne v pozitivnem smislu), česar predvolilna
kampanja še zdaleč ni olajšala, še več, vse skupaj
je le še bolj otežila. Če ste v zadnjem času sprem-
ljali predvolilne oddaje na televiziji, ste bili name-
sto kvalitetni in kulturni izmenjavi, konfrontaciji
mnenj največkrat priča žalostno-zabavnemu vses-
plošnemu obtoževanju, prerekanju ter vpitju drug
čez drugega, kije še najbolj spominjalo ne prerekan-
je starih bab na tržnici. Kakorkoli že, če sem osebno
takšne farse tudi pričakoval v predvolilnih oddajah,
pa me zelo moti dejstvo, da se v tem predvolilnem
obdobju politika in politična tekma vriva tudi tja,
kamor nikakor ne spada in kjer je njena prisotnost
skrajno neokusna. Če je res, da v sodobnem svetu
politika preveva vse pore družbenega življenja, pa
to še zdaleč ne pomeni, da nas z njo razni politiki
lahko posiljujejo tam, kjer le-ta nikakor ni in ne bi
smela biti v prvem planu.
Tako sem bil skrajno neprijetno presenečen, ko
sem se prejšnji četrtek udeležil odprtja novih pros-
torov knjižnice Ivana Potrča v Malem gradu. Na
tem kulturnem dogodku velikega pomena ne samo
za Ptuj, temveč za celoten slovenski kulturni pro-
stor, me je "v oči" zbodel govor šefa mestne oblasti
mestne občine. V govoru, ki bi ob taki priložnosti
po moji presoji moral biti namenjen predvsem bral-
cem knjig, smo lahko besedo bralec slišali le enkrat
ali največ dvakrat, zato pa smo toliko bolj pogosto
naštevanje, kako zaslužna je občina za ta projekt
in koliko denarja je namenila za ta projekt?! Bila
bi sramota, če občina ne bi podprla ter financirala
za mesto tako življenjsko pomembnega projekta, kot
je knjižnica, ne pa, da se njen šef še hvali s tem,
češ, poglejte, kako smo mi vse zrihtali in financirali,
kako imamo mi posluh za takšne stvari! Obnovitev
ter posodobitev knjižnice je (bil) imperativ, ne pa ne-
kak pogojnik, odvisen od dobre volje in milosti me-
stne oblasti!!!
Govor bi mogoče sam pri sebi preslišal, če ne bi
takoj za tem spregovorila tudi Ciril Zlobec ter mini-
ster Šeligo, kipa sta oba imela popolnoma apolitične
ter temu (kulturnemu) dogodku nadvse primerne go-
vore. Vendar postane tudi logika, ki stoji za takšnim
ravnanjem šefa občine, popolnoma transparentna,
če opozorimo na dejstvo, da se nahajamo v predvo-
lilni tekmi. Logika je preprosta: poglejte, kako je
mestna oblast (predvsem jaz, njen šef) v redu, kako
se zavzema za Ptuj, kaj vse smo (sem) zrihtal(i), za-
torej volite mene. V predvolilnem času popolnoma
legitimno ravnanje, ki pa nikakor ne sodi na takšno
prireditev.
Tako vidimo, kako se politika ter njeni akterji ka-
žejo kot nujno zlo, ki se pojavljajo ter poskušajo lo-
birati tudi tam, kamor to nikakor ne sodi in kjer
izpade vse skupaj skrajno neokusno, to pa posledič-
no tudi devalvira same volitve ter jih spremeni le v
poceni farso.
Gregor Alič
SLOVEHSKA BISTRICA / ANDREJ GODEC -
KANDIDAT ZLSD NA DRŽAVNOZBORSKIH VOLITVAH
He bodite zaspani, ampak odprite
oii in se odloiite za modre...
Andrej Godec, dipl. ing. pro-
meta, od julija letos direktor po-
slovne enote vzdrževanje SŽ,
d.d., Ljubljana, doma iz Gaja pri
Pragerskem, je kandidat ZLSD
v občinah Slovenska Bistrica
in Oplotnica. Je uspešen stro-
kovnjak, zvest družini in želez-
nici.
V prostem času, kolikor ga
ima, se rad posveti družini, ima
sina in hčer ter življenjsko sopo-
tnico, ki ji vedno reče žena. Z
veseljem postori kaj na vrtu, se
odpravi v hribe, za hobi pa ima
tudi nekaj panjev čebel, zato je
za svojo predvolilno promocijo
kot simbolično tretjo pot in novo
energijo izbral med, simbol mo-
drosti in veselja.
Kot kandidat za poslanca se
zavzema za družbo, v kateri
bo uveljavljena osebna odgovor-
nost, ki bo dala našim potomcem
možnost živeti človeka vredno
življenje, z ustreznimi pogoji za
delo, primernim plačilom zanj in
socialno varnostjo, za strpnejšo
kulturo v politiki ter zagotoviti ve-
čjo vrednost znanosti in znanju.
Odločitev za preizkus legitimno-
sti svojih pogledov jemlje kot iz-
ziv in upanje, da potrdi sebi in
vsem, ki se strinjajo s temi po-
gledi.
Če bo izvoljen za poslanca,
želi delovati v odboru za infra-
strukturo. To je tudi področje,
ki ga strokovno najbolj obvlada.
Ker meni, da se politika naj ne
vmešava v stroko, želi v politiko
vnesti nekaj stroke. Kot poslanec
si bo prizadeval za boljšo pove-
zanost regije Štajerske s prestol-
nico.
Zato volite modro in obkroži-
te 13!
Naročnik: ZLSD Slovenska Bistrica
Andrej Godec, kandidat za držav-
nozborskega kandidata pri ZLSD
v Slovenski Bistrici
8
četrtek, 12. oktober 2000 - TEDNIR
ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL
Denis Rus je znano športno ime na Ptujskem, v Sloveniji in tudi tujini. Lani je bil na
evropskem mladinskem prvenstvu v judu tretji in je po osemnajstih letih osvojil prvo
moško medaljo v judu za Slovenijo. V tem času se že pripravlja na svetovno prvenstvo v
Tuniziji, eden njegovih dolgoročnih ciljev pa je uvrstitev na evropsko člansko prvenstvo
v judu, ki bo leta 2002 v Mariboru. Denis je doma iz Hlaponcev, ima še dva brata, ki sta
tudi judoista, po rezultatih pa trenutno v družini vodi. Za judo ga je navdušil oče, čeprav
sam ni bil judoist. Denis temu športu posveča ves prosti čas. Za akcijo Iščete svoj stil se je
odločil, ker tudi športniki iščejo svoj stil. Končal je triletno šolo za avtomehanike, sedaj
pa nadaljuje šolanje v programu za strojnega tehnika.
Denisova koža je mastna, zato
je kozmetičarka Neda Tokalič
iz kozmetičnega studia "Neda" v
Prešernovi ulici pri negi upora-
bila ustrezna sredstva in jim do-
dala še preparate za uravnavanje
delovanja žlez lojnic. Po dogo-
voru s kozmetičarko bo Denis
še večkrat obiskal kozmetični
studio, ker to njegova koža po-
trebuje in zahteva.
Za Denisovo novo frizuro in
videz obraza je v frizerskem sa-
lonu Stanka poskrbela frizerka
Nina Škerlak. Denis je želel
spremeniti svojo naravno bar-
vo las, skupno sta se odločila za
sivo nianso. Lasje so bili pred-
hodno že postriženi, zato jih je
oblikovala ob ušesih in na zatil-
ju, spremenila pa je tudi zalisce.
Vrhnje lase je postrigla s točko-
vnim striženjem, da je dosegla
večjo razgibanost frizure, ki si
jo bo Denis tudi lažje obliko-
val. Po striženju je lase posvetli-
la, nanesla barvo Wella, nato jih
je oprala ter opravila masažo la-
sišča. Posušene lase je oblikova-
la z Wellinim pearl stylerjem.
Make up je Nina začela z na-
nosom vlažilne kreme, s ko-
rektorjem pa je prekrila nekaj
nepravilnosti. Se prej mu je ob-
likovala obrvi; njihova pravilna
oblika je tudi na moškem ob-
razu zelo pomembna. Sledil je
nanos tekočega pudra, ki ga je
fiksirala s pudrom v prahu. Na
koncu mu je z glavnikom razče-
sala obrvi in trepalnice. Na us-
tnice mu je nanesla brezbarvno
vlažilno mazilo, ker so bile ne-
koliko izsušene.
Za Denisa so modni strokov-
njaki studia Barbare Plaveč
izbrali oblačila v Mercatorjevi
prodajalni M na m. Pri izbiri
niso preveč razmišljali, že zara-
di tega ne, ker je športnik in se
tudi najboljše počuti v športnih
oblačilih. Odločili so se za lov-
sko zeleno barvo hlač z našiti-
mi žepi, v enaki barvi je tudi
bombažni puli z našitimi žepi
in ojačanimi rameni. Zraven je
Denis oblekel vetrovko v nekoli
temnejši niansi lovsko zelene
I iz modnega materiala, primer-
nega za hladne jesenske in deže-
' vne dni. Njegovo osebnost bodo
poudarila oblačila v temnih bar-
vah: črni, temno modri in zele-
I ni, ki jih bodo popestrile črtaste,
; pikčaste ali kariraste srajce.
V športnem studiu Olimpic
je Denis Rus kot vrhunski špor-
tnik in tudi športnik mestne
I občine Ptuj za lansko leto reden
obiskovalec z že vnaprej zna-
nim programom vadbe, ki ga
kot vrhunski športnik, če želi
zmagovati, tudi potrebuje. Pro-
fesor Vlado Čuš, vodja studia, je
tudi njegov osebni trener.
MG
Denis prej ..
in pozneje
Denis v modnih oblačilih iz Mercatorjeve prodajalne M na m.
Fotografije: Črtomir Goznik
PTUJ / SREČANJE MATURANTOV IZ LETA 1960
Po štiridesetih letih snet skuimi
Tradicija maturantov ptujske gimnazije, da se ob svojih ob-
letnicah zberejo v krogu svojih profesorjev in dijakov, se
vztrajno nadaljuje. Letos smo se srečali ob 40-letnici dijaki
iz razreda profesorjev Ivana Burgerja in profesorice Mije
Urbas. V svoji sredi smo pozdravili še dva profesorja, ki sta
se ljubeznivo odzvala našemu vabilu. To sta gospa Helena
Podgoršek in gospod Lojze Voršič.
Ob vsakem srečanju se vrača-
jo spomini na najlepša leta mla-
dostnih iskanj, druženj in želje
po osvajanju novega. Zdaj že
dedki in babice, upokojenci in
še aktivni sošolci s ponosom po-
vemo, da smo pripadali gene-
raciji profesorjev, ki so z nami
delili vse hudo in dobro in
da smo z njihovo pomočjo po-
stali ljudje, radostni in delovni,
da smo vedeli, kaj hočemo. Zna-
li smo premagovati težave, ker
smo bili nanje pripravljeni. Is-
kren in spoštljiv odnos, ki so ga
do nas gojili naši vzgojitelji, je
ostal tudi med nami, ki se vsa-
kega srečanja vedno znova ve-
selimo.
VD.
Foto: Kosi

tednik - četrtek, 12. oktober 2000
9
ZENICA / PERUTNINA NA SEJMU ZEPS
Kmalu se lahka poli
Tržišče Federacije BiH je izjemno odprto za ponudnike
vsakovrstnega blaga, posebej za izdelke živilskoprede-
lovalne industrije. Kljub temu je Perutnina Ptuj uspela
pridobiti pomemben tržni delež pri prodaji perutnin-
skega mesa in izdelkov. Vsak peti kilogram prodanega
perutninskega mesa na tržišču BiH že prihaja iz Perut-
nine Ptuj, pri izdelkih pa je to razmerje še bolj v prid
največjemu slovenskemu podjetju za predelavo perut-
ninskega mesa: vsak četrti kilogram mesnih izdelkov iz
perutninskega mesa v BiH namreč prihaja iz ptujskih
obratov.
Perutnina se je tudi na osnovi
teh podatkov odločila za sode-
lovanje na 7. gospodarskem sej-
mu ZEPS, ki so ga v začetku
prejšnjega tedna odprli v Zeni-
ci. Glede na njeno tradicionalno
dobro sodelovanje z gospodars-
tvom v tej državi, ki se je kalilo
tudi že v letih vojaških spopa-
dov, predstavlja Federacija BiH
eno osrednjih smeri internaci-
onalizacije Perutnine, ki ima
med slovenskimi perutninarji
edina izvozno licenco za proda-
jo v države Evropske unije. To
cenijo tudi potrošniki v Federa-
ciji BiH, kjer so izdelki Perutni-
ne Ptuj tako priljubljeni, da so
najpogosteje deležni različnih
oblik posnemanja in tudi pona-
rejanja. Ker pooblaščene doma-
če institucije ponarejevalcem še
niso stopile na prste, se je Peru-
tnina Ptuj odločila, da bo v pro-
cesu utrjevanja svojega položaja
na trgu Federacije BiH še bolj
neposredno komunicirala s po-
trošniki in trgovci. V večjo pre-
poznavnost svojega paradnega
izdelka, piščančje posebne klo-
base poli, je letos že vložila del
svojega marketinškega proraču-
na, z nastopom na sejmu ZEPS
2000 v Zenici pa tovrstne aktiv-
nosti še utrjuje. Že pred dobrim
letom je z načrtom podpore uve-
ljavljanja tržnega reda izbrala
štiri distributerje svojega mesa
in izdelkov: Eurobest iz Kak-
nja, Omego iz Živinice, Ilmo iz
Bihača in TP Radič iz Mostar-
ja, letos pa je svoje poslovanje
obnovilo tudi Perutninino po-
djetje v Banja Luki. Nedavne
ugotovitve živilskih in veteri-
narskih inšpektorjev Evropske
unije,, ki so se po natančnem
pregledu najpomembnejših te-
hnoloških funkcij Perutnine
Ptuj pohvalno izrazili o kvali-
teti in spoštovanju tehnoloških
standardov, predstavljajo dobro
osnovo tudi za nadaljnje sodelo-
vanje s Federacijo BiH oziroma
njenimi potrošniki. Perutnina
pri ob izvozu v Federacijo BiH
še posebej skrbi, da v živilih
zaradi kulturnih in religioznih
vrednot glavnine prebivalcev
BiH ni dodatkov drugih žival-
skih tkiv ali maščob. Da bi in-
špekcijske službe lahko takšna
zagotovila nadzorovale tako v
živilih Perutnine Ptuj kakor pri
mesnih izdelkih drugih proiz-
vajalcev, je Perutnina agronom-
ski fakulteti univerze v Sarajevu
podarila najsodobnejši komplet
za analizo izvora mesnih tkiv,
ki ga že uporabljajo v praksi.
JB
Na sejmu ZEPS 2000 v
Zenici so predstavniki Peru-
tnine Ptuj najavili, da bo iz
njihovih predelovalnih ob-
ratov že v kratkem začel
prihajati novi izdelek: seriji
piščančjih posebnih klobas
poli se bo pridružila klo-
basa poli light, ki prinaša
novo potrditev skrbi Perut-
nine Ptuj za zdrav in za vse
generacije primeren način
prehranjevanja. Lahko poli
bodo začeli prodajati istoča-
sno v Sloveniji in v Federa-
ciji BiH.
UUBUANA / RAZPIS MINISTRSTVA ZA
GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
Nepovratne 5vbven€iie
za obnovljive vire energije
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je objavilo javni razpis na
področju energetike za obnovljive vire energije. Predmet javnega
razpisa je nepovratna subvencija na področju energetike za investicij-
ske projekte za gospodinjstva (solarni sistemi za toplo vodo, toplotne
črpalke, zimski vrtovi in individualni sistemi na lesno biomaso).
Okvirna višina razpoložljiviln sredstev znaša 11 milijonov tolarjev in so
načrtovana v proračunu za leto 2000. V tem letu morajo biti tudi po-
rabljena, saj niso prenosljiva v naslednje proračunsko leto.
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti bo nepovratno subvencionira-
lo tiste investicijske projekte za gospodinjstva, ki so bili zgrajeni po 1.
avgustu 1999. Pri dodeljevanju nepovratnih sredstev bodo upoštevali
zahteve, ki so navedene v razpisni dokumentaciji, razpoložljiva sred-
stva in maksimalno višino sredstev, ki je odvisna od projekta. Vloga
se lahko dostavi šele po ustrezni vgradnji opreme, ustreznost pa se
dokazuje z dokazili, ki jih zahteva razpisna dokumentacija. Vsa potre-
bna razpisna dokumentacija je na razpolago na spletnih straneh pod
oznako htp:Ilwww.mgd.silslo2.html pod rubriko RAZPISI.
Popolna vloga v enem izvodu, skladno z navodili iz razpisne doku-
mentacije, mora biti dostavljena na naslov: Republika Slovenija, Mini-
strstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5/11, SI-1000 Ljubljana,
do 10. novembra (poštni žig) ali oddana v vložišče ministrstva za go-
spodarske dejavnosti do 10. novembra najkasneje do 12. ure, in sicer
v zaprti ovojnici pod oznako "Ne odpiraj - vloga na razpis" z navedbo
naslova: "Ponudba za OVE-C" in številko objave razpisa v Uradnem
listu Republike Slovenije na prednji strani ter polnim naslovom poši-
ljatelja na zadnji strani. Odpiranje ponudb bo 16. novembra.
Vse dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo pri Franju Cura-
koviču vsak delovni dan od 9. do 11. ure, telefon (01) 478-32 83.
LENART / ODPRLI PRODAJNI CENTER KLASEK
Korali bllije velikim
Na Partizanski cesti v Lenartu je v soboto potrošnikom
odprl vrata nov, sodobno opremljen prodajni center Kla-
sek, zgrajen v pičlih šestih mesecih.
Investitorica najnovejše lenar-
ške pridobitve, kjer je zaposli-
tev dobilo 30 ljudi, je podjetnica
Amalija Kavčič. Po slovesni ot-
voritvi nakupovalnega središča
so v petek v Lenartu v uporabo
predali tudi posodobljeno Cmu-
reško cesto, bogatejšo tudi za
pločnike in kolesarsko stezo.
Lenarčanom je v prodajnem
centru Klasek na voljo enajst
različnih trgovin in lokalov: sa-
lon obutve Berni, salon kuhinj
Lesotrg, papirnica in trgovina
Zajček, ženska in moška kon-
fekcija Center mode, drogerija
in parfumerija Beauty World,
turistična agencija Až, frizerski
salon Kleopatra, cvetličarna in
darilni bazar Flamingo, samo-
postrežni market in slaščičarna
Klasek in Pekarna Kavčič.
ak
Podjetnica Amalija Kav-
čič je radosti ob petkovi ot-
voritvi delila s številnimi
meščani Lenarta in tudi Vo-
grinovimi sirotami z Ne-
govskega Vrha, ki jim je ob
tej priložnosti podarila 300
tisočakov. Po 100 tisočakov
je uspešna podjetnica name-
nila še lenarškemu društvu
invalidov in tamkajšnjemu
gasilskemu društvu.
300 tisočakov za sirote z Negovskega Vrha. Od podjetnice
Amalije Kavčič jih Je sprejela najstarejša, TJaša Vogrin.
OD TOD IN TAM
SPODNJE PODRAVJE/
Novembra naiveija
vojaška vaja
V štabu 3. operativnega povelj-
stva Slovenske vojske potekajo
sklepne priprave na jesensko ve-
liko taktično vojaško vajo OD-
LOČEN ODGOVOR 2000, ki bo
potekala od 7. do 10. novembra
na območju severovzhodne Slo-
venije. Na njej bo sodelovalo več
kot 5000 pripadnikov vojnih enot
Slovenske vojske, glavnina vaje
bo predvsem na območju od Ce-
lja prek Slovenske Bistrice in Ma-
ribora do Ptuja, težišče pa na
območju občin Hajdina, Kidriče-
vo, Majšperk, Podlehnik, Sloven-
ska Bistrica in Videm, to je na
področju Dravinjskih goric in se-
vernih obronkov Haloz, del di-
namike pa naj bi pljusknil čez
Polskavo na Dravsko polje, kjer
so za manever sil in njihov razvoj
povsem druge razmere. -OM
SLOVENIJA/
9. oktober • dan pošte
Svetovna poštna zveza, ki je bila
ustanovljena 9. oktobra 1874 z
namenom, da bi poštnim stran-
kam po vsem svetu zagotovila
enotne in kakovostne poštne sto-
ritve, praznuje letos 126-letnico
obstoja. In to poslanstvo druga
najstarejša mednarodna organi-
zacija, ki združuje več kot 700
tisoč pošt iz 189 držav, uspešno
opravlja še danes. V aktivnosti ob
9. oktobru, svetovnem dnevu po-
šte, se vključuje tudi Pošta Slove-
nije, ki se je veliki poštni družini
priključila leta 1992.	-OM
ORMOŽ/ Teden šipona
Društvo vinogradnikov Jeruza-
lem ter Klub šipon sta tudi letos
organizatorja Tedna šipona, ki
bo potekal od 14. do 21. okto-
bra. Pridelovalci šipona, pridela-
nega po določilih Kluba šipon, iz
ljutomersko-ormoškega vinorod-
nega okoliša ga bodo ponudili
skupaj s tradicionalnimi prleški-
mi kulinaričnimi specialitetami v
gostilni Prosnik v Ormožu, gosti-
šču Tramšek v Žerovincih, vino-
toču Hlebec na Kogu in v zidanici
Malek v Veličanah.	mf
PTUJ / Jesensko sreianje
korantov
čeprav jeseni koranti mirujejo,
so koranti skupine Petovio iz Ptu-
ja pripravili tradicionalno srečan-
je s svojimi sponzorji in donatorji.
Z njimi so se srečali minulo so-
boto, 7. oktobra, ob 13. uri v gos-
tišču Rozika na Ptuju. Po ogledu
starega Ptuja in njegovih zna-
menitosti so se podali v Veliko
Nedeljo v zidanico vinogradnika
Janka Hržiča, ob zaključku sre-
čanja pa so se pozno popoldne
ustavili še na boriskem gradu.
-OM
VIDEM/
Seja predsednikov svetov
za preventivo in vzgojo
Na pobudo predsednika sveta
za preventivo in vzgojo v ce-
stnem prometu mestne občine
Ptuj Franca Kozela so se včeraj,
v sredo, 11. oktobra, ob 12. uri
v dvorani občine na Vidmu se-
stali predsedniki vseh občinskih
svetov za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu na območju
upravne enote Ptuj. Po oceni akti-
vnosti in dela posameznih svetov
v letošnjem letu so se dogovorili
o skupnih programskih izhodiš-
čih v prihodnjem letu, o skupni
akciji brezplačnih tehničnih pre-
gledov motornih vozil ter o prip-
ravi na medobčinsko tekmovanje
Kaj veš o prometu v letu 2001.
-OM
10
četrtek, 12. oktober 2000 - TEDNIR
ORMOŽ / PREDSTAVITEV LIBERALNE DEMOKRACIJE
SLOVENIJE
Javna tribuna i Igorjem Baviarjem
v ponedeljek, 9. oktobra, je v stari resta-
vraciji hotela Ormož občinski odbor LDS
Ormož v okviru priprav na državnozborske
volitve organiziral javno tribuno s predsta-
vitvijo kandidatke Majde Lukner. Kot gost
je sodeloval podpredsednik stranke Igor
Bavčar.
Po uvodni predstavitvi je univerzitetna diplomi-
rana ekonomistka Majda Lukner predstavila svoj
pogled na delo poslanke v državnem zboru in po-
glavitne programske usmeritve. Za kandidaturo
se je odločila, ker bi kot poslanka lahko neposre-
dno sodelovala pri graditvi pravnega sistema dr-
žave ter pri ustvarjanju pogojev za hitrejši razvoj
gospodarstva, finančne stabilnosti, izobraževanja,
zaposlovanja in socialne varnosti. Zagovarja de-
mokratične metode dela in čisto politiko, neobre-
menjeno s preteklostjo. Kot ekonomistka že sedaj
uspešno deluje na področju ormoškega gospodar-
stva, v bodoče pa si bo prizadevala tudi za zma-
njšanje dajatev, ustreznejše razporejanje sredstev,
ustvariti pa je potrebno tudi pogoje za razvoj kme-
tijstva in turizma. Kot ženski pa ji gre verjeli, da
so bo zares zavzemala za ogrožene družine ter mir-
na in varna leta starejših občanov.
Razprava na javni tribuni, katere udeleženec je
bil tudi ormoški župan Vili Trofenik, je bila zelo
burna. Izpostavljeni so bili predvsem problemi
obmejnih občin, pokojninske reforme, birokrati-
zacija države, položaj župana - poslanca, šolstvo,
sodstvo, ekologija, malo gospodarstvo in obreme-
njenost gospodarstva, davčni sistem, štipendije in
položaj zdravstva.
Ormoški člani LDS pravijo, da iščejo zmerne in
družbeno učinkovite politične rešitve, ki bodo za-
gotavljale občanom mirno življenje brez s prete-
klostjo obremenjenih sporov.
Majda Fridl
OD TOD IN TAM
UNART/Predstavitev kandidatke
Darinke Čobei
v konferenčni dvorani liotela Črni les se je v
ponedeljek lenarškim volivcem predstavila tudi
kandidatka ZLSD v 7. volilnem okraju, knjižničar-
ka in radijska napovedovalka Darinka Čobec. Po
predstavitvi programskih) smernic stranke ZLSD,
ki jih je zbranim v uvodu podala predsednica
00 ZLSD Marija ŠauperI, se je Darinka Čobec s
potencialnimi volilci in simpatizerji zadržala v da-
ljšem sproščenem pogovoru.	(AK)
DORNAVA / Predstavitev kandidata
Aloiza Kauiiia
Nocoj ob 19. uri se bo v dvorani kulturnega
doma v Dornavi predstavil kandidat SLS-i-SKD
Slovenske ljudske stranke za volitve v državni
zbor Alojz Kaučič.	(MS)
PTUJ / Marušinih pet minut
v lanskem šolskem letu so dijaki ptujskega
šolskega centra, člani mladinskega gledališke-
ga studia, pod vodstvom dramaturginje Roma-
ne Ercegovič pripravili predstavo Marušinih pet
minut. V letošnjem letu bo v Stari steklarski de-
lavnici vrsta ponovitev. Prva je bila v sredo, 11.
oktobra. Sledile bodo ponovitve za dijake ptuj-
ske gimnazije v četrtek, 12., petek, 13., ponede-
ljek, 16., in torek, 17. oktobra. (Majda Fridl)
JIRŠOVCI / Novi metri asfalta
v Jiršovcih v občini Destrnik so minulo nede-
ljo odprli nov odsek asfaltirane ceste. Pridobitev
sta odprla predsednica vaškega odbora v Jir-
šovcih Irena Bauman in destrniški župan Franc
Pukšič.	(ak)
LCNART/ Razglasili najlepše mejne
prehode
v hotelu Črni les pri Lenartu so prejšnji četrtek
v okviru uresničevanja projekta Turistične zveze
Slovenije za odprtost, urejenost in gostoljubje
razglasili najlepše urejene slovenske mejne pre-
hode. Priznanja za urejenost med veliki med-
narodnimi mejnimi prehodi so prejeli prehodi
Škofije, Karavanke in Šentilj, med manjšimi med-
narodnimi prehodi mejni prehodi Predel, Gornja
Radgona in Robič ter med mejnimi prehodi s
sosednjo Hrvaško Metlika, Dobovec in Dragon-
ja.	(ak)
OPLOTNICA / Podelitev zlatih vrtnii
Od 13. do 15. oktobra bo v gasilskem domu v
Oplotnici potekal tradicionalni oplotniški jesen-
ski sejem s številnimi razstavami in kulturnimi
prireditvami, v nedeljo, 15. oktobra, pa bodo po-
delili še zlate vrtnice občine Oplotnica. (VT)
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
med njimi kažejo voljo, da bi
(javno) principialno ocenjevale,
kaj se v resnici skriva v ozadju
sporov v vladi in kaj je bistveno
sporočilo le-teh tudi za siceršnje
politične razmere v Sloveniji.
OPREDELJEVANJE
DRNOVŠKA IN
JANŠE
Očitno se ne znata (ali nočeta)
"normalno" pogovarjati niti Drnov-
škova LDS in Pahorjeva ZLSD. Iz
Združene liste so menda po Lju-
bljani pošiljali nekakšna pisma, v
katerih so "odkrivali", kaj naj bi
bila LDS. Drnovšek (in njegovi)
zadnje dni niso spustili niti ene
priložnosti ob javnih televizijskih
soočanjih, da ne bi pokazali svo-
jega nezadovoljstva (in vzviše-
nosti) nad takšnim ravnanjem
ZLSD. Dr. Drnovšek je celo špe-
kulacije o povolilni koaliciji med
LDS in Janševo SDS vsaj indirek-
tno pripisal krogom okrog Pahor-
ja.
Sicer pa sta se morala ta te-
den Drnovšek in Janša (na enem
izmed televizijskih duelov) dokaj
določno opredeliti do vprašanja,
ali bi njuni stranki po volitvah
sodelovali v vladajoči koaliciji.
Čeprav sta oba kar nekaj časa
"diplomatsko" pojasnjevala kara-
kter in odnos njunih strank do
(možnih) koalicij, sta na koncu
vendarle nekako morala poveda-
ti, da gre ta hip za stranki, ki sta
najbolj konfrontirani in bi potem-
takem njuno koalicijsko vladanje
V (slovenski) politiki je očitno j
dopuščeno (in normalno) vse.
Drugače se ne bi moglo zgoditi, i
da bi pred nekaj večeri vodite-
ljica nacionalne televizije "pre-
kinjala" Toneta Ropa (LDS) in
Janeza Janšo (SDS) v njunem
razčiščevanju domnevnih laži in '
spodbujala pogovor k drugim, :
"pomembnejšim" temam. Prav '
tako v drugačnih razmerah ak-
tualni in potencialni koalicijski
partnerji najbrž ne bi tako lahko-
miselno padali iz prepira v prepir
in medsebojne žalitve, kot se
dogaja zdaj, ko bi še zlasti "nara- I
vni zavezniki" radi dokazali "pro- i
blematičnost" svojih partnerjev. !
Napetosti v vladajoči koaliciji |
med SLS-I-SKD Slovensko ljud- ;
sko stranko na eni strani in na i
drugi strani s SDS ter premie- ;
rom dr. Bajukom (ki je pred krat- i
kim zapustil združeno slovensko j
ljudsko stranko in skupaj z zuna- ■
njim ministrom Peterletom usta-
novil svojo lastno stranko Novo
Slovenijo) se vsak dan bolj sto-
pnjujejo. Vladna naveza Janša
- Bajuk niti ne skriva podcen- '
jevalnega in diskvalifikatorskega
odnosa do vodstva SLS-i-SKD
Slovenske ljudske stranke, čep-
rav je bila ravno ta stranka odlo-
čilnega pomena za oblikovanje
in vzpostavljanje sedanje vlade.
Zaradi nenormalnih odnosov pri-
haja znotraj vladajoče koalicije
do vedno novih napetosti in raz-
ličnih medsebojnih (nizkih) udar-
cev, ob katerih uživajo predvsem
konkurenčne stranke. Le redke
izpadlo predvsem pri lastnih voli-
vcih povsem nerazumljivo. Kljub
temu pa je dr. Drnovšek le nekaj
dni prej v izjavi za Delo dejal, da
ne bi nikogar a priori postavljal
zunaj kroga možnih koalicijskih
partnerjev. "Najbolje bi bilo, če
bi LDS dobila absolutno večino
in ne bi bilo treba sklepati nobe-
ne koalicije. Lahko bi zelo hitro
oziroma učinkovito izpeljali svo-
je programe, za njimi stali in za
njih v celoti odgovarjali. Katera
bi bila idealna koalicija, je težko
teči. Stranke so v nekem pro-
cesu dozorevanja, spreminjanja.
Morda bo položaj zdaj boljši..."
Delo je glede možnih koali-
cijskih povezav na Slovenskem
ostalo brez Janševega odgovo-
ra, ker je le-ta zavrnil pogovor,
češ da Delo ni "kredibilen čas-
nik". Pač pa je morebitno koali-
cijo med LDS in SDS ocenjeval
predsednik SLS + SKD Slovenske
ljudske stranke dr. Franc Zago-
žen. "Če si bo ena od njiju želela
podrediti koalicijske partnerje na
način, kot je to v veliki meri po-
čela v prejšnjih koalicijah LDS, in
če želi to še potencirati, se ute-
gne zgoditi, da bo ostala osam-
ljena. Nekaj podobnega je tudi
z (Janševo in Bajukovo - op.p.)
koalicijo Slovenija, ki postavlja
nekaj izključujočih se pogojev.
Menim, da bo šele na podlagi vo-
lilnih izidov mogoče resno začeti
analizirati, kakšna bi bila ustre-
zna ko8,8alicija za čas po vo-
litvah." Sicer pa je dr. Zagožen
"optimist" in misli, da bo prišlo
do boljših koalicij, kot so bile do
zdaj. "Naš cilj je sodelovanje v
koaliciji. Mi smo odprti za sode-
lovanje s komerkoli."
Za aktualnega predsednika vla-
de in predsednika Nove Slove-
nije dr. Andreja Bajuka bi bila
"idealna koalicija" tista, ki bi se
zavzemala za "poglobitev in uve-
ljavitev naše lastne demokracije,
ki jo osebno označujem oziroma
pojmujem v zmanjšanju razdalje
med državo, državno upravo in
državljani. Slovencem moramo
dati občutek, da so lastniki politi-
čnega sistema, da smo vsi drža-
vni uslužbenci - od predsednika
države pa do zadnjega državne-
ga uradnika - v službi državljanov
in ne narobe, čut, da je država
resnično naša, in da ljudsje lahko
vplivajo na politiko ..." Dr Bajuk
pravi, da bi se morali koalicijski
partnerji v "idealni koaliciji" zave-
dati in priznati, da "tranzicijske-
ga prehoda" še nismo dokončali.
Po njegovem mnenju bi lahko
tako koalicijo sestavljale pomla-
danske stranke. "Idealna koali-
cija bi torej bila SDS in NSI -
SLS + SKD ... S SLS+SKD bi so-
deloval v vsakem primeru, se-
veda če so tudi oni pripravljeni
sodelovati. Menim, da je jedro vo-
lilnega telesa SLS + SKD globoko
pomladansko, in če se bo vod-
stvo tega zavedalo, bomo lahko
skupaj sodelovali..."
JELINČIČEVI
"ČEJI"
Predsednik ZLSD Borut Pahor
opozarja, da v njegovi stranki
ocenjujejo, da je na prelomu ti-
sočletja priložnost za levosredin-
sko alternativo. Zanj pa je bolj
od ugibanj o "idealni koaliciji" po-
memben odgovor na eno izmed
ključnih vprašanj: ali lahko neka
vladna ekipa s svojo kadrovsko
zasedbo in programom dela up-
raviči zaupanje ljudi, ki ga bo do-
bila na volitvah. "To je ključno.
Poleg tega pa menim, da bo mo-
rala prihodnja vlada poseči po
nekaterih nepopularnih ukrepih,
ki bodo za dolgoročno stabilnost
in razvoj države neizogibni, za
vlado pa vse prej kot popularni.
Če bo dovolj homogena, bo to
zmogla..."
Predsednik Desusa Janko Ku-
šar je izjavil, da je za "idealno
koalicijo" pogoj programska us-
klajenost in to do takšne mere,
da bi lahko" v naslednjem man-
datu dosegali tisto, za kar se zav-
zemamo. Ne bi želeli izpostavljati
politične polarizacije, se pravi ne
levo ne desno, ampak program
Predsednik SNS Zmago Jelin-
čič je v pogovoru za Delo, da si
"idealne koalicije" v Sloveniji ne
more predstavljati. "Če že, po-
tem je treba upoštevati celo vr-
sto čejev. Če se Drnovšek ne bi
tako lizal z rimskokatoliško cer-
kvijo, če ne bi tako zelo popuščal
Janši in če se ne bi z njim dogo-
varjal ter če ne bi v dveh prejšnjih
vladnih koalicijah pokazal uklan-
janje eskapadam nekih nedora-
sležev, bi bili zagotovo v koaliciji
z LDS. Naj nadaljujem s čeji. Če
ZLSD ne bi odšla z leve polovice
na desno stran, če ne bi izdala
borcev in borčevskega vprašan-
ja in če ne bi pozabila na intere-
se slovenskega naroda in zaplula
v desničarsko priklanjanje Evro-
pi, Natu, pa v določenih primerih
tudi sosednjim državam, bi bila
tudi ZLSD v tej koaliciji. Možno
pa je tudi koalicijsko sodelovan-
je z drugimi strankami, zagotovo
pa ne z Janševo in Bajukovo ..."
Delo je liderja SLS + SKD Slo-
venske ljudske stranke dr. Zago-
žna opozorilo, da se je njegova
stranka znašla v "navzkrižnem og-
nju", ker ji tako nekdanja kot se-
danja koalicijska partnerja očitata
nenačelnost, kupčkanje, preti-
rano kadrovanje, kršenje do-
govorov. "Ti očitki so povsem
neutemljeni, saj nam očitajo rav-
no najbolj državotvorna dejanja,"
je odgovoril dr Zagožen. "Dejan-
sko pa imajo tako eni kot drugi
interes predvsem v zmanjšanju
uspeha naše stranke, da bi imeli
prosto polje za lov v svojih lovi-
ščih. Ravno zaradi tega je toliko
bolj potrebna stranka dialoga in
strpnosti. In to jih moti. Moti jih,
da smo LDS onemogočili, da bi
na račun državnih interesov skr-
bela za svoje gospodarske in fi-
nančne lobije, SDS pa, ker smo
jim preprečili delitev Slovenije na
dva sovražna bloka, v čemer bi
se očitno dobro počutili."
Jak Koprive
PTUJ / PREDSTAVILI SO SE ZDRUZENI ZELENI
Sloveniia ne more
v Evropo brez Zelenih
v gostišču Ribič na Ptuju so se v ponedeljek, 9. oktobra, na
tiskovni konferenci predstavili kandidati za državni zbor
na listi Združenih Zelenih Slovenije iz 8. volilne enote:
Jelka Obran, ki kandidira za območje Murske Sobote,
Ivan Kukovec za območje Ormoža, Rajko Mlinarič za ob-
močje Ljutomera, Veržeja, Rakičana in Križevcev, Rajko
Brglez, dr. med., za območje Ptuja, Gorisnice, Destrnika in
Dornave, Boris GerI za območje Dravskega polja in Haloz,
Franc Vida za območje Lendave, Miran Gjerek za območje
Goričkega ter Davorin Semolič za območje Radgone, Ra-
dencev in Sv. Jurija ob Ščavnici.
Kandidati Združenih Zelenih Slovenije na predstavitvi v Ptu-
ju: od desne Ivan Kukovec, Rajko Mlinarič, Rajko Brglez,
Boris GerI, Franc Vida, podžupan Ervin Hojker, predsednik
Zelenih Ptuja Vlado Čuš, Milan Gjerek, Jelka Obran in Davo-
rin Semolič. Foto: M. Ozmec
O nujnosti, da si ob vstopu Slo-
venije v Evropsko unijo Zdru-
ženi Zeleni tudi na teh volitvah
zagotovijo mesto v parlamentu,
je uvodoma govoril predsednik
zelenih Ptuja Vlado Čuš. Pove-
dal je, da v volitve niso vložili
toliko sredstev kot druge stran-
ke, so pa vložili ves svoj napor za
večjo ekološko osveščenost lju-
di, da bi ekologija postala ses-
tavni del našega življenja, saj le
tako zagotovimo zdravo življen-
je našim potomcem. Tudi Zele-
ni so za razvoj, ne pa za vsako
ceno. Sicer pa ostajajo čista sre-
dinska stranka, torej popolnoma
neopredeljeni.
Edini slovenski Zeleni podžu-
pan Ervin Hojker je ugotovil, da
je v vsakem od nas Slovencev
nekaj zelenega, ter izrazil zado-
voljstvo, da je v Ptuju stranka
Zelenih ena močnejših. To pri-
pisuje pravilni izbiri projektov,
ki so jih znali uspešno uresniči-
ti in zanje uspeli motivirati tudi
širšo množico ljudi.
Sicer pa se vsi kandidati Zdru-
ženih Zelenih zavzemajo za večjo
ekološko osveščenost, za zmanj-
šanje onesnaževanja okolja, za
bolj zdravo, zeleno življenje; vsi
po vrsti so proti sežigalnicam od-
padkov, saj obstajajo v razvitem
svetu že ekološko manj obre-
menjujoče rešitve: predvsem ve-
čja selekcija na izvoru odpadkov,
reciklaža in vračanje odpadnih
surovin nazaj v industrijo in
poredelavo.
In kako se predstavljajo kan-
didati za poslanske sedeže iz
volilnih okrajev 2 (Ormož), 7
(Lenart), 9 (Slovenske gorice),
10 (Ptuj) in 11 (Haloze - Drav-
sko polje)?
Ivan Kukovec kandidira za
območje Ormoža, sicer pa se zav-
zema za skladnejši razvoj regij v
Sloveniji, za dosledno upošteva-
nje ekoloških predpisov in nad-
zora nad tem; je odločno proti
onesnaževanju okolja, pri čemer
se zavzema za večji nadzor nad
škropivi in drugimi kemikalija-
mi, zavzema pa se tudi za večji
red v davčni in plačilni politiki.
Rajko Brglez, dr. med, ki kan-
didira za območje občin Goriš-
nica, Destrnik, Dornava in Ptuj
(9. in 10. okraj), se zavzema za
bolj zeleno razmišljanje na vseh
ravneh in za to, da bo zelena be-
seda tudi v bodoče tako močna
in trdna, kot je do sedaj. Slove-
nija brez Zelenih v parlamentu
ne more v Evropo. Zavzemal se
bo za to, da bi postala Drava spet
čista reka in primerna za kopa-
nje. Kot specialist medicine dela
pa si bo zavzemal tudi za boljše
razmere in za boljše zdravstvene
pogoje delovnih ljudi.
Boris GerI kandidira za ob-
močje Dravskega polja in Haloz,
na prvo mesto pa postavlja pri-
zadevanja za večje varovanje pit-
ne vode. Zavzema se za ureditev
problematike odlaganja ostan-
kov odpadkov, za večjo ekološ-
ko, oziroma zeleno osveščenost
ljudi ter za večje izobraževanje v
tej smeri, za pridobivanje ekolo-
ške in neoporečne hrane, za ure-
jenost prometa, za večjo varstvo
invalidnih oseb ter za večje varo-
vanje naravne in kulturne dedi-
ščine.
Mitja Jensterle, lenarški kan-
didat, se zaradi bolezni predsta-
vitve v Ptuju ni mogel udeležiti.
M. Ozmec
tednik - četrtek, 12. oktober 2000
11
PTUJ / ZLATE VRTNICE ZA UREJENO OKOLJE
V bodoie "priznanja" tudi za neurejenost
v letu, ko praznuje TD Ptuj 114-letnlco in Turistična zveza
Slovenije 95-letnico, so nameravali podeliti 95 zlatih vrt-
nic - priznanj za najlepše ocveličene hiše in urejeno okolje
v mestni občini Ptuj. V četrtih pa so bili mnenja, da bo to
preveč, zato je TD to mnenje upoštevalo in se odločilo za
manj priznanj, čeprav je takih, ki vzorno skrbijo za ureje-
no okolje, iz leta v leto več.
Kljub temu pa je v mestu ved-
no več črnih točk, ki kar vpijejo
po ureditvi. V prvi vrsti gre za
neurejenost ptujske avtobusne
postaje, po ureditvi kličejo tudi
ptujski potoki Grajena, Studen-
čnica in Rogoznica, turisti pa
zlasti pogrešajo urejeno posta-
vitev tabel, ki vodijo do naj-
večjih ptujskih zgodovinsko-
turističnih zanimivosti in kva-
litetnejšo prometno ureditev v
samem mestu. Pripombe imajo
tudi na označitev poti do term,
ki je postavljeno na križišču
Mariborske ceste, kjer se v po-
plavi drugih tabel tista za terme
dobesedno "izgubi".
Mesto se ob tem srečuje tudi
z drugo neurejenostjo, ki je zla-
sti posledica vandalskih početij
ob koncu tedna, ko objestneži
v mladostni prešernosti in pod
vplivom alkohola uničujejo na-
sade cvetlic in grmičevaja, sve-
tilke v parku, izložbe, fasade in
drugo. Vse to ima za posledico,
da mesto izgublja na področju
urejenosti tudi v okviru tekmo-
vanja Turistične zveze Slovenije
Moja dežela - lepa in gostoljubna.
Da bi odgovorne spodbudili k
večji skrbi za urejeno okolje
tudi na območju črnih točk, so
se v TD Ptuj po besedah Albina
Piška odločili, da bodo v letu
2001 podelili tudi posebna "pri-
znanja" vsem, ki ne skrbijo za
urejeno okolje.
MG
l\instično društvo Ptuj je letos podelilo 68 zlatih vrtnic - priz-
nanj za urejeno okolje; izročili so jih v okviru letošnjih turi-
stičnih dnevov
Pri Šoštaričevih v Panonski ulici 1 imajo enega najlepše ocve-
tličenih balkonov na Ptuju. Fotografije: Črtomir Goznik
Invalidsko podjetje Reha iz Ptuja, ki si je uredilo prostore v
bivši tiskarni, je eno redkih podjetij, če ne edino, ki ima na
oknih sezonsko cvetje vse leto (in kjer ne obupajo nad tem, da
Jim ga objestneži nekajkrat na leto uničijo)
Dan, ki bi ga morali
poznati fvcK poiitiki
Leta 1970 je bil 15. oktober proglašen za mednarodni dan
bele palice. Čeprav je bela palica eden najpreprostejših,
najcenejših in najučinkovitejših pripomočkov za gibanje
slepih in slabovidnih ljudi, je mnogi pri nas in tudi po
svetu ne uporabljajo. To pa predvsem zato, ker se bojijo, da
bi z njo vzbujali predsodke, strah in nelagodje, povezano s
slepoto in slabovidnostjo.
Slepota ni nujno tema, mno-
gi slepi imajo, pa naj se še tako
čudno sliši, ostanke vida, ki jih
s pridom uporabljajo. Predvsem
pa jih večina želi biti čimbolj
enakopravnih članov družbe in
se po svojih zmožnostih vklju-
čevati v polnovredno zasebno,
poklicno in javno življenje. Zato
je 15. oktober - mednarodni dan
bele palice namenjen tudi vsem
nam, ki vidimo, da bomo nare-
dili nekaj za to, da ne bo niko-
mur nerodno uporabljati bele
palice, ob tem pa se zavedati, da
je najboljši pripomoček za sle-
pega in slabovidnega še vedno
- človek! Sedaj je tako, da slepi
belo palico uporabljajo le v pet-
ih odstotkih, in še to bolj v do-
mačem okolju.
Naključje je hotelo, da leto-
šnji mednarodni dan bele pa-
lice sovpada z volitvami. Ker
bo v soboto, 14. oktobra, volil-
ni molk, je to priložnost, da v
vseh okoljih, kjerkoli je to mo-
goče, spregovorimo o tem dne-
vu, o slepih in slabovidnih in
njihovih potrebah. Lahko pa je
to tudi priložnost, da na nedelj-
skih volitvah tudi naše politike
povprašamo, ali sploh kaj vedo
o tem dnevu, ali vedo, kako vo-
lijo slepi in slabovidni, kako bi
jim pomagali in podobno. Mo-
žnosti je veliko. V tem trenu-
tku je v naši družbi tako, da
včasih popolnoma slep človek
nima statusa invalida, da mno-
gi, ki so od rojstva slepi, ne uži-
vajo prav nobenih invalidskih
pravic in da imajo pri nas le
redki kasneje oslepeli zagotov-
ljeno pravico do socialne reha-
bilitacije, ki je osnovni pogoj za
kolikor toliko človeka vredno
življenje, med drugim sporoča-
jo iz Zveze društev slepih in
slabovidnih Slovenije, ko jav-
nost seznanjajo s sporočilom 15.
oktobra - mednarodnega dneva
bele palice. Poznavanje proble-
mov slepih in slabovidnih je
prvi pogoj, da se bo družba us-
pešno lotila reševanja njihove
problematike.
Najbolj znan Ptujčan z belo
palico je Danilo Rihtarič, velik
zmagovalec v boju za čimbolj
enakovredno življenje, ki se sle-
pote ni ustrašil; nasprotno, kar
najbolj pogumno se je spopadel
z njo. Pred kratkim smo ga lah-
ko videli tudi že, kako s sprem-
ljevalcem kolesari. Slepota zanj
ni ovira, saj je edina tema, ki
obstaja, neznanje, rad poudari.
Od Danila bi se lahko vsi veliko
naučili.
MG
12
četrtek, 12. oktober 2000 - TEDNIR
KOČICE, VIDEM / ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
Nova energiia
Zadnje dni prejšnjega tedna je svoj volilni program in
kandidate v 8. volilni enoti s pomočjo predsednika stran-
ke Boruta Pahorja predstavila tudi Združena lista social-
nih demokratov. V petek popoldne so se najprej v Kočicah
predstavili kandidati Miro Čeh iz 9. volilnega okraja (Slo-
venske gorice), Marija Magdalene iz 10. (Ptuj) in Srečko
Primožič iz 11. volilnega okraja (Haloze). Zvečer sta se na
osrednji prireditvi v Vidmu pri Ptuju pridružila še Jožef
Šumak iz 3. volilnega okraja (Ljutomer) in Andrej Pučko
iz drugega volilnega okraja (Ormož).
O načrtih stranke in njenem
programu je govoril predsednik
Borut Pahor. V Halozah je de-
jal, da ima človek ob obisku
lega dela Slovenije napačen vtis,
da v tej lepi pokrajini živijo sreč-
ni ljudje srečno življenje. Pa ni
tako, zato je potrebno odpraviti
socialno razlikovanje med ur-
banimi naselji in podeželjem,
kjer živi okoli milijon ljudi.
To razliko je potrebno postopno
zmanjševati. Najprej z enakim
dostopom do znanja, kar bo omo-
gočili nova delovna mesta tudi
na podeželju in tja pritegnilo več
ljudi ter tako pogojevalo hitrejši
razvojni utrip.
Cilj Združene liste socialnih
demokratov je, pravi Borut Pa-
hor, da v naslednjem mandat-
nem obdobju kot vladna stranka
pomaga vzpostaviti pogoje za
približno enako kakovostno živ-
ljenje tudi na podeželju, torej
tudi v Halozah. "Haloze potre-
bujejo svojega poslanca iz naše
stranke," je poudaril.
Združena lista socialnih de-
mokratov je v obdobju zadnjih
nekaj let ponosna na tri po-
membne pridobitve: doživela je
temeljito pomladitev, vanjo se
je vključilo presenetljivo veliko
versko opredeljenih članov. To
so ljudje, ki sicer verujejo, ven-
dar znajo ceniti stališča stranke
do laične šole in ločenosti cer-
kve in države. Pridobitev takih
članov je velika pridobitev za
demokracijo. Tretja pomembna
pridobitev stranke je podpora
volivcev s podeželja, kar daje
stranki dobre možnosti za ures-
ničevanje njenega socialnega in
razvojnega programa.
Miro Ceh iz Trnovske vasi
pravi, da ga moti vse večja cen-
tralizacija Slovenije. Kot posla-
nec v državnem zboru se bo, če
bo izvoljen, zavzemal za trženje
Slovenskih goric in Haloz. V te
kraje je potrebno pripeljati in-
vestitorje in jim omogočiti po-
djetniško svobodo. Boril se bo
proti vse večjim socialnim razli-
kam med Slovenci, ter za sklad-
nejši regionalni razvoj Slovenije.
"Kljub temu, da spadam med
mlajše kandidate, mislim, da
imam prav zato na voljo veliko
energije, ki bo v naš prostor pri-
nesla tako potrebne spremem-
be."
Marija Magdalene, ekonono-
mistka iz Ptuja. Ima dolgoletno
prakso v gospodarstvu, saj je
do nedavne upokojitve delala
v Kmetijskem kombinatu Ptuj.
Kot poudarja, je razočarana nad
gospodarsko politiko države in
ima dovolj izpodrivanja žensk iz
politike. Za politiko se je odloči-
la, ker verjame v novo energijo,
ki jo pooseblja vodstvo in člans-
tvo stranke ZLSD. Kot poslanka
v državnem zboru se bo zavze-
mala za nova delovna mesta tako
mladih, ki končajo izobraževan-
je, kot tistih v srednjih letih, ki
so brez dela in brez socialne var-
nosti. Njena vizija je laična šola.
ustreznejša štipendijska politika
ter ohranjanje socialnih pravic
delavcev, ki so v zadnjem času
zelo ogrožene.
Srečko Primožič je doma v
Vidmu pri Ptuju. Zaposlen je
v Slovenski zadružni kmetijski
banki, poleg tega je predsednik
nadzornega odbora v KZ Ptuj in
predsednik nadzornega odbora
občine Videm. V Združeni listi
socialnih demokratov kandidira
zato, ker verjame v spremembe,
ki so možne z novo energijo, in
ker na področju Haloz in Drav-
skega polja vse od osamosvoji-
tve še niso imeli v parlamentu
svojega poslanca. Njegovo pos-
lansko prizadevanje bo temeljilo
na regionalnem razvoju podežel-
ja s poudarkom na infrastrukturi
(voda, elektrika, ceste). Nas-
lednja naloga bo razvoj kme-
tijstva z dopolnilnimi dejavnos-
tmi. "Kmetijsko je 'srce in duša'
slovenskega podeželja in po-
memben del gospodarstva, ima
številne naravne danosti in pri-
merjalne prednosti.
ANDREJ PUČKO -
ORMOŠKI
KANDIDAT
Člani ormoškega občinskega
odbora ZLSD pa so predstavili
program delovanja stranke ter
kandidata za volitve v državni
zbor univerzitetnega diplomira-
nega inženirja strojništva An-
dreja Pučka v soboto v starem
delu hotela Ormož. Dogodka se
je udeležil tudi predsednik stran-
ke Borut Pahor in nato nadalje-
val svojo pol proti Mariboru in
Gornji Radgoni.
Sobotna tiskovna konferenca
je bila samo ena iz vrste pre-
dvolilnih aktivnosti stranke, ki
šteje v Ormožu 50 članov ter več
kol 100 simpatizerjev. Predsed-
nik ormoškega odbora Zdravko
Hlebec je tudi občinski svetnik.
Ormoški kandidat stranke za
poslanca je univerzitetni diplo-
mirani inženir strojništva An-
drej Pučko, doma v Spodnjih
Ključarovcih. V svojem progra-
mu je poudaril, da se bo zavzemal
za Slovenijo znanja, ustvarjal-
nosti in inovativnosti. Pravi, da
Slovenci znamo delati, zato je
nezaposlenost samo za tiste, ki
nočejo delati. Eden izmed njego-
vih sloganov je tudi: "Slovenci,
prehranimo se sami." Zagovarja
policentrično Slovenijo ter pou-
darja pomen ureditve meja s so-
sednjimi državami.
J. Bračič, Majda Fridl
Na predstavitvi v Vidmu: od leve Srečko Primožič, Marija Ma-
gdalene, Miro Čeh, predsednik stranke Borut Pahor, Jožef
Šumak in Andrej Pučko.
PTUJ / SLS + SKD SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Za Sloveniio s ponosom
Prejšnji četrtek so se v Ptuju predstavili kandidati
SLS-I-SKD Slovenske ljudske stranke za poslance v držav-
nem zboru. V 9. volilnem okraju kandidira Alojz Kaučič, v
10. volilnem okraju Robert Čeh in v 11. Darinka Fakin.
"Kandidatke in kandidati
SLS + SKD Slovenske ljudske
stranke bomo po izvolitvi v Dr-
žavnem zboru Republike Slo-
venije kot temeljne usmeritve
spoštovali demokracijo, pravno
državo in človekove pravice, go-
jili strpen politični dialog in si
prizadevali za dvig politične kul-
ture," je med drugim zapisano v
programski izjavi stranke za vo-
litve 2000.
Alojz Kaučič je samostojni po-
djetnik, že drugi mandat tudi
župan občine Juršinci, državni
svetnik, podpredsednik komisi-
je za drobno gospodarstvo in tu-
rizem pri Državnem zboru ter
član komisije državnega zbora za
kmetijstvo. V kratki predstavitvi
je poudaril, da se bo po izvolitvi
v državni zbor s še večjo vnemo
kot doslej zavzemal za razvoj in-
frastrukture na podeželju, saj je
to pogoj, da bodo mlade druži-
ne tudi tam našle ugodne pogo-
je bivanja. Meni, da je potrebno
dokončno rešiti problem dena-
cionalizacije. Prizadeval si bo
za gradnjo živilskopredelovalne-
ga obrata v Slovenskih goricah,
saj bi to prineslo kmetovalcem
možnost trženja pridelkov, poleg
tega pa nova delovna mesta.
Robert Čeh, dr. med. pravi,
da je s kandidaturo na listi
SLS + SKD počaščen. Po študi-
ju medicine in specializaciji v
Ljubljani je zadnja tri leta za-
poslen v ptujski bolnišnici kol
predstojnik oddelka za radiolo-
gijo in ultrazvok. Svojim voliv-
cem sporoča, da bo v primeru
izvolitve zanje storil več, kot ob-
ljublja. Kot Ptujčan se bo z vso
energijo boril za rešitev najve-
čjih ptujskih problemov, med
katerimi je tudi že dolgo načrto-
vana obvoznica. Podpiral bo pri-
zadevanja stranke za zmanjšanje
razlik med mestom in podežel-
jem, vendar ne na račun mesta.
temveč s hitrejšim razvojem po-
deželja. Velik izziv je ptujski
turizem, katerega razvoj je v
zadnjem času zastal. Zelo po-
membno vprašanje je varnost
upokojencev in starejših nas-
ploh, saj je pravica ljudi, ki so
delali, materialno varna starost.
Mag. Darinka Fakin živi in
dela v Majšperku. Politika je
nekoč ni zanimala, ko pa so na-
stale nove občine, je tudi sama
začutila izziv in dolžnost, da po-
maga pri ustvarjanju boljše pri-
hodnosti. V prvem mandatu je
bila predsednica sveta občine
Majšperk, sedaj pa je podžupa-
nja. Kot poslanka v državnem
zboru se bo zavzemala za boljše
izobraževalne in zaposlovalne
pogoje mladih ter za ustvarjanje
boljših življenjskih pogojev na
podeželju. Izkoristiti je potre-
bno možnosti razvoja turizma,
pospešeno graditi vodovod, ces-
te in kanalizacijo, ustvariti bolj-
še pogoje kmetovanja v Halozah,
dokončati regulacijo Dravinje,
izvesti komasacije. Ob tem je po-
trebno skrbeti za zdravo, čisto
okolje in ohranitev zelene meje.
Najvažnejši za to območje so de-
lovna mesta ter ustrezni pogoji
za razvoj podjetništva in drob-
nega gospodarstva.
Predstavitve kandidatov se je
udeležil tudi sekretar v ministr-
stvu za promet in zveze Žarko
Pregelj in govoril o problemih
načrtovanja in izvedbe ptujske
obvoznice. Dejal je, da načrto-
valci iščejo najidealnejšo traso
ceste, ki pa je mnogokrat v nas-
protju z interesi tam živečih lju-
di. Končna varianta bo zagotovo
kompromis med prvimi in dru-
gimi. Vse kaže, da bo moral Ptuj
dobiti obvoznico, poleg tega pa
še mestno vpadnico z novim mo-
stom. Tudi na tem področju bo
torej za nove poslance precej
dela.
J. Bračič
Kandidati SLS-I-SKD Slovenske ljudske stranke. Z Leve: Alojz
Kaučič, mag. Darinka Fakin in Robert Čeh, dr. med.
PTUJ / NSi NOVA SLOVENIJA - KRSCANSKA LJUDSKA
STRANKA
Beseda velja
V Ptuju so se prejšnji četrtek predstavili štirje kandidati
NSi, Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke: Alojz Sok
iz drugega volilnega okraja (Ormož), Franc Krepša iz 9.
volilnega okraja (Slovenske gorice), Peter Pribožič iz 10.
volilnega okraja (Ptuj) in Franc Bezjak iz 11. volilnega
okraja (Haloze). Stranka je znana po predsedniku dr. An-
dreju Bajuku, sedanjem predsedniku vlade RS.
Predsednik volilnega štaba v
11. volilnem okraju Silvo Poto-
čnik je najprej predstavil stran-
ko, ki je bila ustanovljena pred
dvema mesecema. Takoj za us-
tanovitvijo stranke je steklo po-
spešeno ustanavljanje občinskih
odborov (zadnji je bil ustanov-
ljen v soboto, 7. oktobra, v Vi-
dmu pri Pruju - op.p.), ki so
že močnejši kot prejšnji odbori
SKD. Med člani stranke je veči-
na prejšnjih članov SKD, Novi
Sloveniji - Krščanski ljudski
stranki pa se pridružujejo tudi
člani nekaterih drugih strank in
tisti, ki v prejšnji politični po-
dobi Slovenije niso našli svoje-
ga mesta. Povod za ustanovitev
stranke je bilo dogajanje v zdru-
ženi stranki SLS + SKD Sloven-
ski ljudski stranki, saj odločitve
njenega vodstva niso bile po vo-
lji vseh njenih članov. Člani se-
danje Nove Slovenije se med
drugim niso mogli strinjati z ne-
upoštevanjem odločbe Ustavne-
ga sodišča o nujnosti uzakonitve
dvokrožnega večinskega volilne-
ga sistema, poleg tega pa niso
mogli več sodelovati v stranki,
kjer se najpomembnejše odloči-
tve sprejemajo zgolj v vodstvu
stranke, brez upoštevanja mnen-
ja baze.
"V Novi Sloveniji hočemo, da
bi novi poslanci in nova vlada
omogočili svobodno gospodars-
tvo in dali priložnost vsem drža-
vljanom. Prednost hočemo dati
družinam, mladim pa omogo-
čiti širino znanja in nove, od-
prte možnosti! Pomembno pa je
tudi podeželje, ki pomeni kruh
za vse. Le tako bo Evropa pri
nas doma," je zapisal predsednik
NSi dr. Andrej Bajuk.
To je osnovni program stran-
ke, ki ga želijo vsak na svojem
območju udejaniti tudi kandida-
ti Nove Slovenije z našega ob-
močja:
Alojz Sok iz Ormoža je dr. ve-
terinarske medicine. Poleg slu-
žbe v veterini ima dva hobija,
vinogradništvo in sadjarstvo ter
čebelarstvo. Pri izvajanju progra-
ma stranke na območju Ormoža
bo imel kot izvoljen poslanec ve-
liko dela in obveznosti. Poleg
številnih problemov Ormoža
omenja tudi problem vse številč-
nejših beguncev, ki ogrožajo mir
in varnost prebivalcev ob meji.
Franc Krepša je univ. dipl.
inž. strojništva. Je župan občine
Sv. Andraž v Slovenskih gori-
cah. Kot razlog za svoje udejs-
tvovanje v Novi Sloveniji navaja
preveč enostranske odločitve v
prejšnji, združeni stranki, za ka-
tero so vsi verjeli, da bo močna
stranka, ki bo v Slovenski poli-
tiki veliko pomenila. "Danes je
potrebno," meni Franc Krepša,
"v slovensko politiko zarezati z
nekaterimi spremembami in to
lahko naredi le Nova Slovenija."
Peter Pribožič iz Ptuja je univ.
dipl. inž. kmetijstva. Po dogod-
kih v združeni stranki je razmiš-
ljal o odhodu s politike, vendar
je našel svoj smisel v Novi Slo-
veniji. Njegovo delo v svetoval-
ni službi in organizaciji razstave
Dobrote slovenskih kmetij je te-
sno vezano na kmetijstvo in po-
deželje, ki bo tudi ob morebitni
izvolitvi za poslanca pomemben
predmet njegovih prizadevanj.
Politika naj bo delo za skupno
dobro vseh Slovencev, v delu
njegove stranke pa vidi veliko
priložnost za Ptuj. Izpostavi kri-
tičen pogled na minule odločit-
ve v ptujskem srednjem šolstvu
in poudari pomen višjega mate-
rialnega in duhovnega standar-
da v osnovnem šolstvu, pa tudi
prizadevanje za pridobitev višje-
šolskih programov.
Franc Bezjak je po poklicu
univ. dipl. agroekonomist, vodja
oddelka za kmetijstvo na Uprav-
ni enoti Ptuj in neprofesionalni
župan občine Majšperk. Ob po-
polni podpori programu stranke
Nova Slovenija je njegov moto:
"Pospešiti je treba razvoj Haloz in
Dravskega polja za boljše življen-
je tamkajšnjih ljudi." Pri svojem
poslanskem delu želi spoštovati
vsakega človeka in si prizadevati
za upoštevanje zakonitosti, for-
miranje pravne države in spoš-
tovanje ljudskih odločitev, saj je
vse to zagotovilo za uspeh države
in naroda. Beseda velja je volil-
ni moto Nove Slovenije - krš-
čanske ljudske stranke.
J. Bračič
Kandidati NSi, Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke: (z
leve) Alojz Sok, Peter Pribožič, Franc Krepša, Franc Bezjak.
tednik - četrtek, 12. oktober 2000
13
SLOVENSKE GORICE / OBISK PREDSEDNIKA VLADE DR. ANDREJA BAJUKA
Prvi premierski ol^isk Vitomartev
prejšnji teden se je na obisku v občinah Destrnik in Sv.
4ndraž v Slovenskih goricah mudil predsednik vlade dr.
\ndrej Bajuk. Osrednja tema pogovorov v obeh občinah je
bila šolstvo, pri Sv. Andražu pa so predsednika vlade sez-
nanili tudi s težavami, s katerimi se spopadajo v manjših
občinah.
Po krajšem postanku na De-
strniku, kjer si je premier ogle-
dal tamkajšnjo osnovno šolo in
se pogovarjal z županom Fran-
cem Pukšičem, se je v Vitomar-
cih sestal z županom Francem
Krepšo, vodjo občinske uprave
Jožefom Kocuvanom, županom
občine Trnovska vas Karlom
Vurcerjem in andraškimi svet-
niki ter se z njimi pogovarjal o
težavah manjših občin, med ka-
tere se s 1288 prebivalci uvršča
tudi Sveti Andraž v Slovenskih
goricah. Gostitelji so predsed-
nika vlade seznanili z razmera-
mi v kmetijstvu ter opozorili na
težave v šolstvu, zlasti pri pri-
dobivanju državnih sredstev za
načrtovano gradnjo nove šole v
Vitomarcih. V občini so se na-
mreč z lanskim referendumom
izrekli za gradnjo enoodelčne
devetletne osnovne šole z ve-
čnamensko telovadnico in vrt-
cem, a se, kot kaže, že zatika pri
denarju. Investicija, vredna pol
milijarde tolarjev, je namreč za
majhno občino - z nekaj več kot
100 milijoni tolarjev proračuna
- vendarle prevelik zalogaj. Sv.
Andraž bi moral zagotoviti 30
odstotkov potrebnih sredstev,
država naj bi ostalih 70 odsto-
tkov - ali povedano drugače,
mala slovenskogoriška občina
bi morala zbrati okoli 150 mi-
lijonov tolarjev. Leto dni po
izglasovanem samoprispevku v
Vitomarcih ugotavljajo, da drža-
va ni naklonjena gradnji - sodeč
po tem, da je vitomarško šolo
izmed 300 prijavljenih proje-
ktov uvrstila na 11. mesto na
prednostni listi. Šola bi morala
biti zgrajena do šolskega leta
2002/2003, ko bodo andraški ot-
roci višje stopnje prenehali obi-
skovati osnovno šolo Mladika,
kamor se dnevno trenutno vozi
še okoli 60 otrok.
V občini trenutno priprav-
ljajo potrebno dokumentacijo
in pričakujejo pomoč tudi od
predsednika vlade, ki se prej-
šnji teden mudil na obisku v
njihovih krajih. A se dr. Bajuk
zato ni preveč zmenil, čeprav je
pohvalil andraška prizadevanja
po gradnji šole. Menil je, da bo
treba v teh krajih poiskati kar
se da racionalno rešitev; glede
na to, da pa sodobna, primerno
velika šola že stoji v sosednjem
Destrniku, je predsednik izrazil
tudi dvom glede gradnje šole
za okoli 150 šoloobveznih ot-
rok. Podvomil pa je tudi v
nastajajoče regionalne razvojne
agencije, ki bodo, kot dodaja
sedanji predsednik vlade, ver-
jetno samo povečale število bi-
rokratov.
V nadaljevanju pogovorov pri
Svetem Andražu, ki ga je prej-
šnji teden sploh prvič obiskal
kakšen predsednik slovenske
vlade, so govorili še o mož-
nostih nadaljnjega razvoja. Ker
kmetijstvo predstavlja nosilno
gospodarsko panogo v občini, je
predsednik dejal, da bi morali
spodbujati njegov razvoj. V ob-
čini se lahko pohvalijo z dob-
rimi vinogradniki, perutninarji
in zlasti sadjarji; prav slednji si
prizadevajo v prihodnje dobiti
več hladilnic, za kar pa sredstev
primanjkuje.
Predsednik vlade se je ob kon-
cu približno eno uro dolgega
obiska v Slovenskih goricah us-
tavil še v župniji sv. Andraža,
kjer so se sestali duhovniki so-
sednjih župnij, nato pa obiskal
še najstarejšo občanko v občini
Sveti Andraž - 102 leti staro
Frančiško Žižek.
Po obisku Slovenskih goric je
dr. Andrej Bajuk nadaljeval pot
v Ljutomer, kjer se je srečal s
tamkajšnjimi gospodarstveniki
in vodstvom ljutomerske upra-
vne enote.
ak
Župan občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah Franc Krepša
je predsednika vlade dr. Andreja Bajuka seznanil s težavami
občine
Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk je s soprogo Katarino v ok-
viru obiska Slovenskih goric obiskal tudi 102 leti staro Fanči-
ško Žižek
ORMOŽ
Teden vseživljenj-
skega uienja
Ljudska univerza Ormož je v tednu vseživljenjskega
učenja pripravila vrsto predavanj in drugih aktivnosti. V
sredo je v knjižnici OŠ Ormož Imel pogovor ter predsta-
vil svojo najnovejšo knjigo dr. Vekoslav Grmič, naslovni
škof, mislec in humanist. Od 16. do 20. oktobra pa bodo
med 8. in 15. uro v prostorih Ljudske univerze potekali
informativni dnevi o javno veljavnih programih, ki jih iz-
vaja Ljudska univerza Ormož, ter predstavitev središča
za samostojno učenje angleškega, francoskega, italijan-
skega, nemškega in španskega jezika. 17. in 19. oktobra
pa je možen obisk tudi v popoldanskem času od 15. do
17. ure.
V torek, 17. oktobra, bo ob 16. uri v dvorani Doma društev
na Ljutomerski o. 30 predavanje z naslovom Razvoj in po-
djetniške vzpodbude EU, naslednji dan ob isti uri pa bo dr
Albert Mrgole predaval ter vodil pogovor na temo Kako lahko
starši motivirajo svoje otroke za šolsko delo. V četrtek, 19.
oktobra, bo ob 18. uri v OŠ Ormož Marinka Jerič predavala
ob diapozitivih Potovanje skozi čas - Egipt in Jordanija. V
petek pa bo ob 16. uri v dvorani Doma društev na Ljuto-
merski C. predavanje o metodologiji priprave in izdelave pro-
gramov in projektov za prijavo na razpis evropskih razvojnih
skladov.
Teden vseživljenjskega učenja sofinancirata Občina Ormož
in Urad vlade za informiranje, zato je učenje v teh izobraže-
valnih akcijah brezplačno.
Majda Fridl
PTUJ / ŽIVAHNA PREDVOLILNA
SOBOTA
I voliva ob dobri ka^
pliiii, golažu in glasbi
Kljub dežju je bilo v soboto dopoldne na Ptuju zelo živa-
hno. S svojimi potencialnimi volivci se je srečal kandidat
socialdemokratske stranke na letošnjih državnozborskih
volitvah v 10. volilnem okraju Miroslav Luci. Bolj kot za
razlago ciljev socialdemokratske stranke je šlo za druža-
bno srečanje ob dobri kapljici, hrani in glasbi. Predstavni-
kov vrha socialdemokratske stranke na Ptuj ni bilo.
Svojo kandidatko v 10. vo-
lilnem okraju Marijo Magda-
lene, ki je novo ime v politiki,
pa je prišel podpret predsednik
ZLSD Borut Pahor - in tudi
pomagal peči palačinke. Eno je
z užitkom pojedel tudi Miros-
lav Luci, kandidat socialdemo-
kratov, ki se mu je Pahor lepo
zahvalil, da se je vabilu odzval.
V soboto je bil na Ptuju tudi
Marjan Poljšak, kandidat Nove
stranke, ki je bolj kot zase - o
njem se ptujski volivci ne bodo
odločali, saj je v Ptuju in Slo-
venskih goricah kandidat Nove
stranke Gorazd Drevenšek, v
Halozah pa Majda Vidovič -
delal propagando za stranko.
MG
Miroslav Luci, kandidat SDS, (levo) je sprejel vabilo predse-
dnika ZLSD Boruta Pahorja (desno) in prišel na palačinko.
Foto: Kosi
14
četrtek, 12. oktober 2000 - TEDNIR
PLANJSKO / ALI OBČINA MAJŠPERK POZABLJA NA HRIBE?
Bo hišo Itd Planjsliem 9 odnesel plaz?
"Flanjsko? ... Tam za Janžcm proti Boču je, glejte," mi je
odvrnila priletna ženica, ki je pod vznožjem Janškega Vrha
nabirala kostanj, in z roko nakazala smer. Skozi gozd se
začne vijuganje proti vrhu, mimo globač, da te stisne pri
srcu, če pogledaš dol. Od daleč zaslišim opoldansko zvo-
njenje in kmalu se pred mano zasveti cerkev na vrhu. Ko se
konča šele letos zgrajen asfalt, se naprej vije napol poljska
makadamska cesta: zdaj levo, zdaj desno, pa dol in spet
gor. In ko se haloška idila konča, se začne Planjsko.
Zlahka najdem hišno števil-
ko 9, pravzaprav kar na vrhu, za
prvim ovinkom. Po napol po-
košenem dvorišču kuka iz trave
nekaj delov kmečkega orodja, v
kotu je kup drv, ki čakajo, da jih
kdo naseka in spravi za zimo,
pasja uta je videti prazna, nav-
kreber sameva potolčeni trak-
tor, ki ga že dolgo ni nihče vozil,
le koza, ki privezana ob stari
jablani pridno muli travo, daje
slutiti nekaj življenja.
"Dober dan!"
Ko se obrnem, sloji pred mano
Lojzka Bedenik in za njo hiša,
ki se ji od daleč vidi, da je z njo
nekaj narobe, saj na to opozar-
jajo zijajoče razpoke ob temel-
jih in na stenah.
"V tej hiši živimo že dve leti.
Malo daleč je, ampak sem se že
kar navadila. Pol ure hoda je do
avtobusa, pozimi pa ne moreš
nikamor, ker ne plužijo. Občina
je na hribe čisto pozabila, gor
na Planjsko jih ne dobiš, saj sle
sami videli, kako slaba in strma
pol je sem gor.
In ker je strmo, se po vsakem
večjem deževju odprejo novi
plazovi. Tu spodaj pod nami je
že nekaj hiš praznih, saj so se
zaradi varnosti že izselili. Kaj
bo z nami in našo hišo, ne vem.
Poglejte, kako jo plaz vleče v
grabo, poglejte, koliko razpok
ima: tu spodaj, lam čez, po dol-
gem. Že predlani se je začelo,
ob lanskem jesenskem deževju
nam je stisnilo in pretrgalo od-
loke, vodovod; pa smo se ne-
kako rešili. Ne vem pa, kaj bo
sedaj, ponoči le stisne pri srcu,
ko slišiš, kako škriplje in poka.
Pojavljajo se nove razpoke, pa
nam nihče ne pomaga ... Sama
pa ne morem, mož je v bolniš-
nici ..."
Oči se zaiskrijo, kot da bi jih
napolnile solze.
Ste o tem že koga obvestili?
"Sem, na občini Majšperk taj-
nika Gorčenka, pa župana Bez-
jaka tudi, a oba samo obljubljala,
nič ne ukreneta. Mene pa je zelo
strah, kaj bo z nami. Lani av-
gusta sem se priženila sem gor
z dvema otrokoma. Oba hodila
v žetalsko šolo; Borut je star 14
let, Klavdija pa jih ima 10. Sicer
sem iz Strajne pri Podlehniku,
kot dekle sem se pisala Korez.
Življenje je tukaj na haloških
hribih še težje in že samo po
sebi kruto. Nam pa je še huje.
saj je mož Bojan že deveto leto
na borzi, brez zaposlitve je, čep-
rav je mlad, sedaj pa še ta bole-
zen."
Tudi vi ste še mladi. Zakaj
obupujete?
"Eh, kaj ne bi. 33 let imam,
čeprav mi je videti več, pa čisto
zdrava nisem. Po poklicu sem
trgovka, nazadnje pa sem delala
na vrtnariji, na Agrariji v Ptu-
ju. Pred leti me je ena od soro-
dnic vrgla po tleh, tako da mi
je počila glava. Sedaj sem trajni
invalid in tudi sama brez za-
poslitve. Težko se preživljamo,
mož dobiva od socialnega borih
5.000 tolarjev na mesec, jaz pa
nekaj malega pokojnine po po-
kojnem Klavdijinem očetu."
Pa se s tem denarjem sploh
da živeti?
"Saj bi še šlo, ampak zadnje
čase je tako, kot da bi imel hudič
mlade ... Že spomladi se je med
delom poškodoval mož, tako da
je traktor prelomilo na dvoje,
pred mesecem dni pa je hudo
zbolel, tako da so ga iz Ptuja ta-
koj prepeljali v mariborsko bol-
nišnico, kjer je bil kar nekaj dni
v šok sobi v kritičnem stanju."
Videti je, da ste nekaj raz-
pok na hiši že popravljali in
prepleskali?
"Ja, moževi sorodniki so raz-
poke že nekajkrat popravljali in
zaribavali. Se pred dobrim me-
secem Sla tudi mož in sin celo
hišo prebelila. Kol mi je pove-
dal mož, se je hiša začela pose-
dati in drseti v grabo že pred
leti. Najprej je počila pri teme-
ljih, tukaj ob strani, potem gori
pod streho, kar poglejte, pa iz
zadnje strani, po dolgem. Po-
vsod se vidi, da jo vleče v gra-
bo. Naliva in zime se bojim kot
hudič križa."
Ob tem stopi v hišo in me po-
vabi, naj ji sledim.
"Poglejte, razpoke tudi pušča-
jo, in ko je bil zadnji naliv, smo
imeli tukaj v predsobi - poglej-
te, saj se še vidi - skoraj 15 cm
vode, v kleti pa vsaj pol metra.
Vse je vlažno, vse uničeno. Tako
res ne gre več naprej. Hiša se
lahko vsak čas podre in nas vse
skupaj pokoplje pod seboj. Na-
kaj je treba storiti."
Bi bili pripravljeni hišo zapu-
stiti?
"Tega pa ne, saj nimam kam.
Povejte mi, kam naj grem s šolo-
obveznima otrokoma in z bol-
nim možem. Raje bi bili, če bi
nam hišo zavarovali s kakšnim
zidom ali kako drugače, da je
plaz ne bi več ogrožal, potem
bi jo spet popravili in veselje bi
se spet vrnilo; mislim, da bi se.
Lažje bi nam bilo zagotovo, kot
nam je sedaj, ko samo čakam
in upam, da se katastrofa ne bo
zgodila..."
Med tem je iz sobice že poku-
kala majhna svetlolasa glavica
Klavdije, prijetne, a očitno pla-
he deklice.
Kako ti gre, jo vprašam.
"Eh, no ja, saj gre."
Ti je kaj dolgčas, saj je do
prve hiše nekaj kilometrov in
nimaš vrstnikov, da bi se z nji-
mi igrala?
"Nič mi ni dolgčas, saj imam
bratca, veliko se pogovarjava, pa
tudi učiva in igrava. Lepo nama
je, lepo je v naši hiši."
Želim vam, dragi Bedenikovi,
da bi bilo v vaši hiši lepo še na-
prej, da bi bila hiša kmalu spet
varna. Upanje je veliko, in kot
kaže, kmalu tudi uresničljivo.
Ko sem naslednji dan po te-
lefonu poklical tajnika majšper-
ške občine Marjana Gorčenka
in ga o zadevi povprašal, ni od-
lašal z odgovorom. Povedal je,
da težave Bedenikove hiše na
Planjskem 9 dobro pozna, a žal
še niso utegnili priti na ogled.
Trdno je obljubil, da bodo to
storili v najkrajšem času, in do-
dal, da bodo potem nemudoma
izdelali predlog sanacije in se
je tudi lotili. Tudi on je prepri-
čan, da bodo hišo rešili, preden
jo v tem neprijaznem deževnem
vremenu v dolino potegne plaz.
Bedenikovi, držim pesti, naj bo
usoda enkrat tudi na vaši stra-
ni!
M. Ozmec
Na dvorišču Bedenikove hiše. Foto: M. Ozmec
»Poglejte, tudi tukaj pod oknom je skoraj meter in pol dolga
razpoka, vse je razpokano,« pravi 33-letna Lojzka Bedenik
Pogled na Bedenikovo hišo; tudi od daleč je dobro vidna od plazu nagubana zemlja
tednik - četrtek, 12. oktober 2000
19
pTUJ / Z MODNE REVIJE V ROTHAUS CAFFE
pur/o Koren - organi-
tatoriio modnih revij
V Rothaus caffe je bila prejšnji petek ena prvih modnih
revij, ki sta jih skupaj pripravili znana ptujska manekenka
in lepotica Darja Koren ter manekenka in koreografinja
iVatalija Jelušič iz Maribora.
Na odru so se jima pridružile ptujske modne scene med mo-
še Maja Lešnik, Inis Kampl in škimi Zoran Hovnik. Nosili so
Sandra Makovec ter novi up najnovejša modna oblačila iz
prodajalne Zerik na Ptuju, no-
gavice trgovine Fabiani in oča-
la optike Kuhar. Za frizure so
poskrbeli v frizerskem salonu
Diva, cvetličarna Cvetka, ki je
z revijo praznovala četrto ob-
letnico uspešnega dela, pa je
predstavila najnovejše trende v
cveličnih aranžmajih. Izkazal se
je tudi plesalec Andrej.
Kot smo lahko v petek slišali
bosta Darja in Natalija že v kra-
tkem pripravili nove modne re-
vije na Ptuju. S tem bodo dobili
ptujski butikarji in vsi, ki us-
tvarjajo lastne modele, prilož-
nost, da se z aktualno modo še
bolj približajo kupcem; doslej
so namreč v glavnem morali va-
biti organizatorje od drugod. Z
odpiranjem lepotne in modne
scene pa so na tudi Ptuju zrasli
pogoji za tovrstno delovanje.
MG
Ena od organizatoric Darja Koren, ki se vse bolj uveljavlja
tudi kot manekenka za kataloge. Nova priložnost ji je dana z
uvrstitvijo v finale tekmovanja za miss Oriflame, na katerega
je bila izbrana med stotimi dekleti iz Slovenije. Foto: Črtomir
Goznik
Novi up ptujske modne scene
Zoran Hovnik
DORNAVA / RIBE PRIJEMAJO TUDI V DEŽJU
Preizkusili ribiško srečo
Zmagovalna ekipa iz Markovcev
Ob novem ribniku v Dornavi, ki postaja tudi prostor za
piknike in preživljanje prostega časa, je bilo v soboto kljub
deževnemu in hladnemu vremenu zelo živahno in zabavno.
Tudi letos je pod pokroviteljstvom župana občine Dornava
Franca Segule potekalo tekmovanje v ulovu rib za pokal
občine Dornave.
V ribolovu so se pomerili
člani ribiških društev Goriš-
nica, Dornave in Markovcev.
^voje ekipe pa so prišli spod-
'^ujat tudi župani Alojz Kaučič,
Juršinci, Franc Kekec, Mar-
kovci, Slavko Visenjak, Gori-
šnica, Miroslav Luci, Mestna
občine Ptuj, in Franc Pukšič,
župan občine Destrnik. Zupani
so se tudi nameravali pomeriti
v ulovu rib, a so se odločili, da
se bodo z ribami pomerili le na
krožnikih, ki so jih dobili med
pogostitvijo.
Zmagala je ekipa iz Marko-
vcev pred domačimi ribiči in
ekipo iz Gorišnice. Zupani in
ribiči so se v Dornavi prijetno
počutili, saj so domačini pripra-
vili dobro vzdušje in postregli s
specialitetami.
MS
PIŠETA: UROS VIDOVIC IN DEJAN ZOREČ / PISMO
IZ MEHIKE
Nied indiiand v tropskem goidu
Teden je naokoli in naše po-
tovanje po Mehiki se je ustavilo
na skrajnem jugu v deželi Chi-
apas. Iz vroče Pacifiške obale,
od koder smo se povzpeli na
2200 metrov visoko Chiapaško
višavje, nas je pot privedla v
"majhno mestece" (85.000 prebi-
valcev) San Cristobal de las Ca-
sas oziroma natančneje v dvorec
Na—bolom, kjer sta delovala
Evropejca Frans Bloom in nje-
gova soproga Gertruda. Svoje
življenje sta posvetila Indijan-
cem, ki prebivajo po okoliških
tropskih gozdovih in jim je gro-
zilo skorajšnje izumrtje. Po nju-
nih stopinjah smo se odpravili
tudi sami in najprej obiskali ne-
kaj dvojezičnih šol za Indijance
v okolici San Cristobala.
Da bi se seznanili s šolskim
sistemom na večinsko indijan-
skem območju Chiapaškega vi-
šavja, smo obiskali vasi San
Juan de Chamula in Zinacan-
tan. Ravnatelj šole v Chamuli
nam je povedal, da so glavni
problemi njihove šole dvojezič-
nost, pomanjkanje učiteljev, za-
pisovanje indijanskega jezika s
špansko abecedo in slab obisk
učencev zaradi dela doma. Se
posebej zanimiva je njihova
vera, ki je nekakšna mešanica
katolištva in šamanizma. Šaman
je njihov verski vodja in zdravi-
telj. Zdravi jih s pomočjo razli-
čnih kombinacij raznobarvnih
sveč, zle duhove pa iz sebe izga-
njajo s pomočjo gaziranih pijač,
po katerih se jim spahuje (du-
hovi). S svetniki se pogovarjajo
v pijanem stanju, saj so takrat
najbolj iskreni.
V Lakandonski gozd na obro-
bju Chiapaškega višavja smo se
odpravili k Lakandoncem, in-
dijanski etnični skupini, ki šteje
le še nekaj sto prebivalcev. S
čolni so nas popeljali po reki
Usumacinta, ki razmejuje Gva-
temalo in Mehiko, do arheolo-
ških najdb majevskega naselja
Yaxchilan. Naslednji dan so nas
vodili skozi pragozd, kar je bila
za nas kar precejšnja preizkuš-
nja, saj smo se prebijali čez šte-
vilne vodotoke, blato in mrčes.
Po teh blatnih in mokrih dneh
smo pot nadaljevali na polotok
Vucatan proti kratkemu počit-
ku na karibskih plažah in že
razmi'ljali: "O, kako bi bilo lepo
srkniti kozarec dobrega haloš-
kega vina!"
Lep pozdrav in adios na Ptuj!
PTUJ / PODJETJE OLIMPIC GOSTILO LEPOTICE
Spteiem za novo sloven
siio miss Mašo Men
Slovenske lepotice Maša Mere, Alenka Vindiš, Antonija Novak in Adelina Bombek v družbi z
zakoncema Čuš iz podjetja Olimpic, ki je organiziralo sprejem za novo miss Slovenije Mašo
Mere. Foto: Kosi
Prejšnji četrtek je podjetje Olimpic Vlada in Silve Čuš iz Ptuja
v svojem lokalu kava bar Florijan pripravilo sprejem za novo
slovensko miss Mašo Mere. Ob tej priložnosti so se sprejema
udeležile tudi nekatere druge lepotice, katerih vzpon se je pri-
čel na tekmovanju za miss Štajerske, ki so ga prvič organizi-
rali na Ptuju leta 1996. Vabilu so se odzvale miss Slovenije
leta 2000 Maša Mere, miss Slovenije '96 Alenka Vindiš, miss
Štajerske 2000 in druga spremljevalka letošnje miss Antonija
Novak ter Adelina Bombek, miss Štajerske '99; svoj izostanek
pa sta opravičili miss Slovenije leta 1998 Miša Novak in kra-
ljica Slovenije leta '97 Barbara Cenčič.
Vsa dekleta so se za lepotna tek-
movanja pripravljala v kozmetič-
nem in fitnes studiu Olimpic, ki
se je tudi zavezal, da bo z lepoti-
cami sodeloval še naprej, pri njih
pa se bo do potovanja na svetovni
izbor miss pripravljala tudi Maša
Mere. V imenu podjetja Olimpic
se je lepoticam za promocijo po-
djetja, Ptuja in Slovenije zahvalil
direktor Vlado Čuš. Na sprejemu
sta prejšnji četrtek govorila tudi
župan Miroslav Luci in lastnik li-
cence za miss Slovenije Zdravko
Geržina, ki se je zahvalil Ptujča-
nom za vso dosedanjo pomoč pri
organizaciji regijskega izbora za
mis Štajerske. Pri tem je posebej
poudaril, da je bil ta izbor letos
najboljši tako po organizaciji kot
tudi po uspešnosti deklet, saj so
se vse tri prvourščene uvrstile v
finale tekmovanja, dve pa tudi še
posebej slavili: Maša Mere, ki je
zmagala, Antonija Novak pa je
postala druga spremljevalka, opa-
zen pa je bil tudi nastop Tanje
Lipič iz Svete Trojice, ki je bila
na tekmovanju za miss Štajerske
2000 tretja. Posebno priznanje je
v imenu podjetja Olimpic prejela
tudi Majda Goznik za zasluge pri
dosedanji organizaciji lepotnih iz-
borov na Ptuju.
Podjetje Olimpic je s sprejemom
lepotic slavilo tudi 10-letnico svo-
jega obstoja. Ob tej priložnosti je
prejelo še posebno priznanje, ek-
skluzivno zastopstvo za dve sve-
tovno znani kozmetični firmi.
MG
20
četrtek, 12. oktober 2000 - TEDNIR
ENERGETSKA SVETOVALNA PISARNA
Stanje ien in razmerij med energenti za siVofco potrošnjo
Energija je ena od najpomembnejših in nujno potrebnih
življenjskih dobrin. Rabimo različne vrste energij, /aradi
tega je pomembno, po kakšni ceni jo plačujemo in kolik-
šne so razlike med posameznimi energenti (EL kurilno
olje, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, električna
energija). Sestavek je namenjen prikazu trenutnega stanja
cen in razmerij energentov.Te cene pa se skoraj mesečno
spreminjajo, zato s take primerjave zelo kratkoročne.
Končna in koristna
energija
če želimo narediti primerjavo
cen različnih energentov, mo-
ramo te zaradi različnih agre-
gatnih stanj (trdno, tekoče,
plinasto) in zaradi različnih
merskih enot (liter, kg, m'),
spraviti na isto osnovo oziroma
energijsko enoto. Pomembno je,
da upoštevamo različno kuril-
no vrednost energentov. Tako
iz enega litra ekstra lahkega (v
nadaljnjem besedilu EL) kuril-
nega olja dobimo približno 10
kWh energije, iz enega m' ze-
meljskega plina približno 9,5
kWh energije in iz enega litra
utekočinjenega plina približno
6,95 kWh toplotne energije.
Energija v prvotni obliki go-
riva (kot kurilno olje, plin) na
"pragu" pred kotlom je končna
energija. Cen končne energije,
preračunane na enoto kWh, še
ne moremo primerjati med se-
boj. Primerjava je možne šele,
ko upoštevamo, koliko toplotne
energije dobimo iz kotla oziro-
ma ko je končna energija pret-
vorjena v koristno z določenim
izkoristkom naprave. Izkoris-
tek lahko v znatni meri vpliva
na ceno in strošek porabljene
energije, kar je tudi razvidno
iz tabele, kjer so podane cene
koristne energije pri različnih
izkoristkih kotla. Občani pa
običajno primerjajo le prodajne
cene energentov ali cene končne
energije, ne upoštevajo pa de-
janskega izkoristka kotla. Naj-
pogosteje tudi nimajo pravih
podatkov in lahko dejanski iz-
koristek kotla v takih primerih
le ocenijo. Pri novejših kotlih
je izkoristek zapisan v tehnični
dokumentaciji, velja pa pri pol-
ni oziroma maksimalni obre-
menitvi kotla.
Primerjava cen
različnih energentov
za ogrevanje v
kurilni sezoni
Če pogledamo v tabeli na po-
samezne energente in razmerja
med njimi, ugotovimo, da se je
v zadnjem letu EL kurilno zelo
podražilo. Cena zemeljska pli-
na in utekočinjenega plina se
v zadnjem času ni povečala za
takšno stopnjo kot EL, če upoš-
tevamo zadnjo podražitev.
Glej tabelo!
Opombe:
- Cene energije, stanje 3. 10.
2000, upoštevan 19 % DDV
-	* Pri ceni kurilnega olja je
potrebno upoštevati prevoz 2
SIT/liter
-	Kondezacijski kotli, ki lah-
ko obratujejo z izkoristkom tudi
do 108 %, v tabeli niso upošte-
vani.
-	V stroških ogrevanja z
elek.energijo ni upoštevan pri-
spevek za moč, ki je odvisen od
velikosti varovalk
Navedene ugotovitve bodo
morda koristile vsem, ki se ne
morejo odločiti pri izbiri ener-
genta: utekočinjen naftni plin
ali EL kurilno olje in nimajo
možnosti priklopa na zemeljski
plin, ki ima trenutno najnižjo
ceno za pridobljeno energiji
(SIT/kWh). Oba energenta, tako
EL kurilno olje kot utekočinjen
naftni plin, omogočata avtomat-
sko delovanje naprav. Ceni za
pridobljeno energijo (SIT/kWh)
se sedaj bistveno ne razlikujeta.
To seveda velja za obratovanje v
začetku letošnje kurilne sezone
in ob predpostavki, da so vgra-
jene sodobne naprave na olje
ali plin, ki obratujejo z izkori-
stki med 80 in 90 %. Razmere
glede cen koristne energije pri
istem energentu se pa lahko bi-
stveno spremenijo v primeru
sprememb cen energentov in če
imamo v rabi stare, tehnološko
zastarele naprave, ki imajo slab
izkoristek. Pri ceni energentov
moramo upoštevati, da se te hi-
tro spreminjajo glede na razme-
re na svetovnem trgu. Različni
so tudi investicijski stroški za
postavitev ali najem rezervoar-
ja za utekočinjen naftni plin in
nabavo specialnega kotla. Prav
tako pa je ob primerjavi cen pot-
rebno upoštevati pozitiven eko-
loški vidik pri utekočinjenemu
naftnemu plinu, saj plin prakti-
čno ne vsebuje žvepla.
Primerjava cen
za pripravo
tople vode izven
kurilne sezone
Zgoraj navedene ugotovitve
veljajo za ogrevanje in pripravo
tople vode v kurilni sezoni za
gospodinjstva. Izven kurilne se-
zone so ogrevalne naprave ozi-
roma kotli centralne kurjave za
pripravo tople vode zelo malo
obremenjeni. Posledica tega je,
da obratujejo pri slabem izko-
ristku, kar povečuje ceno ko-
ristne energije na tako visoko
vrednost, da se z uporabo dru-
gih energentov približamo ceni
električne energije. Tako je pri-
prava vode z električno energi-
jo trenutno lahko cenejša, kot
priprava vode s kotlom central-
ne kurjave, kar seveda velja le v
času manjše dnevne tarife.
V tabeli je prikazana cena
koristne energije za različne
energente pri izkoristku 50 %
(kondezacijski kotli, ki lahko
obratujejo z višjim izkoristkom
v zgornji tabeli niso upošteva-
ni). V času večje dnevne tarife
pa priprava tople vode z elektri-
čno energijo zaradi visoke cene
še vedno ne pride v poštev.
Energetsko svetovalna pisar-
na na Ptuju, Mestni trg 1, tel.
778—516, je odprta za brezpla-
čno svetovanje občanom vsak
ponedeljek in sredo od 16. do
18.30. Svetovanje je namenje-
no učinkoviti rabi energije v
gospodinjstvih. To je pomoč
vsem, ki nameravajo opleme-
nititi svoj denar z vlaganjem
v učinkovito rabo energije.
Z izboljšanjem toplotne zaš-
čite zgradb, uporabe sodob-
nejših ogrevalnih naprav in
večjo uporabo obnovljivih vi-
rov energije prispevate k va-
rovanju okolja, zmanjševanju
stroškov za energijo in izbo-
ljšanju bivalnih razmer. Sve-
tovalec vas lahko tudi obišče
na objektu in po svetovanju
vam pošljemo domov poro-
čilo o nasvetu. V ENSVET
pisarnah si lahko občani ogle-
dajo tudi razpoložljivo stroko-
vno literaturo.
Vsi do sedaj objavljeni član-
ki in tudi druga poglavja s pod-
ročja varčevanja z energijo so
dostopni na spletnih straneh:
http://wTvw.gi-zrmk.si/ensvet.htm
Bojan Grobovšek,
univ. dipl. ing. str.
iZMAVA ZA MAVHOSf
Kršenje pravil uredniškega odbora Ptujčana
Uredniški odbor Ptujčana je sprejel pravila o izrabi prostora za
predstavitev kandidatov v javnem glasilu Ptujčan. Pravila so bila
objavljena v Uradnem vestniku št. 6,28, 8. 2000.
V četrti točki pravil je zapisano, da morajo biti prispevki za ob-
javo oddani na disketi na sedež uredništva osebno do 25. 9, 2000
do 14. ure. Vsi, ki so ta rok zamudili, več niso mogli objaviti svo-
jih prispevkov.
Kandidat Nove Slovenije Peter Pribožič je tak odgovor dobil
dne 28.9. 2000 od glavne urednice gospe Milene Turk, ko je hotel
oddati svoj prispevek.
Dne 6.10.2000 je izSel Ptujčan, v katerem so objavljeni kandi-
dati z izžrebanimi številkami. Žrebanje številk je bilo opravljeno
27.9.2000, kar potrjuje, da je bilo oddajanje prispevkov za objavo
tudi po uradnem datumu.
Iz tega je jasno razvidno, da je uredništvo Ptujčana kršilo pra-
vila, ki jih je sprejel uredniški odbor. Gre za izrazito grobo krše-
nje demokratičnih pravil v času volilne kampanje. Objavljenih
je samo 5 kandidatov od 13. Zaradi tega so Ptujčani s svojim ob-
činskim glasimo slabo informirani o kandidatih na letošnjih dr-
žavnozborskih volitvah, čeprav se za izdajo Ptujčana trosi njihov
denar.
Volilni Štab kandidata Nove Slovenije - Krščansko ljudske
stranke Petra Pribožiča:
Ivan Jurkovič, dr. vet. med, s.n
predsednik volilnega štaba
PREJELI SMO
Mestna občina Ptuj ne bo
pobudnik stečaja
Zdravstvenega doma Ptuj
(Odgovor na članek delavcev JZ ZD
Ptuj "Ali je JZ Zdravstveni dom Ptuj pred
stečajem?", objavljen v Tedniku 5. okto-
bra 2000)
Tako kot uporabnikom tudi meni kot
županu in enemu izmed uporabnikov
storitev osnovnega zdravstva ni vseeno,
kako bo v prihodnje z našim osnovnim
zdravstvom. Tudi ne morem biti ravno-
dušen do usode ustanove, iz katere izha-
jam in v katero se po končani politični
karieri želim vrniti.
Menim, da o tako občutljivih zadevah,
kot je organiziranost zdravstvene službe,
komuniciranje preko javnih medijev ni
najprimernejši način, ampak neposredno
komuniciranje z argumenti. Na žalost mi
od januarskega sestanka letos ni bila dana
možnost, da bi se lahko sestal z delavci
Sindikata zdravstva in socialnega varstva
JZ ZD Ptuj. Niti ni bila takšna želja iz-
ražena s strani delavcev tega sindikata in
tudi ne s strani vodstva Zdravstvenega
doma Ptuj.
Sprašujete me, kje so obljube in za-
gotovila, dana na januarskem sestanku.
Moje obljube in zagotovila, dana na tem
sestanku, še veljajo. Žal pa ne zavezujejo
drugih občin. V MO Ptuj v letošnjem
letu ni bila podeljena nobena koncesija
in nobeno soglasje k podelitvi koncesije
ni bilo dano, ker še nismo sprejeli strate-
gije zdravstva MO Ptuj.
Sprašujete me, ali dovoljujem, da v vsa-
ki občini pišejo spisek želja. Druge obči-
ne imajo pravico, da pišejo spiske želja in
ni obvezujoče, da našo mestno občino o
tem kaj vprašajo. Vprašanje pa je, ali to
ne škodi nekaterim zdravstvenim služ-
bam, ki delujejo na območju več občin.
Zdravstvena zakonodaja v Sloveniji od
leta 1992 omogoča izvajanje zdravstvene
dejavnost kot javne službe na podlagi
koncesije tudi zasebnim zdravstvenim
delavcem.
Privatizacija zdravstva zahteva spre-
membo organiziranosti zdravstvenega
doma. Dosedanje izkušnje na tem pod-
ročju kažejo prednosti in slabosti tako s
strani zasebnega sektorja kot z organizi-
ranostjo javnega zavoda.
Na podlagi usmeritev nacionalnega
programa zdravstva je smiselno združiti
prednosti, ki jih ponujata oba sistema.
Mestna občina Ptuj si prizadeva v ok-
viru strategije razvoja zdravstva podati
osnovo za nadaljnjo razvojno in poslovno
delovanje javnega zavoda ob sodelovanju
zasebnih zdravstvenih delavcev.
Nedorečena razvojna politika zdravs-
tva na nivoju države omogoča pritiske
s strani občin nekdanje Občine Ptuj pri
pridobivanju zdravnikov v njihovo obči-
no. Glede na zakonsko možnost si občine
prizadevajo za pridobitev te pravice, ne
glede na odločitve Mestne občine Ptuj, ki
je s sklepom, da se koncesije v letošnjem
letu ne podeljujejo, poskušala ta proces
zadržati.
To je osnovni razlog, da Mestna občina
Ptuj z željo po ohranitvi javnega zavoda
oblikuje novo strategijo razvoja zdravs-
tva, ki bo omogočila določen obseg pri-
vatizacije ob ohranitvi javnega zavoda v
spremenjeni obliki.
Takšen zavod bo v skladu z nacional-
nim programom zdravstva omogočil raz-
voj prednosti obeh sistemov: zasebnega
in javnega zavoda. Ta oblika organizira-
nosti bo zadržala več delavcev, kot bi jih
izgubili v primeru nekontrolirane priva-
tizacije pod pritiskom odhoda zdravni-
kov v zunanje občine.
Nastanek presežnih delavcev zavoda ni
posledica privatizacije. Preobsežno zapo-
slovanje preteklih let je pravzaprav pov-
zročilo obremenitve poslovanja javnega
zavoda, kar je tudi razlog za povečan in-
teres zdravnikov za zasebništvo.
Organizacija zdravstvenega varstva ot-
rok je v okviru zasebnih zdravnikov v
Ptuju zelo dobra. Poslovanje Zdravstve-
nega doma Ptuj se zaradi tega ni spreme-
nilo.
Glede nacionalnega programa, ki opi-
suje zdravstveni dom kot funkcionalno
celoto, smo posredovali Ministrstvu za
zdravstvo s tem v zvezi vprašanje. Mini-
strstvo za zdravstvo nam je 17. 7. 2000
obrazložilo točko 5.1.1.1. nacionalnega
programa. Citiram: "V točki 5.1.1.1. naci-
onalnega programa zdravstvenega varstva
je zdravstveni dom pojmovan v širšem
pomenu kot organizacijska in funkcio-
nalna celota, ki vključuje tako zaposlene
kot zasebne nosilce javne zdravstvene
službe. Če bi bil v tej točki zdravstveni
dom pojmovan v ožjem pomenu besede,
to je kot zavod, ki vključuje le zaposlene
nosilce javne zdravstvene službe, potem
že večina zdravstvenih domov ne bi mo-
gla izpolniti vsebinskih zahtev niti prve
točke te alinee (nujno zdravniško pomoč),
saj je brez vključevanja koncesionarjev v
večini primerov praktično nemogoče za-
gotoviti 24-urno urgentno oziroma de-
žurno službo."
Pa še odgovori na nekatera bolj izpos-
tavljena vprašanja.
Strokovni svet sem imenoval kot po-
svetovalni organ župana. Natančnih za-
konskih določil o delovanju strokovnega
sveta še nimamo. Tak, kot je strokovni
svet danes, pa ne more izdelati strategije
razvoja zdravstva, temveč lahko samo
daje strokovne pripombe županu na nje-
gova vprašanja.
Vprašanje notranje obveščenosti v
zdravstvenem domu je bilo s strani Sve-
ta Mestne občine Ptuj že izpostavljeno
na njegovi seji in na odboru za družbene
dejavnosti. Če se v zavodu pripravljajo
spremembe in predlogi za razvojne in re-
organizacijske pobude, bi morala biti sin-
dikat in svet zavoda obveščena. V zvezi
s pripravljanjem delovnega osnutka stra-
tegije razvoja osnovnega zdravstvenega
varstva v Mestni občini Ptuj je Oddelek
za družbene dejavnosti javni zdravstveni
dom zaprosil za podatke in pripombe ter
jih tudi prejel.
Mestna občina Ptuj ne more ničesar
dovoljevati drugim občinam, lahko pa
predlaga in opozarja na posledice, ki lah-
ko nastopijo, če se občine odločajo za
določene oblike izvajanja zdravstvene de-
javnosti (vprašanje nujne medicinske po-
moči, dežurstva itd.). Prav gotovo morajo
imeti občani Mestne občine Ptuj zago-
tovljeno celovito osnovno zdravstveno
oskrbo s preventivnimi dejavnostmi, ki
pa jih zagotavljajo tako enote javnega
zdravstvenega doma kot koncesionarji, ki
skupaj tvorijo osnovno zdravstveno deja-
vnost v občini, kar je razvidno že iz prve-
ga odgovora ministrstva.
"Pripravljena reorganizacija javnega za-
voda Zdravstveni dom Ptuj", ki bi jo
sprejel kakršenkoli organ zdravstvenega
doma, nam ni bila posredovana.
Mestni občini Ptuj ni v interesu in
tudi ne bo pobudnik stečaja javnega za-
voda Zdravstvenega doma Ptuj. Le dela-
vci zdravstvenega doma poznate število
zaposlenih delavcev in vašo notranjo raz-
poreditev. Ob vsaki reorganizaciji pa lah-
ko pride tudi do presežka kadra.
V januarju 2000 so bile v zvezi s toza-
devnimi pripombami in stalnim ponav-
ljanjem trditev, da nekateri koncesionarji
ne izpolnjujejo svojih obveznosti do za-
voda, določenih v pogodbi, pregledane
vse pogodbe, na katere smo bili s strani
zdravstvenega doma opozorjeni, in ugo-
tovili, da so vse obveznosti iz pogodb iz-
polnjene, razen v enem primeru, ko so
bili zahtevki v pogodbi nenormalno viso-
ki in ne v skladu s kadrovskimi norma-
tivi. To vprašanje se je razreševalo med
prizadetimi po pravni poti izven Mestne
občine Ptuj. Iz ministrstva in zdravniške
zbornice smo dobili vzorce, kako naj iz-
gleda koncesijska pogodba, in v nobenem
vzorcu niso vsebovani tako ostri pogoji,
kot smo jih zahtevali od koncesionarjev v
naši občini.
Glede vašega pričakovanega pojasnila
k neizvedenemu postopku objave razpisa
za delovno mesto direktorja odgovarjam,
da je Mestna občina Ptuj dobila pisno ob-
vestilo o sklepu sveta zavoda ZD Ptuj, da
se v sredstvih javnega obveščanja razpiše
mesto direktorja, kjer pa ni bil opredel-
jen rok za objavo. Mestna občina Ptuj je
od zavoda ZD Ptuj telefonsko zahtevala
pojasnila, zakaj razpis še ni objavljen. Ta
je bil nekaj dni kasneje objavljen v posa-
meznih javnih medijih.
Spoštovani delavci JZ Zdravstveni dom
Ptuj, želim, da se za dokončni sprejem
strategije zdravstvenege varstva na Ptuju
vključi čim širša javnost. Moja želja je,
da bi z ozirom na sprejeto strategijo bili
zadovoljni v glavnem uporabniki, da bi
lahko bili uspešni izvajalci in da bi ob
reorganizaciji zdravstvene službe nastalo
čim manj tehnoloških presežkov.
Datum: 9. oktober 2000
Miroslav Luci, dr. med.,
župan Mestne občine Ptuj
fEDNIK ■ Četrtek, 12. oktober 2000
^^ f ' ■■ ■ i- ' ' 1 ■■ - ■.
21
Kuharski nasveti
Jedi iz krompirjevega testa
Krompirje eno najpogostejših živil naše
in tuje kuhinje - najbrž zato, ker ponuja toliko raznovr-
stnosti in raznolikosti in je dostopen vsem.
V prehrani ga na našem oze-
mlju uporabljamo že vse od časa
Marije Terezije in ga imajo radi
tako mladi kot starejši ljudje,
priprava krompirjevih jedi tudi
ni tako zahtevna. Danes imamo
na tržišču različne sorte, ki jih
lahko uporabljamo za točno do-
ločen toplotni postopek. Tako
čvrste sorte uporabljamo za pe-
čenje, cvrenje in tiste jedi, kjer
želimo, da krompir po kuhanju
obdrži lepo obliko, na primer
pri francoski solati, delno čvrs-
te prav tako za pečenje, cvrenje
in praženje, mokaste sorte pa so
primernejše za pripravo krom-
pirjevega testa.
Krompirjevo testo spada med
gnetena testa. Za njegovo kvali-
teto je pomembno razmerje med
količino krompirja in moke.
Uporabljamo škrobnat krompir,
ki naj bo suh. Krompir skuha-
mo in še mlačnega pretlačimo,
nato mu dodamo mešanico os-
tre in mehke moke, lahko tudi
samo ostro moko, za rahljanje
testu dodamo še malo maščobe
oziroma margarine ali masla.
Da nam jedi ne razpadejo, če te-
sto po pripravi dalj časa kuha-
mo, dodamo še vezivno sredstvo
- jajca. Če je testo zelo vlažno,
"pocasto", lahko dodamo še pše-
nični zdrob. Testo ne glede na
to, ali pripravljamo slane ali
sladke jedi, rahlo solimo.
Iz krompirjevega testa si lah-
ko pripravimo tn večje skupine
jedi; krompirjeve cmoke, ki so
lahko sladki in jih ponudimo,
kot sladico, ali slani in jih po-
nudimo kot prilogo ali kot uvo-
dno jed; krompirjeve svaljke in
hrustavce, ki so slana jed in
jih najpogosteje ponudimo kot
priloge ali samostojne jedi sku-
paj z omakami, in krompijeve
štruklje, ki so polnjeni z naj-
različnejšimi nadevi, kuhani v
kuhinjskem prtiču ali foliji in
poljubno zabeljeni.
Za vse omenjene skupine jedi
si pripravimo osnovno krom-
pirjevo testo, ki ga pripravimo
iz pol kilograma olupljenega in
na krhlje narezanega krompirja,
ki mu prilijemo vodo in solimo
ter damo kuhat. Lahko kuha-
mo tudi cel, neolupljen krom-
pir. Kuhan krompir odcedimo,
še vročemu dodamo 3 deka-
grame masla ali margarine in
ga pretlačimo skozi pasirko ali
cedilko. Mlačnemu krompirju
dodamo 18 do 19 dekagramov
moke, pol ostre, pol gladke
moke, če ste uporabili škrobnat
krompir, pri čvrstih sortah pa
uporabite samo ostro moko. Do-
damo še 1 jajce in 3 dekagrame
pšeničnega zdroba. Če dobite
precej mehko testo, drugič do-
dajte moko, jajce in zdrob, ko se
krompir popolnoma ohladi.
Iz tako pripravljenega testa si
lahko pripravimo veliko razli-
čnih jedi. Krompirjeve svaljke
pripravimo tako, da vzamemo
del testa, ga položimo na večjo
pomokano desko, oblikujemo
podolgovat večji svaljek in ga
narežemo na manjše enkako ve-
like svaljke, jih skuhamo v sla-
nem kropu ter pred serviranjem
zabelimo s prepraženimi dro-
btinicami, kislo smetano, pre-
pražemimi lešniki ali mandlji,
prepraženo slanino in podobno.
Kuhamo jih v slanem kropu 5
do 10 minut, odvisno od debeli-
ne.
Če narezane svaljke poljubno
paniramo in ocvremo, dobimo
ocvrtke ali hrustavce. Tem lah-
ko izboljšamo videz in okus
tako, da v krompirjevo testo
ugnetemo manjšo količino se-
sekljanih zelišč, drobnjaka, pet-
eršilja, špinače in blitve, lahko
pa tudi kuhano in sesekljano
meso, perutnino, ribe, prekaje-
no svinjino, sesekljano lupinas-
to sadje, kot so orehi, lešniki in
mandlji, odvisno od tega, kako
jih ponudimo. Če jih ponudimo
kot prilogo k mesnim ali zele-
njavnim jedem, dodajamo manj
dodatkov, če pa jih ponudimo
kot samostojne ali kot uvodne
jedi, pa naj bodo dodatki čim
bolj domiselni in raznoliki.
Za krompirjeve štruklje krom-
pirjevo testo razvaljamo na
pomokani deski, lahko pa obli-
kujemo tudi pravokotnik kar z
rokami, da se testo na desko ne
prime. Testo razvaljamo 1 cen-
timeter na debelo. Nato ga pre-
mažemo z razžvrkljanim jajcem
in potresemo z nadevom. Tisti,
ki jih še niste pripravljali, po-
skusite najprej s prepraženimi
drobtinicami, ki jih s pomočjo
margarine prepražimo svetlo
rjavo, tako da je zmes gosto te-
koča. Nadevamo jih lahko tudi
s prepraženo čebulo, med kate-
ro smo zmešali nekaj seseklja-
nih listov špinače ali blitve, in
preden štruklje zavijemo, potre-
semo s koščki ovčjega sira. Na-
dev je lahko sestavljen tudi iz
kuhane zelenjave, kot je grah,
korenje, brokoli, in ker je v tem
času veliko gob, lahko tudi s
prepraženimi gobicami.
Če štruklje pripravljamo kot
samostojno jed, jih lahko na-
devamo tudi z mesno sekanico
oziroma mletim mesom, ki ga
nekoliko bolj začinimo. Vse
omenjene štruklje nato zavije-
mo in položimo na kuhinjsko
krpo, ki smo jo dobro potresli z
ostro moko. Povežemo z vrvico
in kuhamo 40 minut. Voda naj
vre počasi. Namesto kuhinjske
krpe lahko uporabite tudi foli-
jo, ki jo na rahlo premažete z
belim oljem in temeljito zavi-
jete. Če testo razvaljamo tanjše
kot 1 centimeter, štruklje kuha-
mo le 20 do 30 minut. Kuhane
vzamemo iz vode, počakamo 5
do 10 minut, jih odvijemo, ne-
režemo in ponudimo kot pri-
logo ali samostojno jed. Če jih
ponudimo kot samostojno jed,
zraven serviramo so-
lato.
Nada Pignar,
profesorica
kuharstva
NADEVANI KROM-
PIRJEVI HLEBČKI
(PIROŠKE)
Za testo potrebujemo; 20
dag moke, 10 dag margarine,
15 dag kuhanega pasiranega
krompirja, 1 vrečko suhega
kvasa, I pecilni prašek, sol. Iz
sestavin zagnetemo testo in ga
damo počivat vsaj 10 minut.
Nadev: 20 dag mesa, sol,
poper, vegeta, I jajce. Meso
prepražimo in začinimo ter
mu dodamo pol jajca; polovi-
co prihranimo za mazanje te-
stnih robov.
Vzhajano testo razvaljamo,
narežemo na kvadrate, v sredi-
no damo žlico nadeva, robove
premažemo z razžvrkljanim
jajcem in prekrijemo z enako
velikim kosom testa. Dobro
stisnemo, položimo v pomaš-
čen pekač in pečemo pri tem-
peraturi 180 do 200° C 20
minut. Ponudimo zraven go-
vejih zrezkov v omaki.
Avtorica: Anica Stumber-
ger, Hajdoše 47, Ptuj
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO,
SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJE-
MO DUŠEVNO ZDRAVJE - 298. NAD.
Duševno zdrav/e otrok
in mladostnikov
II. nad.
Zasnova dejavnikov tveganja in
varovalnih dejavnikov pri možnosti
nastajanja psihosocialnih motenj
Pa si poglejmo, kaj pravzaprav so ti dejavniki
tveganja. To so značilnosti, spremenljivke ali
slučajni dogodki, katerih prisotnost v življenju
posameznika poveča statistično verjetnost, da
bo ta posameznik v primerjavi s svojim slučaj-
no izbranim parom iz splošne populacije razvil
psihosocialno ali psihiatrično motnjo.
Med najvišje dejavnike tveganja sodijo rev-
ščina, telesno trpinčenje otroka, zloraba in
zanemarjanje otrok, vojna, migracije, urbano
nasilje, kronična telesna in duševna obolenja
v družini, prenatalno in postnatalno uživanje
drog in alkohola, HIV/AIDS, malnutricija,
kronične infekcije in druga kronična in živ-
ljenjsko nevarna obolenja.
Za preprečevanje je posebno pomembno spo-
znanje o vplivanju kumulativnih dejavnikov
tveganja. Ugotovljeno je bilo, da štirikratno
povečanje števila stresov v otrokovem življen-
ju povzroči štiriindvajsetkratno povečanje po-
znejših psihosocialnih motenj. Pogosto imamo
pri otrocih, ki imajo težje psihosocialne mot-
nje, opraviti s kombinacijo genov, ki so nosilci
lastnosti tveganja, s kombinacijami dejavnikov
tveganja v okolju. Za preprečevanje je pomem-
bno spoznanje, da odstranjevanje slehernega
dejavnika tveganja iz otrokovega življenja zma-
njšuje verjetnost nastanka in vzdrževanje mot-
nje.
Za vsakega, ki zdravi in preprečuje (pri tera-
pevtskem in preventivnem delu), je predvsem
pomembno presekati škodljive verige dogajanj
in začarane kroge. Znan je negativni začarani
krog otrokove čustvene motenosti zaradi trav-
matskega doživetja in šolske neuspešnosti.
Pa si ga poglejmo podrobneje naslednjič.
Krvoda|alci
26. septembra: Marta Hanžič, Obrež 125/A, Alojz
Horvat, Juršinci 77, Radovan Mesaric, Slape 17,
Jože Stodnjak, Moškanjci 37, Milan Arnuš, Arbaj-
terjeva 8, Ruj, Jože Šentak, StogovcI 53, Dušan
Fridl, Lancova vas 22, Franc Drevenšek, Gerečja
vas 39, Anton Zelenik, Vintarovcl 36, Milan Pra-
potnik, CMO 17, Ptuj, Slavko ljubeč. Nova vas
73/A, Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj, Milo-
rad Lazič, Rimska pl. 18, Ptuj, Janez Muršec, Zg.
Hajdina 48, Mojca Gorjup, Pleterje 15/A. Franc Ga-
lun, Majšperk 83, Boštjan Bedenik, Ooklece 7/A,
Stanko Kostanjevec, Volkmerjeva 30, Ptuj, Jure
Menoni, Osojnikova 25, Ptuj, Marina Krajnc, Tržeč
41, Darko Komet, Kajuliova 9. Kidričevo, Avguštin
Ros, Planjsko 7, Ivan Brglez, Stogovci 3, Anton
Danko, Potrčeva 40, Ruj, Jože Galun, Stogovci 14,
Bogdan Mohorko, Sela 14/C, Franc Horvat, Kun-
gota 25, Branko Spolenak, Mejna c. 2, Ptuj, Vinko
Ciglar, Videm pri Ptuju 49, Danijel Papotnik, Čreš-
njevec 26, Stanko Leskovar, Devina 36, Franc Haj-
šek, Prepuž 9, Andrej Haložan, Slovenja vas 9,
Andrej Malovič, Osojnikova 26, Ptuj,
28. septembra: Vesna Kunčntk, Ormoška 70, Ptuj,
Darko TomaniČ, Gerečja vas 1/c, Janez Šilak, Slo-
mt 16, Botis Žeteznik, Nadole4, Albin Intihar, Ge-
rečja vas 12, Dušan Prosenjak, Brstje 17, Janko
Vogrinec, Muretinci 37, Janko Notesberg, Hrasto-
vec 130, Miran Lozar, Borisa Kraigiierja 2, Kidri-
čevo, Gregor Kovačič, Lešje 13, Franc Gornjec,
Hlaponci 7, Andrej Golob, Domava 136, Anton Per-
šuti, Trnovec 4/A, Andrej Intihar, Gerečja vas 12,
Silvo Kokol, Majšperk 13. Leon Pišek, Hotinjska
cesta 75, Orehova vas, Mirko Šoštarič, Sodinci
5/A, Mario Kuret, Kajuhova 9, Kidričevo, Jože Bez-
jak, Vlahovičeva 1, Kidričevo, Boštjan Pesek, Dra-
ženci 9, Ivan Ogrinc, Skorba 35, Vladimir Meško,
Sodinci 78/A, Franc Murko, Slovenski trg 10, Ruj,
Alojz Jakomini, Vodova 4, Ruj, Franc Prelog, Mar-
kovci 52, Dušan Menoni, Lovrenc na Dravskem
polju 1, Danijel Mlakar, Slovenski trg 3, Ptuj, Mirko
Fruk, Apače 221, Marjan Kirbiš, Markovci 13, An-
drej Rožman, Sovjak 93, Janez Plajnšek, Tovarni-
ška 1, Kidričevo, Miran PešI, Arbajterjeva 8, Ruj,
Damir Kosi, Lancova vas 4&'B, Marjan Cajnko,
Nova vas 100/B, Branko Mohorko, Apače 284, Ja-
nez Čeh, Krčevina 69, Viktor Lesjak, Mestni Vrh
75, Ivan Nahberger, Zg. Hajdina 37/A, Janez Fur-
man, Zagorci 71, Andrej Petrovič, Repišče 1/B,
Jože TomaniČ, Kungota 68, Boris Gorišek, Skrblje
3/A, Branko Ivančič, Lovrenc na Dravskem polju 1,
Roman Fridauer, Kvedrova 5, Ruj, Ivan Bezjak, Pr-
venci 5/D, Anton Primožič, Vičanci 6, Borut Šala-
mun, Nova vas 101, Veronika Kodrič, Stojnci 31,
Branko Matjašič, Stojnci 51, Božidar Vasiljevič,
Vrablova 20, Maribor, Vladimir Zemljarič, Rotman
37, Vojko Dražkovič, Starošince 34, Ivan Križa-
nec, Cesta v Njtverce 9, Kidričevo, Drago Kocjan,
Zg. Duplek 86/H, Walter Slatinšek, Šentiljska 118,
Maribor, Franček Veber, Rujska 2/A, Ormož, Ivan
Teskač, Arbajterjeva 4, Ruj, Kristijan Krajnc, Prek-
murska 40, Maribor, Gorazd Potočnik, Železnikova
20, Maribor. Damjan Ferš, Hajdoše 6.
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / V VRTU
Vn v ofa/emu /eseni
Ko se v jeseni narava prične pripravljati na zimski počitek, tudi vrtno
rastlinje končuje svojo vegetacijo. Vse krajši In v meglo odeti jesen-
ski dnevi zorijo še poslednje plodove letošnje letine, skrben vrtnar
pa ob vedrih sončnih dneh, kolikor mu jih bo oktobrsko vreme še namenilo, seje, sadi In
neguje prezimne vrtnine, da bi že zgodaj spomladi pobiral njihove plodove.
SADNI VRT že spreminja svojo podobo iz
poletnega razkošja v prezimitveno mirovanje.
Nekatere sadne vrste so listje že odvrgle,, mlaj-
šemu in bolje negovanemu sadnemu drevju pa
se je po minulih obilnejših padavinah vegetaci-
ja še toliko osvežila, da je računati na nekoliko
podaljšano.
Listje rastlin, ki so obolele za sadni škrlup, ple-
sen, hruševo rjo ali jih je napadla bolšica, po
odpadanju pograbimo in sežgemo, kar nam bo
olajšalo varovanje sadnih rastlin pred rastlinski-
mi boleznimi in škodljivci v naslednjem letu.
S pripravo zemlje, gnojil in oskrbo s sadnimi
sadikami se prično priprave na jesensko sajenje
in presajanje sadnega drevja ter jagodičevja. S
samim sajenjem ne hitimo, dokler listje na sadi-
kah ni naravno dozorelo in odpadlo. Smukanje
listov sprezgodaj izkopanih sadik je škodljivo in
ogroža njeno prezimitev.
........'''ffaaMMŽiBBMBMttaKBMMMMMIMMMMH^^
Jabolka in hruške, ki smo jih namenili za zim-
sko rabo sveže, so že spravljeni v shrambo. Pro-
stor za shranjevanje svežega sadja mora biti
zračen in teman, s stalno temperaturo 2 do 4 C
in s 85 do 90 odstotki zračne vlage. Če takšne
kleti nimamo, sadje prekrijemo s plastično folijo
debeline 3 do 5 stotink milimetra. Če je klet sve-
tla, uporabimo temno, v temni kleti pa ustreza
prosojna folija. Sadje namreč tudi v shrambi do-
zoreva in diha. Dihanje pa se v foliji zmanjša,
svežina in teža pa se mu lastnem izdihanem og-
ljikovem dvokisu ohranita. Prve tedne po vložit-
vi sadja v shrambo nadzorujemo njegovo stanje
in izločamo plodove, ki jih načenjajo skladiščne
bolezni, da se te ne bi širile na zdrave.
V OKRASNEM VRTU izkopljemo še posled-
nje čebulice ali gomolje cvetnic: gladiol, zlatice,
dalij, begonij, kane in podobne, ki ne prezimijo v
zmrzli zemlji. Izkopavamo, ko zemlja ni prevlaž-
na, čebulice in gomolje pa pred preselitvijo v va-
rovan prostor, kjer bodo zaščitene pred zimsko
zmrzaljo, osušimo in očistimo ostankov zemlje,
odmrlih korenin ter nadzemnih delov rastlin.
Ves oktober je še čas za sajenje zgodaj spom-
ladi cvetočih okrasnih čebulnic velikega in ma-
lega zvončka, narcise, anemone, žafranov, lilije,
carskih tulipanov in vseh vrst tulipanov. Čebulice
sadimo 5 do 10 cm globoko oziroma v dve- do
trikratno debelino čebulice, bolje nekoliko glob-
lje kot preplitvo. Čebulic ne sadimo pregosto,
ker bi jih gostota ovirala pri rasti, to pa bi imelo
za posledico manjši in slabo razvit cvet in slabšo
tvorbo novih čebulic za razmnoževanje.
Brž ko bo bo dozorelo in odpadlo listje sadik
okrasnega grmičevja, primernega za zasaditev
živih mej, in vrtnic, opravimo jesensko sajenje.
Sadike po sajenju obrežemo za tretjino ali do
polovice, nekatere več, druge manj, da bi ostalo
ravnovesje med koreninami in nadzemnimi deli
rastline, ker se je ob izkopu sadike precej kore-
nin poškodovalo. Ob sajenju okrasnih grmovnic
korenine obilno zalijemo. V primeru sušne jese-
ni in zime pa zalivamo tudi pozneje od časa do
časa, da se jim ne bi zasušile.
V ZELENJAVNEM VRTU opravimo na gredi-
cah, ki jih nismo namenili za zimske posevke
vrtnin, globoko kop in gnojenje z organskimi
gnojili. Svež oziroma še nedozorel hlevski gnoj
uporabimo le na gredicah, kamor ne bomo se-
jali korenčka, redkvice, rdeče pese, pastinaka in
drugih vrst korenovk ali gomoljevk, ki so pri svo-
ji rasti občutljive na razpadajoče organske sno-
vi v tleh. Brazdo po globoki obdelavi vrtnin tal
pustimo neporavnano, da bo zemlja sprejela na
zalogo več vlage iz zimskih padavin, da se bo
bolje prezračila in da se bo ob delovanju zmrza-
li izboljšal njen zlog. Rudninska gnojila, name-
njena kot gnojila na zalogo v tleh, trosimo šele
proti koncu zime, najbolje po odjugi zadnjega
snega. Morebitno potrebo po apnenju vrtnih tal
je priporočljivo opraviti v jeseni po surovi braz-
di.
Motovileč, zimsko solato in špinačo po pot-
rebi oplevemo, in ko se bodo pričele pojavljati
jesenske slane, prekrijemo z večplastno kopre-
nasto zimsko folijo, pod katero se bodo posevki
ugodneje razvijali skozi zimo in bodo že v zgod-
nji pomladi godni za nabiranuje.
Dež v poznem poletju je osvežil nasad papri-
ke, tako da se je močno obrastla in bo dala še
nekoliko kasen, vendar ugoden pridelek. Ker je
paprika občutljiva na mraz, saj pomrzne že pri
komaj zaznavni slani 0,3° C, nasad prekrijemo
s koprenasto folijo neposredno po rastlinah ali
nad gredo namestimo loke in jih prekrijemo v
obliki tunela.
***
Po biokoledarju je priporočljivo sejati, saditi
ali presajati rastline, ki jih pridelujemo zaradi
korenine, od 6. do 8. in od 15. do 18. oktobra,
zaradi cveta 9., 10. in 18. oktobra, zaradi lista
od 11. do 13. oktobra in zaradi plodov 14. in 15.
oktobra.
Miran Glušič, ing. agr.
22
Četrtek, 12. oktober 2000 - TEDNIR
s ^ •if	< ■i	^	' "" v	'JS. Vi
TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (ČILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 23.
V deževnem gozdu
/večer smo se odpravili na neki hrib, kjer naj bi točno ob
šestih zvečer nebo preplavilo morje raznobarvnih in razno-
vrstnih papagajev. Napoved se je deloma uresničila, a kot
kaže, papagaji ne poznajo ure in včasih malo zamudijo. Po
vztrajanju predvsem angleža R. in mene smo se ponoči od-
pravili nazaj v gozd.
Na moje vprašanje, ali je tam
kaj jaguarjev, sem dobil odgo-
vor, da kar precej, celo toliko,
da občasno delajo škodo doma-
činom, vendar pa so v naravi
za človeške oči redko vidni. Čez
dan se skrivajo globoko v pra-
gozdu, ponoči pa lovijo. Južno-
ameriškega tigra nismo videli.
Kdo ve, morda je on videl nas,
saj se ljudem, še posebej pa sku-
pinam, izogiba in se jim le v iz-
rednih okoliščinah približa ali
jih celo napada.
Dvourna hoja v noči s svetil-
kami me je vseeno prijetno dra-
žila; vedel sem namreč, da smo
v povsem nepredvidljivi divjini.
Na vsak šum smo reagirali pre-
cej panično, saj kobra, ki tam
živi, niti ni najbolj strupena.
Bojda je ena največjih in še z
močnejšim strupom kača, kate-
re prevoda ne vem, tam pa ji
pravijo pucarara, družbo ji de-
lajo anakonde, boe ter številne
druge vrste.
Rezultat naše štiričlanske no-
čne odprave so bile le neke noč-
ne opice, ki smo jih ujeli v žarke
naših svetilk. Kljub temu pa je
bil draž našega entuziastičnega
pričakovanja v nepredvidljivos-
ti in potencialu okolja.
Noči smo prespali v mrežah,
ki so bile postavljene v obliki
šotora in ki so ščitile proti na-
dležnemu mrčesu.
Ob vračanju po reki navzdol
je tudi vodič Alejandro priznal,
da v času deževnega obdobja
včasih ne zatisne očesa, ker je
takrat nevarnost kač prevelika.
Kdo bi vedel, kaj vse preži nate,
koliko bolezni se prenaša preko
insektov, koliko je smrtonosnih
pajkov, kač, baje so tudi smrto-
nosne čebele, mravlje, krokodi-
li, piranhe...
Reka, po kateri smo pluli,
je Rio Toichy, ki se priključi
na reko Rio Beni, ob kateri
je bil kraj našega bivanja
Rurenabaque. Rio Toichy je
vključno z okolico naravno zaš-
čitena, a smo kljub temu srečali
s splavom potujočega "črnega"
lovca. Splav je bil poln mrtvih
opic. Morda to niti ni tragedija
in mora biti tako! Ob takem
razmišljanju skušam razumeti
tamkajšnje ljudi in me prevze-
ma misel na drugo stran me-
dalje, namreč na dejstvo, da so
domačini večina tako revni, da
nimajo kaj obleči, včasih niti ne
morejo nahraniti lastnih otrok.
Ali drugače: lahko je biti kritik
iz varne razdalje. Tudi njim ni
vseeno za okolje, v katerem živi-
jo!
Pri tamkajšnjih ljudeh sem
opazil tudi to, da nikoli ne upo-
rabljajo budilk. Kadar je bilo
rečeno, da je odhod ob šestih
zjutraj, so nas nekaj pred šesto
zmeraj zbudili in nikoli niso
prespali tiste mejne ure. To je
najbrž zato, ker živijo v skladu
z naravo in zaupajo svojemu in-
stinktu. Ta instikt (naravni od-
ziv) imamo vsi, a se mi zdi,
da smo ga v nekaterih delih sve-
ta tako zatrli, da nam je postal
breme, kar je verjetno posledica
vsakodnevnega direndaja "de-
mokratičnih" družb.
Zanimivi naslovi; nekoliko
slabša angleščina, a vendarle
reklama pa je
Slovenija je bila tako daleč, ta avto pa jo je pripeljal prav v
središče Amazonije
Večer in sončni vzhod v Amazoniji
DANSKA / STUDIJSKO POTOVANJE IZBRANIH MATURANTOV SLOVENSKIH GIMNAZIJ
Pmo 9ensy», Denmark! (Na svidenie, Danska!)
Društvo Slovensko-danskega prijateljstva je letos v sep-
tembru že petič organiziralo študijsko potepanje po Dan-
ski za izbrane maturantke in maturante vseh slovenskih
gimnazij. Čeprav je izlet zanje nagrada po uspešni konča-
ni srednji šoli, morajo vanj tudi sami vložili nekaj truda,
iznajdljivosti, poguma in predvsem dobre volje. Že vsa leta
potovanja uspešno vodi predsednik društva Igor Gruden.
Po dolgi in utrujajoči vožnji
smo se nastanili v šoli - fol-
kenhojskole v Askovu, majhnem
trgu sredi polotoka Jylland, kjer
smo ostali štiri dni. V tem času
smo si ogledali največje peščene
plaže v Evropi na otoku Romo,
slikovito staro mesto Ribe in
muzej na prostem v drugem naj-
večjem danskem mestu Aarhu-
su. Ob večerih smo poslušali
predavanje o danskem šolstvu
in državni ureditvi, nekaj zad-
njih gimnazijskih šolskih ur pa
smo preživeli skupaj danskimi
vrstniki v bližnjem kraju Vejen.
Sprejel nas je tudi tamkajšnji
župan. Seveda ni manjkalo za-
bave. Povzpeli smo se na najvi-
šji danski vrh Ejeer Bavnehoj,
ki meri 170m, in se razigrali v
Legolandu.
Peti dan smo odšli proti vzho-
dnemu delu države, na otoke.
Navdušile so nas izjemne ces-
tne povezave med njimi. Kjer
so nekoč vozili trajekti, se da-
nes pnejo dolgi viseči mostovi,
pod nekim prelivom pa je celo
predor. Most med otokoma Fyn
in Sjelland je dolg 18 km, po-
vezava s Švedsko pa je še daljša.
Kljub temu pa na Švedsko tra-
jekti še vedno vozijo, saj so ne-
kakšne plavajoče brezcarinske
cone. Posebej Švedi trumoma
nakupujejo na njih alkoholne
pijače, za katere pri njih veljajo
stoodstotni davki.
Na poti smo se ustavili v
Odensi, rojstnem kraju najve-
čjega danskega književnika H.
C. Andersena. Njegova rojstna
hiša je spremenjena v zanimiv
muzej.
Takoj po prihodu v Kobe-
havn, glavno in daleč največje
dansko mesto, smo odšli na
večerni ogled. Postajalo je vse
hladneje in ob znanem kanalu
Nyhavn se je prilegla topla kava,
ki nam jo je podaril naš vod-
nik.
Naslednji dan smo si ogledali
danski parlament, se s študenti
Borups hojskole potepali po
mestu in se zvečer razvedrili
v zabaviščnem parku Tivoli.
Predzadnji dan smo odšli na
sprejem v Mestno hišo in se z
njenega 105 metrskega stopla
razgledali po mestnih strehah.
Popoldan smo spoznali še eno
šolo, gimnazijo Norre, se spre-
hodili do kipa morske deklice
in obiskali slovensko veleposla-
ništvo.
Zvečer smo v Borups hojskole
pripravili slovenski večer. Zanj
smo vadili vso pot, v Askovu
pa smo že imeli generalko. Go-
stom smo predstavili slovenske
pokrajine in ljudi, zapeli smo
jim mnoge ljudske pesmi, jim
zaplesali in jih pogostili s slo-
venskim vinom in kulinarič-
nimi posebnostmi, ki smo jih
prinesli sami. Razdelili smo ve-
liko propagandnega gradiva in
marsikdo je obljubil, da nas bo
prišel obiskat.
Zadnji dam smo se iz Helsin-
gora, kjer stoji Hamletov grad, s
trajektom zapeljali na Švedsko
in nazaj, nato pa začeli pot proti
jugu. Ko smo se drugi dan do-
poldan že bližali Karavankam,
smo bili pošteno utrujeni, ven-
dar avtobus ni bil tih. Napolnje-
valo ga je veselo klepetanje in
prepevanje ob kitarah, saj smo
v teh dneh iz popolnih neznan-
cev postali dobri prijatelji - ne-
kateri morda še kaj več.
Bilo je nepozabno doživetje,
zato, g.Gruden, mange tak! (naj-
lepše hvala).
Črto Kreft
Na najvišjem vrhu Danske Ejeer Bavnehoj (170 m)
Kanal Nvhavn
Avtor sestavka z morskima deklicama v Kobenhavnu
tednik - četrtek, 12. oktober 2000
23
^11» IM" Tl'11111111 I lllllll «11 III I MIH II lili III ■ III I II 111» I I III IW IIMill ■ f«
Mladi dopisniki
JiDEN OTROKA
Sebi in drugim želimo:
da bi vedno imeli
sončkaste obraze,
da bi bili vsi zdravi
in veseli,
l.b,
OŠ Breg
POMLAD
Spomladi cvetice cveto,
vse je pisano in lepo.
Naravo nam lepšajo,
vrtove krasijo,
v vazi pa lepo dišijo.
Aleksandra Rožman, L a,
OŠ Kidričevo
ŠOLA V NARAVI
6. septembra smo se z avto-
busom odpeljali v Medulin. Ko
smo prispeli, smo najprej odšli
v sobe in začeli zlagati stvari
iz potovalke. Potem smo odšli
v jedilnico na kosilo. Po kosilu
smo spet odšli v sobe in se v
njih udobno namestili. Nekaj
časa smo počivali, potem pa od-
šli na prvo kopanje v zelo velik
bazen. Tam so nas plavalni uči-
telji razvrstili v skupine, glede
na to, kako dobro smo plavali.
Jaz sem bila v drugi najboljši
skupini s plavalnim učiteljem
Davidom. V sobah smo se stuši-
rali in nato odšli na večerjo in
hodili na obiske v druge sobe.
Potem smo se počasi odpravili
spat.
Vsi dnevi so si bili malo po-
dobni. Hodili smo na sprehode,
risali, se kopali v morju, nabira-
li različne stvari za šolsko raz-
stavo. Vsak dan je bila hrana
zelo dobra in učitelji prijazni.
Zadnji večer v Medulinu je vsa-
ka soba pripravila nastop. Zanj
smo se dolgo pripravljali. Vsi
smo bili bolj urejeni kot pona-
vadi. Meni so bili všeč vsi nas-
topi. Ta večer mi je bil zelo všeč.
Naslednji dan smo se hitro pri-
pravljali na odhod in tudi pla-
vali v morju. Pot domov je bila
zelo dolga.
V šoli v naravi mi je bilo zelo
všeč, ampak vseeno sem bila ve-
sela, ko sem prišla domov.
Tina Murko, 4. c,
OŠ Ljudski vrt, Ptuj
MOJE POČITNICE
Nekega dne se je končala šola.
Počitnice so se skorajda že zače-
le. Bil je zadnji šolski dan. Ti-
sti dan je vedno najzanimivejši.
Dobimo diplome in priznanja.
Potem se začnejo počitnice.
Med počitnicami sem bila na
morju. Imela sem se zelo lepo.
Veliko sem plavala. Na morju
So nam tudi kuhali. Kuhali so
Zelo okusno hrano. Nekega dne
smo se peljali z ladjo. Lastnik
liste ladje je iz Murske Sobote.
Ustavili smo se tudi na nekem
otoku. Na tistem otoku smo
'nieli ribji piknik. Tam smo se
tudi kopali. Na Hrvaškem je
bilo zelo lepo. Na morju smo
tudi vsak večer hodili v Me-
dulin. Tam imajo lunapark. V
'unaparku sem se peljala na ba-
lerini. Bilo je zelo lepo. Šli smo
domov. Doma pa sem dočakala
šolo.
Barbara Viher, 3. a,
OŠ Miklavž pri Ormožu
OB ZAČETKU
ŠOLSKEGA LETA
Danes se še zabavaj, malo uži-
vaj, se šali, malo lenari. Jutri se
pripravi in začni zares. Pripravi
si stvari za šolo, ubogaj učitelja
in samo delaj, delaj in delaj. Pa
pazi, da ne nasrkaš.
Goran Jus, 8. b
V novem šolskem letu se bom
potrudil, da bi dobil čim lepše
ocene. Delal bom z vso močjo.
V šoli mi je lepo, ker imam tako
dobre učiteljice.
Nino Krajnc, 6. a
Dan pred začetkom novega
šolskega leta sem s prijatelji uži-
val kot še nikoli. Od desete ure
zjutraj smo bili na igrišču in
samo igrali nogomet ter košar-
ko. Ostali smo tako dolgo, da
so bile mame že v skrbeh, da se
nam ni kaj zgodilo. Domov smo
prišli okrog devete ure zvečer.
Moral sem se umiti in pripravi-
ti stvari za šolo.
Jure Plajnšek, 7. a
Ko so se junija začele počit-
nice, sem si želel, da se ne bi
nikoli končale. Ampak nič ni
večno. Ko so se odprla šolska
vrata, smo bili vsi zelo razpo-
sajeni, a smo hitro spoznali, da
je brezskrbnih počitnic konec.
Hitro se bodo začele kontrolne
naloge in spraševanje, zato še
danes uživaj mo. Te dni bom iz-
koristil še za kak izlet ali obisk
pri prijateljih. Energijo, ki smo
si jo nabrali med počitnicami,
pa bomo porabili v šoli. Prav
nam bo prišlo, ker je pred nami
dolgih deset mesecev učenja.
Marko Božičko, 7. a,
OŠ Videm
TONE PAVČEK
Tone Pavček pravi korenjak
je,
ker s pesmicami rad igra se,
piše pesmi za otroke,
ki se še držijo za roke.
Piše pesmi za mladino,
v njih omenja otroško vrlino,
piše pesmi za vse ljudi,
ki se jim brati mudi.
Čančarija, Juri Muri v Afriki,
v njej nastopajo različni liki;
Velesenzacija, Majhen dober
dan
in Ujeti ocena.
Poganske hvalnice
in zanimive Majnice.
Eva Žunkovič, 5. b,
OŠ Kidričevo
PESEM O MORJU
Morje je modro
kot sinje nebo,
sonce pa sije
nam vedno toplo.
Skačem in plavam
kakor delfin,
na koncu pa vedno
se potopim.
Najlepše na morju
je sončni zahod,
saj take lepote
ne vidiš povsod.
Sandi Vrečar, 4. c,
OŠ Ljudski vrt, Ptuj
NA POČITNICE SO
OSTALI LE ŠE
SPOMINI
Hitro, prehitro so minile po-
čitnice in spet je tu šola. Ostali
so le še lepi spomini na naše po-
čitniške dogodivščine.
Najbolj mi je v spominu ostal
izlet na morje. Ati je rekel: "Za
en dan gremo z vlakom na mor-
je." Bilo je v soboto ob štirih
zjutraj. Malo smo bili še zaspa-
ni, vendar veseli, da se bomo
peljali z vlakom. Bila nas je ve-
lika druščina, za en vagon, ki
smo ga imeli že rezerviranega.
Vlak je pripeljal iz Maribora
na Pragersko, kjer smo vstopili
z vso našo prtljago. Vožnja je
trajala pet ur, vendar je hitro
minila. Prispeli smo v Koper.
Nekateri so se odločili za kopa-
nje v Portorožu, večina pa nas
je ostala kar v Kopru. Do plaže
smo se odpravili kar peš. Na
plaži smo se cel dan kopali, za-
bavali in igrali različne igre. Čas
je hitro mineval in ob osmih
zvečer nas je že čakal vlak, da
nas odpelje nazaj na Štajersko.
Spet nas je čakala dolga vožnja.
Utrujeni, vendar še vedno ve-
seli smo se zabavali med vož-
njo domov. Ko smo prispeli na
Pragersko, je bilo treba z avto-
mobilom domov. Te vožnje se
ne spomnim več, kajti prema-
mil me je globok spanec.
Bilo je naporno, vendar en-
kratno doživetje. Tega dne se
bom še dolgo spominjal z nas-
mehom na ustnicah.
Blaž Lah, 6. a,
OŠ Videm
V GOZDU
v gozdu so drevesa,
pod njimi je veliko mrčesa.
Če nimaš offa,
lahko takoj dobiš klopa.
Na drevesih so lepi listi,
ki s pomočjo vetra
na vejah plešejo,
kakor da so na modni pisti.
Na jasi strmi
so lahko tudi zeleni grmi.
Drevesne krošnje krive so,
da je v gozdu tako temno.
Tina Murko, 4. c,
OŠ Ljudski vrt, Ptuj
LUJZEK
Dober den vsko den! Tak sen
zmontrani in fkuper sprešani,
ke si kumer noge in roke za
seboj vlečen. Od trdega dela
in tudi od lepega vesela. Jesen
je pač za zemljorilce hiijdo
delovni cajt, ko posprovlamo
sadove celoletnega dela, kopaja,
rovaja, švicanja in špricanja.
Letos je vs^ nekak boj rono
zavolo poletne suše. Včosiksmo
v totem cajti šele začeli grozdje
obirati, koruzo trgati in silirati,
letos pa je to že vse posprovleno
v polovjoke, silose in kašče.
Začelo se je delo za drugoletno
krušno letino. Z Mico srna že
koruzišče zorala in borna drugi
tjeden pšeničko vsejala. Zemlja
je zaj, hvala bogeci, poslan-
cem in kandidatom za nedelj-
ske valitve, dobro namočena in
tudi primerno topla, da bo pše-
nička lepo vzklila in se pod
snežno odejo skrila. Pravijo, ke
bo letos hujda in hitra zima.
Menije Mica že kupila trojne
nove gate z dugimi rokovi, pa
tudi soma se je oborožila s
primerno toplo konfekcijo, da
nama ne bi vaserlajtnga zmrz-
nola.
V nedelo sma bla z Mico
na Zahvoli jeseni v Juršincih.
Prav lepo in luštno je bilo,
samo da je vse fkuper dopudne
dež pokvora. Skoda, saj so se
juršinske in seveda tudi druge
žene in dekline iz tote občine
zlo montrale za izvirni prikoz
Živleja na deželi. Izbrona kra-
ljica cvetja Vesna Kramplova
bla kak prova rožica med kra-
ljicami preteklih jeseni, jihova
predsednica Marta Toplakova
pa kak prova mati med njimi.
Skoda, škoda, da je dež, za
kerega smo letošnjo poletje tej-
kokrot prosili, molili in prekli-
jali, toto prireditev razpolovijo
in zalija. No ja, saj na srečo
pred lovskim dumom nesmo
pili deževnice, pač pa vino,
začinjeno s kotlovino in dru-
gimi dobrotami.
Pred nami je valilna nedela.
Vena ste se že odločili, koga in
kero stranko bote valili. Odlo-
čil pa ste se tudi, kere bote kaz-
novali in jih ne bote zaokrožili
na valilnem listeki. Kak pro-
vimo, so valitve demokratična
volja naroda in naj zmogajo
tisti, ki si to zaslužijo.
Tejko zagnes, nega večpapira
in volje za pisaje. Srečno do
drugega tjedna. Vas podavlja
Vaš LUJZEK, poslanski kan-
didat, ki hodi pozno spat, rano
vstaja kak vsa delovna raja.
Info - glasbene novice!
Glasbena jesen poskrbi, da se na policah s ploščami
znajde obilica novih izdelkov in tako lahko v naslednjih te-
dnih pričakujete zajetno količino novih pesmi in albumov.
Ur**
Ameriška skupina BACKSTREET BOYS je do sedaj izda-
la tri albume z naslovi Backstreet Boys, Backstreefs Back
in Millennium. Kvintet namerava v novembru izdati nov al-
bum, promocija zanj pa je še ena klasična lagodna pop
pesem SHAPE OF MY HEART (****), ki jo je ponovno pro-
duciral švedski mojster Max Martin.
***
JENNIFER PAIGE je zablestela na glasbeni sceni s hitom
Crush. Simpatična blondinka solidno poje, kar dokazuje v
iskreni ter romantični pop baladi z naslovom BEAUTIFUL
***
Britanska pevka in igralka MARTINA McCUTCHEON je
kariero začela v TV nadaljevanki Eastenders, medtem ko
je glasbeno kariero začela s skladbo Perfect Moment. Go-
spodična McCUTCHEON ima čist in izrazit vokal, s katerim
bo v skladbi TM OVER YOU (****) navdušila tudi vas, saj
gre za prečudovito popevko z ljubezenskim besedilom.
***
Helen Folasade Adu je pravo ime pevke SADE, ki se je
rodila 16. januarja 1959. Bivša manekenka je v glasbeni
svet vstopila leta 1984 z albumom Dimond Life, njene naj-
večje uspešnice pa so: Vour Love is King, Smooth Opera-
tor, The Svveetest Taboo, Paradise, No Ordinary Love, Kiss
of Life in Cherish the Day. SADE se po šestih letih vrača s
skladbo BY VOUR SIDE (*****), s katero vas bo pomirila
in vas tudi zazibala v prijeten spanec.
***
Britanska skupina DAMAGE je bila najpopularnejša leta
1998, ko je priredila klasiko Wonderful Tonight pevca Erica
CIaptona. Letos je kvintet že oplazil lestvice s komadom
Ghetto Romance in tokrat fantovska skupina prepeva ko-
mad RUMOURS (***), ki je sodoben groovy r&b komad.
***
SAMANTHA MUMBA je imela srečo, saj je pri šestnajstih
letih podpisala pogodbo z založbo VVildcard (to je velika
založba, ki spada pod založbo Universal), ki je izdala tudi
njen debitantski hit Gotta Teli you. Mlada pevka sedaj izda-
ja pesem BODY II BODY (***), ki ji manjka živahnosti in je
bleda r&b pesem.
***
Mehiški kitarist SANTANA je letos dobil cel kup grammyjev
za album Supernatural in uspešnici Smooth (duet z Ro-
bom Thomasom iz skupine Matchbox 20) ter Maria Maria
(duet s skupino Product G&B). SANTANA je z multiplatina-
stega albuma izdal multiinstrumentalno pesem LOVE OF
MY LIFE (***), v kateri sodeluje tudi ameriška ročk skupina
Dave Matthevvs Band.
***
Kanadska country zvezda SHANIA TVVAIN beleži že pet
mednarodnih hitov z naslovi God Bless the Child, You're
Stili the One, That Don't Impress Me Much, Man! I Feel Like
A VVoman in You've Got a Way. Čudovita pevka je v novi
zabavni pesmi TM HOLDIN ON TO LOVE (TO SAVE MY
LIFE) (***) združila country, folk in ročk, produciral pa jo je
Robert John "Mutt" Lange.
***
Ameriški band MATCHBOX 20 sestavljajo Rob Thomas,
Kyle Cook, Adam Gaynor, Brian Yate in Paul Doucette. Od-
ličen band piha na dušo nesrečno zaljubljenim v inteligen-
tni ročk baladi IF YOU'RE GONE (*****) z zgoščenke Mad
Seasons.
***
LENNY KRAVITZ bo 23. oktobra postavil na tržišče kom-
pilacijsko zgoščenko Greatest Hits, na kateri bodo najve-
čje uspešnice z zgoščenk Let Love Rule, Mama Said, Are
you Gonna Go My Way, Circus in 5. LENNY pa ponovno
blesti v intimni fantastični in hkrati tudi klasični ročk baladi
AGAIN (*****).
***
Ameriška skupina LIMP BIZKIT je množicam postala zna-
na po hitu Take a Look Around iz filma Mission Impossible
2. Skupina spet združuje trde zvoke v komadu MY GENE-
RATION (***), ki napoveduje novo veliko ploščo skupine
z naslovom Chocolate Starfish and the Hotdog Flavoured
VVater.
David Breznik
24
Četrtek, 12. oktober 2000 - TEDNIH
«mmmeomno
ROKOMET / ALAN POTOCNJAK, RK VELIKA NEDELJA
ffe plesati samo eno sezono
gokometaši Velike Nedelje se intenzivno pripravljajo na
pričetek prvenstva v 1. slovenski rokometni ligi, kajti od
jtarta prvenstva bo veliko odvisno. Usoda je hotela, da se
(prvem krogu pomerijo z Andorjem na njihovem igrišču.
V predlanski sezoni je namreč ravno Andor preprečil Veli-
lu Nedelji pot v prvoligaško konkurenco, ko jih je izločil v
l^valifikacijah.
Alan Potočnjak spada med
stebre v ekipi novincev v prvo-
[igaški konkurenci in je igralec,
ti ga lahko trener uporabi na
/eč igralnih mestih.
TEDNIK: Kako bi ocenili pri-
|)rave?
"Moram reči, da so bile zelo
{valitetne, predvsem pa intenzi-
me. Več smo delali na pridobi-
iranju fizične moči kot prejšnja
leta in menim, da smo fizično
selo dobro pripravljeni, kar bi
ahko bilo odločilnega pome-
la."
TEDNIK: Velika Nedelja je
.grala več pripravljalnih sre-
čanj. Kako bi ocenili formo
;kipo deset dni pred pričet-
Icom prvenstva?
"Z dobro telesno pripravlje-
nostjo se vidi napredek v igri.
Dvig forme je bil opazen na zad-
njih preizkušnjah, ko smo igrali
z Bakovci, Ormožem in Zagre-
bom. Igra in forma sta se pre-
maknili za stopnico višje."
TEDNIK: Kako bi ocenili
razpored v ligi in žreb v po-
kalnem tekmovanju? Znano je
namreč, da je od Starta lahko
odvisno marsikaj.
"Žreb je lahko dvorezen meč.
V prvih štirih krogih imamo dva
težka nasprotnika na domačem
igrišču /Prevent in Gorenje/, ne-
koliko lažja pa naj bi bila nas-
protnika na gostovanjih, vendar
je tako samo na papirju. Andor
bi lahko presenetili, iz dveh do-
mačih tekem pa bi bili zadovo-
ljni s kakšno točko, kar bi bil
obetaven start. V pokalu pa smo
dobili za nasprotnika velenjsko
Gorenje in mislim, da se z nji-
mi lahko enakovredno kosamo.
Pokalno srečanje z Gorenjem
pa sovpada tudi s prvenstvenim
srečanjem z njimi in bomo vi-
deli, čemu bomo v klubu dali
prednost."
TEDNIK: In Vaše želje v no-
vem prvenstvu?
"Primarni cilj naše ekipe je
izboriti si obstanek med prvo-
ligaši. Če pa bi se nam ponudi-
la priložnost za višjo uvrstitev,
jo bomo vsekakor vzeli. Upam,
da bomo dosegli začrtani cilj
in razveselili svoje zveste privr-
žence, ki nam bodo v domači
dvorani pomagali z vzpodbuja-
njem."
Danilo Klajnšek
VIDEM
lesenski kros 2000
Osnovna šola Videm je v
sodelovanju s Športnim za-
hodom Ptuj izvedla medob-
činsko prvenstvo osnovnih
šol v jesenskem krosu, na
katerem je nastopilo sedem-
sto učencev in učenk, šte-
dlo tekmovalcev pa je bilo
i^eliko večje, če upoštevamo,
da so kros izvedli tudi na
OŠ Videm. Lepo vreme in
dobra organizacija so samo
polepšali športni dan teka
željnih mladih.
Uvrstitve - učenke: 5. razred:
1. Tamara Ramšak, OS Ljudski
m, 2. Maja Skaza, OŠ Hajdina,
3. Mateja Golob, OŠ Ljudski
vrt; 6. razred: 1. Alenka Trafe-
la, OŠ Podlehnik, 2. Magdale-
na Gajšek, OŠ Zetale, 3. Polona
Skreblin, OŠ Hajdina; 7. raz-
red: 1. Monika Gajser, OŠ Žeta-
le, 2. Jana Bedrač, OŠ Ljudski
vrt, 3. Petra Kojc, OŠ Žetale;
8. razred: 1. Mihaela Milošič,
OS Cirkulane, 2. Monika Ce-
stnik, OŠ Hajdina, 3. Barbara
Srdinšek, OŠ Leskovec; učen-
ci: 5. razred: 1. Miha Lešnik,
OS Hajdina, 2. Karlo Pintarič,
3. Aljaž Horvat, oba OŠ Olga
Meglič; 6. razred: 1. Peter Mar-
čič, OŠ Olga Meglič, 2. Damir
Zagoršek, OŠ Dornava, 3. Denis
Borak, OŠ Cirkulane; 7. razred:
1.	Davorin Lesjak, OŠ Videm,
2.	Primož Pernek, OŠ Leskovec,
3.	Damir Cingasar, OŠ Ljudski
vrt; 8. razred: 1. Maks Laura,
OŠ Mladika, 2. Damjan Pod-
goršek, OŠ Podlehnik, 3. Miro
Salimovič, OŠ Markovci.
Danilo Klajnšek
Zmagovalna trojka pri učenkah - 8. razred. Foto\ Langerholc
Zmagovalna trojka pri učencih - 8. razred. Medalje sta pode-
ljevala Mirko Vindiše (levo) in Marjan Lenartič. Fo/o: Langer-
holc
MARATON
Mirko Vindiš
v Zagrebu
peti
Ptujski maratonec Mir-
ko Vindiš se je udeležil ma-
ratona v Zagrebu, ki ga
je organizirala tamkajšnja
atletska zveza. Tekmoval-
ce je oviralo zelo hladno
in vetrovno vreme. V kon-
kurenci 147 maratoncev je
zmagal Hrvat Drago Pa-
ripovič s časom 2:25,11,
Mirko Vindiš pa je bil peti
s časom 2:28,08.
Po teku je Mirko dejal:
"Za nastop na zagrebškem
maratonu sem se odločil
zadnji hip in še to na pri-
govarjanje organizatorjev,
ki so želeli vse skupaj po-
pestriti. S časom sem za-
dovoljen, vendar pa sem
nazadnje bolj malo treni-
ral zaradi obveznosti v slu-
žbi. Do 35 kilometra sem
bil v vodilni skupini, nato
pa ni šlo več po željah."
Danilo Klq/nšek
ŠAH
Šahistke koniale priprave
Letošnja šahovska olimpia-
da bo potekala od 26. oktobra
do 13. novembra v turškem Ca-
rigradu. Šahovska zveza Slo-
venije se je odločila, da se
bodo naše reprezentantke za-
njo pripravljale na Ptuju. Na
enotedenskih pripravah je se-
lektor ženske šahovske repre-
zentance velemojster Adrian
Mihaljčišin imel na voljo: Ani-
to Ličino, ŠD Ptuj, Kiti Grosar
in Jano Krivec, Nova Gorica,
in Narciso Mihevc-Mohri, Pi-
ramidia Maribor. Šahistke so
intenzivno delale vsak dan od
desete do sedemnajste ure.
Na prejšnji šahovski olimpia-
di so bila dekleta trideseta med
devetdesetimi ekipami. Napo-
vedi so sila nehvaležne, vendar
bi si naše igralke želele za kak-
šno mesto izboljšati uvrstitev.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
ŠTATENBERG
9. tek slovenske vojske
760. artilerijski bataljon iz
Slovenske Bistrice je orga-
niziral že deveti tek na grad
Štatenberg. Udeležilo se ga
je 196 tekačev in tekačic
iz različnih vojaških enot.
Moški so tekli na deset,
dekleta na štiri kilometre.
Med tekmovalci je bilo tudi
nekaj znanih imen, kot so
slovenska olimpijka Hele-
na Javomik, judoistka Raša
Sraka, kegljavka Andreja
Razlag ... Helena Javornik
je bila po pričakovanjih naj-
boljša pri dekletih. Na teku
je že po tradiciji sodelovala
ekipa italijanske vojske.
Tek je svečano odprl in potem
tudi podeljeval medalje in poka-
le najboljšim, polkovnik Franc
Ošljak, poveljnik 72. brigade.
Sicer pa se je po besedah po-
veljnika 760. artilerijskega ba-
taljona podpolkovnika Bojana
Vogrinca ta športna manifesta-
cija prijela. Želijo si, da bi de-
seti tek na Štatenberg bil še z
večjim številom udeležencev in
da bi nastopilo še nekaj ekip vo-
jakov iz sosednjih držav.
Rezultati: vojaki na služenju
vojaškega roka: 1. Uroš Godi-
na, 52. BRVS; ekipno: 1. Bata-
ljon RKBO; moški do 35 let:
1. Uroš Velepec, Športna enota;
ekipno: 1. MORS; moški od 35
do 45 let: 1. Anton Frumen,
Generalštab slovenske vojske;
ekipno: 1. Center vojaških šol;
moški nad 45 let: 1. Stanislav
Ferfila, Generalštab slovenske
vojske; ekipno: 1. Generalštab
slovenske vojske; ženske: 1.
Helena Javornik, Športna eno-
ta SV; ekipno: 1. Športna enota
SV
Danilo Klajnšek
Zmagovalna ženska ekipa s Heleno Javornik v sredini in An-
drejo Razlag /desno/. Foto: DK
NOGOMET
MNZ Ptuj / Pokalni nogomet
Na področju medobčinske nogometne zveze
Ptuj so odigrali četrtfinalna srečanja. Rezulta-
ti: Aluminij - Zavrč 7:0, Bukovci - Dornava
1:2, Bistrica - Hajdina 2:3, Holermuos Ormož
- Gerečja vas 2:0.
Pari polfinala: Hajdina - Aluminij in Dor-
nava - Holermuos Ormož.
Veteranska liga Štajerska 2000
Rezultati 5. kroga: Apače - Hajdina 1:0,
Brunšvik - Prepolje 2:0, Dogoše - Pragersko
3:2, Pesnica - Polskava 3:0, Radvanje - Zlato-
ličje 4:0, Rogoza - Jakob 1:0, Šentilj - Slivnica
1:2; srečanji Jarenina - Marjeta in Pohorje -
Pekre bosta igrani kasneje.
Vrstni red: Dogoše 13, Pesnica in Rogoza
12, Pekre 10, Jakob, Radvanje in Brunšvik 9,
Apače in Hajdina 7, Zlatoličje, Polskava, Pra-
gersko, Prepolje in Pohorje 6, Slivnica 4, Ja-
renina 3, Šentilj in Marjeta O točk.
Danilo Klajnšek
Priietek malonogometne lige
Komisija za mali nogomet pri MNZ Ptuj
razpisuje tekmovanje v malem nogometu za
sezono 2000/2001 v kategoriji članov in vete-
ranov. V veteransko ligo se lahko prijavijo eki-
pe, ki bodo nastopile z igralci, starejšimi od 32
let. Predviden začetek tekmovanja v obeh ka-
tegorijah je 11. november.
Registrirani klubi imajo pravico nastopa v
kvalifikacijah za vstop v 2. SLMN - vzhod.
26
četrtek, 12. oktober 2000 - TEDNIR
ODBOJKA / 1. DRŽAVNA LIGA - ŽENSKE
Ljubljana - Hektrologistika 3:0
/27:25,25:19,25:21/
ŽOK ELEKTKOLOGISTIKA: Terbučeva, Matalnova, Mo-
horkova, Črešnarjeva, Ilorvatova, Ornikova, Jadadičeva,
Vindiševa, Janžekovičeva.
V prvem krogu 1. A DOL lige
so dekleta ptujske Elektrologis-
tike gostovale v Ljubljani in se
pomerile z ekipo, ki je nastala po
združitvi dveh klubov iz sloven-
ske prestolnice. Igralke iz Ptuja
so srečanje sicer izgubile, vendar
so dodobra namučile domačin-
ke, ki so v tem srečanju veljale
za favorita. V prvem nizu so bile
gostje zelo blizu zmage, vendar
je bila sreča zaveznik Ljubljan-
čank. V drugem in tretjem nizu
pa so bile prav tako blizu. Na
koncu je zmaga pripadla nekoli-
ko srečnejšim in spretnejšim do-
mačinkam.
To soboto bodo odboj karice
Elektrologistike, v športni dvo-
rani Center gostile ekipo držav-
nih prvakinj Nova KBM Meltal
iz Maribora.
GRANIT - KAMNIK
1:3
/22:25, 25:23, 16:25, 12:25/
GRANIT: Zorenč, Kavnik,
Pušnik, Bračko, Rajh, Jurak,
Lampret, Bračko, Pipenbaher,
Jesenko.
Na otvoritvi odbojkarske se-
zone v Slovenski Bistrici so lah-
ko gledalci videli zanimivo in
kvalitetno odbojkarsko predsta-
vo. Odbojkarji Granita so odlič-
no igrali prva dva niza. V prvem
si nobeni ekipi ni uspelo priigra-
ti večje prednosti. Pri rezultatu
23:23 so domači odbojkarji na-
redili dve napaki, kar je bilo do-
volj, da so Kamničani povedli.
V drugi igri so domačini krenili
zelo dobro, povedli z 9:5, ven-
dar so gostje uspeli izenačiti na
10:10. Nadaljevanje je bilo izena-
čeno, tako kot v prvi igri 23:23,
vendar so bili bolj zbrani grani-
tovci in uspeli izenačiti. V tretji
in četrti igri pa so Kamničani
zaigrali zelo dobro in brez več-
jih težav dobili igri ter prišli do
načrtovanih točk. Škoda za do-
mačine, saj bi z malo več sreče
lahko osvojili vsaj dva niza.
Danilo Klajnšek
Janja Vindiš, odbojkarica
Elektrologistike
1. DRŽAVNA LIGA - ŽENSKE
Rezultati 1. kroga: Ljubljana - Elektrologistika Ptuj 3:0, Hit
Nova Gorica - Kemiplas Koper 0:3, Formis Bell Miklavž - B&L
Utrip 0:3, ZM Ljutomer - TPV Novo mesto 2:3, Venus Frupi šou -
Nova KBM Meltal 0:3
1. DRŽAVNA LIGA - MOŠKI
Rezultati 1. kroga: Granit - Žurbi team Kamnik 1:3, Consul-
ting Brezovica - S^onit 0:3, Sip Šempeter - Pomurje 0:3, Fužinar
GOKIKM - Otimpija 0:3, Merkur Bled Maribor Stavbar IGM 3:0
JUDO / PRICETEK TEKMOVANJA V 2. SLOVENSKI LIGI
Zmaga Juninianov
v prvem krogu 2. slovenske
judo lige so bili mladi judoisti
Juršincev uspešni, saj so v Slo-
venski Bistrici premagali Oplot-
nico s 5:2 /tehnične točke 50:20/.
Posamični izidi dvoboja: do 60
kg: Kristjan Golob - Iztok Kos
0:2 /0:10/, do 66 kg: Aleš Horvat
- Boris Vizjak 2:0 /10:0/, do 73
kg: David Slodnjak - Grega Čre-
šnar 0:2 /0:10/, do 81 kg: Gorazd
Kerec - Peter Brečko 2:0 /10:0/,
do 90 kg: Zoran Kos - Oplot-
nica brez tekmovalca 2:0 /10:0/,
do 100 kg: Damjan Fras - Oplot-
nica brez tekmovalca 2:0 /10:0/,
nad 100 kg: Jože Marin - Matjaž
Vodovnik 2:0 /10:0/
Danilo Klajnšek
KEGLJANJE
Uvodna zmage Drave
Tekmovanje so pričeli tudi kegljači ptujske Drave, ki nastopajo
v prvi ligi OKZ Maribor. Gostovali so v Lendavi in prepričljivo
premagali domačo ekipo Nafte II s 6:2 /4946:5039/. Posamični izidi
ptujskih kegljačev: Ivančič 854, Haladeja 854, Vranješ 840, Čuš 833,
Sušanj 388, Ilič 432, Šeruga 838.
Danilo Klajnšek
NAMIZNI TENIS
Ena zmaga
in poraz Ptujianov
Namiznoteniški Igralci ptujske Petovie so v soboto odigrali
dve srečanji v 2. SNTL. Imeli so polovični iztržek, saj so
v srečanju v Ljubljani proti domačemu Partizanu visoko
zmagali, medtem ko so v Kočevju z domačim Melaminom
visoko izgubili.
PARTIZAN LJUBLJANA - PETOVTA 1:6
Lenarčič - Ovčar 1:2, Hartman - Piljak 0:2, Kumalič - Janžekovič
0:2, Hartman - Ovčar 2:0, Lenarčič - Janžekovič 0:2, Kumalič - Pi-
ljak 1:2, Hartman/Lenarčič - Piljak/Janžekovič 0:2.
MELAMIN - PETOVL\ 6:1
Novak - Piljak 2:0, Špelič - Ovčar 2:0, Vidmar - Janžekovič 2:1,
Spelič - Piljak 2:0, Novak - Janžekovič 0:2, Vidmar - Ovčar 2:0,
Špelič/Novak - Janžekovič/Piljak 2:1.
Danilo Klajnšek
CERKLJE
Sefcenfo
Pefrol
pokal
2000
Tekmovalci Seicento Petrol
pokala 2000 so se minulo
nedeljo ob otvoritvi prvega
slovenskega dirkališča v
Cerkljah na Dolenjskem
pomerili na letošnji osmi
dirki.
V deževnem vremenu je dvo-
kilometrsko tehnično zahtevno
progo v dvajsetih krogih najhi-
treje odpeljal Vlado Očko, dru-
gi je bil Aleks Humar, tretji pa
Sergej Fikfak. Dobro se je uvrs-
tila tudi ekipa voznikov ptujske-
ga Kurent Racing teama: Aljoša
Tušek (Petrol) je bil šesti, Milan
Senčar deseti, Branko Pšajd pa
petnajsti.
Zadnja dirka za letošnji pokal
bo to soboto, 14. oktobra, na le-
tališču v Portorožu.
ak
ROKOMET / 1. B LIGA
Gorisnita zmagala, Ormož izgubil
Gorišnica - DOL TKI
Hrastnik 25:21/8:9/
GORIŠNICA: Kelenc, Štor-
man 1, Kumer 6, I. Ivančič 4,
Perčič 1, Šandor 2 /2/, Strbal, D.
Ivančič 7 /1/, Firbas, Valenko,
Pisar 4, Margušič, Belšak, Cvita-
nič.
Prvi nastop Gorišnice, novin-
ca v 1. B ligi, je bil uspešen, saj
so prišli do prve zmage. Pomem-
bnost srečanja in nekaj treme so
bili razlog, da domači rokometa-
ši že v prvem polčasu niso imeli
večje prednosti. Preveč je bilo
napak tako v obrambi kakor na-
padu. Medtem ko so se Gorišni-
čani mučili v napadu in trošili
veliko energije, so gostje iz Hra-
stnika z lahkoto dosegali zade-
tke in si do odhoda na odmor
priigrali zadetek prednosti.
V drugem polčasu je doma-
čim v 38. minuti uspelo izenačiti
/12:12/, nato pa so vse do pet-
desete minute gostje vedno ime-
li zadetek prednosti, Gorišničani
pa so uspevali izenačiti in niso
dovolili gostom, da bi povedli
z večjo razliko. Po tem izenače-
nju pa je domačim rokometašem
igra stekla. Dobre obrambe vra-
tarja Tomaža Valenka, ki je v tem
času ubranil dve sedemmetrov-
ki in še nekaj strelov iz šestih
metrov, in nekoliko hitrejša igra
v napadu pa so prinesle vodstvo
domačih. Zelo dobro je v dru-
gem polčadu igral tudi Dejan
Ivančič, zadetki kapetana Igorja
Ivančiča pa so bili v pravem
trenutku. Na koncu so se doma-
či rokometaši zasluženo veselili
prve zmage v novem prvenstvu
vl.BSRL.
Danilo Klajnšek
ORMOŽ - SEVNICA
22:27 (11:14)
ORMOŽ: Šulek, M. Hanželič
3, Horvat 6, Juršič 2, Pučko 1,
Džarmati, Prapotnik 2, Grabo-
vac 1, Ivanuša 3, Kirič 4, B. Han-
želič, Kavaš, Rajh, Dogša.
Ormožani so se že v prvem
krogu pomerili s Sevnico, ki jim
nikakor ne ustreza, saj jih je v
prejšnjih sezonah premagovala z
visoko razliko. Tokrat so pred
200 gledalci domači dobro začeli
in nato znova slabše nadaljevali,
ob tem sta jih sodnika z odvze-
mom prednosti razveljavila tudi
tri zadetke, izkušeni gostje pa so
to in premalo čvrsto igro doma-
čih izkoristili ter zasluženo zma-
gali.
V začetku drugega polčasa so
se domačini približali na zade-
tek (13:14), vendar so iz neiz-
delanih akcij pri strelih preveč
grešili, vratar Marcola jim je ub-
ranil kar nekaj strelov s šestih
metrov, nasprotni napadi gostov
pa so razliko povišali kar na
osem zadetkov (15:23 in 18:26).
Prednost gostov je bila tokrat na
igralnih mestih vratarja in sred-
njega zunanjega igralca, saj sta
na teh zelo izkušena Marcola in
Simončič.
Ob polčasu so se domačini za
dolgoletno igranje zahvalili Mar-
ko Antoliču.
l.k.
Rezultati 1. kroga: Gorišnica - DOL TKI Hrastnik 25:21 /8:9/,
Ormož - Sevnica 22:27 /11:14/, Pomurka Krog Bf kovci - Šmar-
tno 32:19/17:9/, Chio Besnica - Nova Gorica 23:29 /9:15/, Izola
- Cimos Koper 24:19 /12:8/, Mitol Pro Max Sežana - Preddvor
27:22 /12:12/.
Vrstni red: Pomurka Krog Bakovci, Nova Gorica, Sevnica, Izo-
la, Mitol Pro Max Sežana in Gorišnica 2, DOL TKI Hrastnik,
Ormož, Cimos Koper, Preddvor, Chio Besnica in Šmartno O
točk.
MALI NOGOMET / 1. SLOVENSKA LIGA
Rezultati 5.kroga: Sevnica - Lesna Litija 3a:4,
Meteorplast Ljutomer - Mizarstvo Širovnik 7:5,
Maxi Club Celje - TF Beton Koper 2:0, GIP Beton
Zagorje - Naja Ljubljana 4:3, Puntar Tolmin - Po-
etovio Mila Tomaž 3:0.
Vrstni red : Lesna 13, GIP Beton 10, Naja 9, Se-
vnica 9, Meteorplast 7, Puntar 5, TF Beton 4, Maxi
3, Poetovio Tomaž 3, Mizarstvo Širovnik 3.
PUNTAR TOLMIN - POETOVIO
MILA TOMAŽ 3:0 (2:0)
Strelci: 1:0 B.Uršič (11), 2:0 Brežan (13 -10 m),
Kragelj (36).
Poetovio Mila Tomaž: Špur, Magdič, Topoli-
njak, Bohinec, Gašparič, Cvetko, Lah, Školiber,
Praprotnik, Pintarič, Bedrač.
Malonogometaši Tomaža so tokrat gostovali v
Tolminu pri Puntarju in doživeli četrti letošnji po-
raz. Najprej je za Tomaž bil usoden Boštjan Uršič,
ki se je z zadetkom vrnil na malonogometna igri-
šča po hudi poškodbi. Drugi zadetek so Tolminča-
ni dosegli iz kazenskega strela po šestem prekršku,
strelec pa je bil Brežan. Ob koncu prvega polčasa
so igralci Tomaža imeli priložnosti preko Magdiča
(vratnica) in preko Bohinca, ki ni zadel iz kazen-
skega strela po šestem prekršku domačih. V dru-
gem polčasu so igralci od Sv.Tomaža igrali bolje,
saj so nevarno ogrožali domačega vratarja predv-
sem preko Cvetka in Gašpariča. Zmagovalca je od-
ločil tretji zadetek domačih, ko je zadel Kragelj.
V šestem krogu bo v Ormožu gostoval državni
prvak Maxi Club Celje.
2. SLMN - VZHOD
Rezultati 2.kroga: Marco Polo - Leskovec 4:3,
Draža vas - Mak Cola 5:2, Pušenci - Križevci 2:5,
Vitomarci - Oplotnica 8:6, Slovenske gorice - Do-
lane 15:6, Napoli Pernica - Dobovec 10:8.
Vrstni red: Vitomarci, Napoli, Draža vas vsi po
6, Dobovec, Leskovec, Oplotnica, Slovenskegori-
ce, Križevci, Marco Polo vsi po 3, Mak Cola, Pu-
šenci in Dolane brez točk.
Uroš Krstič
PRIČETEK TUDI ZA
OSNOVNOŠOLCE
v letošnjem šolskem letu bodo tudi osnovno-
šolci hitro pričeli tekmovanje v malem nogometu.
Bo pa spremenjeno in bo potekalo po ligaškem si-
stemu - po skupinah. Nosilec tekmovanja je OŠ
Mladika v sodelovanju s Športnim zavodom Ptuj.
Ekipe so razvrščene v štiri skupine, znotraj kate-
rih se bodo pomerile vsaka z vsako, tekmovanje pa
bodo pričeli 16. oktobra.
SKUPINA 1 - 17. 10. ŠD MLADIKA: Pari:
Mladika - Olga Meglič, Cirkovce - Juršinci, Olga
Meglič - Podlehnik, Mladika - Videm.
SKUPINA 2 - 16.10. ŠD VIDEM: Pari: Videm
- Grajena, Ljudski vrt - Majšperk, Breg - Grajena,
Markovci - Cirkovce.
SKUPINA 3 - 19. 10. ŠD Gorišnica: Pari: Go-
rišnica - Kidričevo, Dornava - Breg, Hajdina - Go-
rišnica, Majšperk - Dornava.
SKUPINA 4 - 18. 10. ŠD Zavrč: Pari: Zavrč
Cirkulane - Markovci, Grajena - Podlehnik, Jur-
šinci - Ljudski vrt, Kidričevo - Zavrč Cirkulane.
Danilo Klajnšek
PADALSTVO / SVETOVNO
PRVENSTVO NA JAPONSKEM
Petfa Padgoršek sedma
v japonski Osaki se je v soboto pričelo sve-
tovno prvenstvo v padalstvu, na katerem
nastopajo tudi slovenski tekmovalci in tek-
movalke.
Pri moških slovensko reprezentanco sestavljajo
Senad Salkič, Uroš Ban, Borut Erjavec, vsi iz ALC
Lesce, ter Milan Jurič in Matjaž Pristavec iz ptuj-
skega aerokluba, od deklet pa Irena Avbelj iz ALC
Lesce in Petra Podgoršek iz ptujskega aeoroklu-
ba.
V Osaki so zaradi slabega vremena izvedli samo
štiri serije skokov na cilj in to samo v ženski kon-
kurenci. V vodstvu je Poljakinja Monika Filipov-
ski, od naših pa je Petra Podgoršek na sedmem in
Irena Aubelj na osmem mestu, obe pa imata mini-
malni zaostanek.
Danilo Klajnšek
PLANINSKI KOTIČEK
fz/ef na Urš/o goro
v soboto, 21. oktobra, organizira Planin-
sko društvo Ptuj Izlet na 1699 metrov vi-
sok Plešivec (Uršlo goro).
Odhod posebnega avtobusa je ob 7.30 uri
s parkirišča na železniški postaji. Na Ptuj se
vrnemo okrog 18.30 ure. Pot nas bo vodila
od doma na Naravskih ledinah proti vrhu
Plešivca. Po daljšem odmoru v planinskem
domu, ki je tik pod vrhom, sledi spust do Po-
štarskega doma. Hoje je za približno 4 ure.
Cena izleta znaša 1100 tolarjev za mladino in
1500 tolarjev za odrasle.
Oprema planinska za sredogorje, hrana in
pijača sta iz nahrbtnika oz. v koči.
Izlet vodi Hermina Šilak s sovodniki. Prijave
s plačili v pisarni društva do torka, 17. okto-
bra. Dodatne informacije dobite pri vodji izle-
ta na GSM 031 761-829.
H.Š.
tednik - četrtek, 12. oktober 2000
27
J, SLOVENSKA LICA
Rezultati tekem 10. kroga: Feroterm
Pohorje - Aluminij 1:1, Esotech Šmartno -
^jvila Triglav 4:1, Elan - Beltinci 4:1, Brda
. Zagorje 2:3, Jadran Šepič - Železničar
pgro 3:0, Šentjur - Dravinja 2:0, Renkov-
ji - Viator 0:1, Nafta - Ivančna Gorica 2:1
1,	ŽIVILA TRIGLAV 10 6 2 2 22:7 20
2,	JADRAN ŠEPIČ 10 6 2 2 20:8 20
3,	ELAN	10 6 2 2 20:12 20
4,	IVANČNA GORICA 10 6 1 3 18:12 19
5,	NAFTA	10 5 3 2 13:8 18
6,	ZAGORJE	10 5 2 3 13:9 17
/ DRAVINJA 10 5 2 3 9:10 17
8.	FEROTERM POHORJE 10 4 3 3 14:13 15
9.	ESOTECH ŠMARTNO 10 4 3 3 12:12 15
10.	ALUMINIJ	10	3	5	2 19:14	14
11.	ŠENTJUR	10	4	2	4 16:19	14
12.	VIATOR	10	3	3	4 16:14	12
13.	ŽELEZNIČAR LIGRO	10	1	4	5 12:20	7
14.	BELTINCI	10	1	3	6 5:16	6
15.RENK0VCI	10 1 1 8 10:25 4
16.	BRDA	10 1 O 9 8:28 3
Pari naslednjega kroga v nedeljo,
15. oktobra: Aluminij - Jadran Šepič,
Ivančna Gorica - Esotech Šmartno, Via-
tor - Nafta, Dravinja - Renkovci, Železni-
čar Ligro - Šentjur, Zagorje - Feroterm
Pohorje, Beltinci - Brda, Živila Triglav -
Elan
HROTERM POHORJE'
UUMINU 1:1 /0:1/
STRELCA: 0:1 Fridauer/22/, 1:1 Maj-
cenovič /89/
ALUMINIJ: Dukarič, Koren, Franci
/Golob/, Kancler, Sambolec, Zemljič, Per-
kovič, Čeh, Majcen, Pučko, Fridauer
/Korez/.
Nogometaši Aluminija so na gostova-
nju v Rušah proti lanskoletnemu prvoli-
gašu iztržili samo točko. Ponovno jih je
samo minuta delila od zmage in že kot
po tradiciji so Kidričani izgubili dve točki
in imajo v drugi slovenski nogometni ligi
največ remijev - kar pet, z malo več sreče
pa bi lahko bili pri vrhu.
Tudi tokrat so dobro pričeli in povedli v
dvaindvajseti minuti, imeli rahlo terensko
premoč ter z vodstvom odšli na odmor.
V nadaljevanju se stanje na igrišču ni
nič spremenilo. Igra je bila enakovredna,
voda na mlin gostom pa je bila izključitev
Bloudka v 72. minuti in kazalo je, da jim
zmaga ne more uiti. Toda prišle so zad-
nje črne minute in domačinom je z veli-
ko sreče le uspelo spraviti žogo za hrbet
dobrega vratarja Aluminija Andreja Du-
kariča in tako so se razblinile sanje o
zmagi. Res škoda!
3. LIGA-SEVER
Rezultati tekem 9. kroga: Krško - Pa-
loma 3:3, Ger. vas Unukšped - Montavar
Rogoza 0:3, TK&EL Stojnci - Fužinar 2:2,
Kovinar Mascom - Mons CIaudius 2:1,
Hajdina - Vransko 0:1, Usnjar - Zreče
2:0, Kozjak - Ptuj 2:1
1.PTUJ	9 7 1 1 23:9 22
2.	USNJAR	9 6 2 1 25:9 20
3.PAL0MA	9 5 3 1 20:13 18
4.	MONTAVAR ROGOZA 9 5 1 3 20:13 16
5.	ZREČE	9 4 3 2 11:7 15
6.	KOZJAK	9 5 0 4 18:18 15
/.VRANSKO 9 4 0 5 14:15 12
8.	TK&EL STOJNCI 9 2 3 4 10:12 9
9.	FUŽINAR	9 2 3 4 14:17 9
10.	MONS CLAUDIUS 9 2 3 4 12:17 9
11.	KOVINAR MASCOM 9 2 3 4 11:19 9
12.	HAJDINA	9 1 4 4 8:14 7
13.	G. VAS UNUKŠPED 9 2 1 6 9:23 7
14.	KRŠKO	9 1 3 5 12:21 6
Razpored tekem 10. kroga 18. oktob-
ra: Paloma - Ruj, Zreče - Kozjak, Vransko
■ Usnjar, Mons CIaudius - Hajdina, Fužinar
- Kovinar Mascom, Montavar Rogoza -
TK&EL Stojnci, Krško - Ger vas Unukš-
ped
TK&EL STOJNCI - FUilNAR
2:2(2:2)
STRELCI: 0:1 Geld (4), 1:1) Meznarič
(13), 2:1 Golob (38), 2:2 Tisnikar (40)
STOJNCI; Grabrovec, Kolarič (Žuran),
Purgaj, Petrovič, Šmigoc, Lenart, Mena-
rič (Munda), Zemljarič, Žnidarič, Štebih
in Golob.
Turobno vreme, hladno, z dežjem je v
prvem delu ogrelo maloštevilne gledalce
z živahno igro in štirimi lepimi zadetki ter
neštetimi priložnostmi, ki so jih zamujali
tako Golob kot Žnidarič in Štebih, pri go-
stih pa Geld, Kušman in drugi.
Gostje so kaj hitro prišli v vodstvo pre-
ko Geida, z lepim zadetkom z glavo je
Meznarič izenačil. Domačini so se le kra-
tek čas veselili vodstva, ko je po lepem
prodoru z leve zadetek dosegel Golob,
dve minuti za tem pa je zaradi nepazljive
domače obrambe Tisnikar postavil kon-
čni rezultat.
V nadaljevanju so najprej gostje pre-
vzeli inciativo, imeli številne priložnosti,
I toda junak tekme je postal razpoloženi
I Grabrovec, ki je svoje igralce rešil pora-
za, še zlasti v 62. min., ko ga Navodnik ni
mogel ukaniti. Proti koncu so domačini
še zbrali nekaj moči, a spet so ostale le
priložnosti, ki jih Golob in Žnidarič nista
izkoristila, (anc)
KOZJAK-PTUJ 2:1/1:1/
STRELCI: 0:1 Jurišič /9/, 1:1 Koren
/39/, 2:1 Pečnik/70/
PTUJ: Golob, Šoštarič, D. Krajnc,
Emeršič, Klinger, Bratec, Gojkošek, To-
plak, Jurišič, Vogrinec, Zaje /Sluga, U.
Krajnc/.
Nogometaši Ptuja so na gostovanju v
Radljah pri domačem Kozjaku doživeli
nepričakovan in predvsem neprijeten po-
raz. Ptujčani so z zadetkom Jurišiča po-
vedli že v deveti minuti in kazalo je, da ne
bo večjih težav z novo zmago v prven-
stvu. Toda vse se je zasukalo drugače.
Domači so prevzeli terensko iniciativo in
goste potisnili na njihovo polovico. V 39.
minuti pa jim je uspelo izenačiti.
Tudi v drugem polčasu so gostje pri-
čeii slabše in to so izkoristili domači ter
dosegli še drugi zadetek. Potem so bili
boljši nogometaši Ptuja, vendar jim do
konca srečanja ni uspelo izida vsaj ize-
načiti in tako so doživeli prvi poraz v pr-
venstvu.
GEREČJA VAS UNUKŠPED-
MONTAVAR ROGOZA
0:3/0:0/
STRELCI: 0:1 Mustafa /51/, 0:2 Volk
/59/, 0:3 Ratkovič /73/
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Lam-
preht, Krajnc, Slaček, Habjanič
/Kaisesberger/, Zajšek, Kmetec /Perko/,
Frangež, M. Bezjak, Voglar, Z. Bezjak
A/erlak/, Stres.
Proti lanskoletnemu drugoligasu so
nogometaši iz Gerečje vasi zaigrali do-
bro v prvih petinštiridesetih minutah. To
pa je bilo premalo za morebitno zmago
ali vsaj točko. V prvem polčasu so doma-
čini zamudili kar nekaj priložnosti za za-
detek. Tudi igra je bila dobra in je dajala
upanje na ugoden izid.
Žal pa se je za domače vse končalo
v prvem polčasu, saj so v drugem delu
igre povsem popustili. Njihova igra je
bila nepovezana in neodgovorna, tako
da so gostje brez težav prihajali v prlož-
nosti za zadetek. Dosegli so tri. Da pa jih
niso več, ima največ zaslug domači vra-
tar Lampreht, ki je domače rešil zaneslji-
vo težkega poraza.
HAJDINA - VRANSKO 0:1
/0:0/
STRELEC: 0:1 Povše/57/
HAJDINA: R Brodnjak, M. Krajnc, Ba-
uman, Gorše /Vindiš/, VrabI, Zelko, Ho-
tko. Princi, R. Krajnc, Lončarič, Gaiser
/Pihler/.
Hajdinčanom na domačem srečanju
proti Vranskemu ni uspelo ponoviti do-
bre igre iz Zreč in tako potrditi zmage
v gosteh. Gostje so se dobro branili ter
domače ogrožali iz hitrih nasprotnih na-
padov. V 57. minuti so dosegli vodeči
zadetek, ki se je na koncu pokazal kot
zmagoviti. Škoda za nogometaše Hajdi-
ne, da niso zmagali, saj bi se s tremi
točkami povzpeli za nekaj mest na pr-
venstveni razpredelnici.
I. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 7. kroga: Videm -
Pragersko 3:3, Slovenja vas - Gorišnica
2:1, Središče - Skorba 3:1, Eltehšop Ro-
goznica - Boč Anchiinženiring 2:1, Dor-
nava - Markovci 3:3, Ormož - Bistrica
1:2
1.	SLOVENJA VAS 7 6 1 0 24:9 19
2.PRAGERSK0	7 4 2 1 20:15 14
3.	SREDIŠČE	7 4 1 2 21:8 13
4.	GORIŠNICA	7 4 1 2 8:5 13
5.	BISTRICA	7 4 O 3 9:10 12
6.	VIDEM	7 3 1 3 19:16 10
7.	ELTEHŠOP ROGOZN. 7 3 O 4 13:14 9
8.	SKORBA	7 2 2 3 26:15 8
9.	BOČ ANCHIINŽENIR. 7 2 1 4 12:13 7
10.	ORMOŽ	7 2 O 5 11:16 6
11.	DORNAVA	7 1 2 4 12:20 5
12.	MARKOVCI	7 1 1 5 10:44 4
Razpored tekem 8. kroga: Pragersko
-	Bistrica, Markovci - Ormož, Boč Anchi-
inženiring - Dornava, Skorba - Eltehšop
Rogoznica, Gorišnica - Središče, Videm
-	Slovenja vas
SLOVENJA VAS - GORIŠNICA
2:1/1:0/
I	STRELCA: 1:0 Gerečnik /34/, 1:1 Han-
I	želič/55/, 2:1 Gerečnik/78/
I	SLOVENJA VAS: Matjašič, Sitar, M.
I	Panič, Krajnc, Levstik, D. Panič /Zupanič/,
I	Lenart, Gerečnik, Ekart, Huzjak
I	/Pungračič/, Metličar /Kotnik/.
!	GORIŠNICA: Herega, Ciglarič/
i	Bohinc/, J. Horvat, Šket, Levačič, Plohi,
Hanželič, Brodnjak, Nenad /Donaj/, La-
pornik, Ž. Horvat /Alič/.
SREDIŠČE - SKORBA 3:1 /1:1/
STRELCI: 1:0 Fafulič /10/, 1:1 B. Mer-
telj /40/, 2:1 Darko Ivančič /68. iz 11 m/,
3:1 Aleksič/83/.
SREDIŠČE: Majč, Jelovica, Dario
I Ivančič, Jurkovič, Darko Ivančič, Kirič
! /Aleksič/, Kolenc, Vizjak, Balažič /Kosec/,
1 Kolarič, Fafulič.
SKORBA: L. Šmigoc, J. Šmigoc, Ho^
I vat, Klaneček, Janžekovič, Žitnik, Strgar,
i Mohorko, Mlakar, S. Mertelj, B. Mertelj
I /Škerget/.
HOLERMUOS ORMOŽ-
BISTRICA 1:2/0:2/
STRELCI: 0:1 Horvat /18/, 0:2 Romih
/38/, 1:2 Vidovič /90/
HOLERMUOS ORMOŽ: Polak, Rajh,
Boris Prapotnik, D. Pintarič, Janžekovič,
Tobijas, Gašparič, Kaloh, B. Pintarič
/Borut Prapotnik/, Jurčec, Jerebič
/Vidovič/
BISTRICA: Hvaleč, Jamnikar, Modrič,
Skale, Horvat, Fridrih, Dovnik, Romih
i /Tkavc/, Stražišar /Zupanič/, Regoršek,
j Novak.
DORNAVA - MARKOVCI 3:3
/1:1/
STRELCI: 0:1 Bezjak /13/, 1:1 Serdin-
šek /44/, 2:1 Novak /56/, 2:2 Bezjak /72/,
2:3 Knapič /77/, 3:3 Novak /87/
DORNAVA: Peteršič, Florjanič, Flos,
I Viher, Hunjet, Čuš, Čeh, Jurič, Bezjak,
i Novak, Serdinšek /Metličar/.
! MARKOVCI: F Forštnarič, Rožman, D.
Mikša, Tekmec /S. Mikša/, A. Kralj, Bratu-
šek, Petek, Bezjak, Štrafela /S. Kralj/, Ko-
I rošec, Janžekovič/G. Forštnarič/.
ELTEHŠOP ROGOZNICA - BOČ
\ ANCHIINŽENIRING 2:1 /2:0/
STRELCI: 1:0 Mustafi /13/, 2:0 Arnuš
/20/, 2:1 Jug /72/
ELTEHŠOP ROGOZNICA: Krajnc, Di-
I zdarevič, Vauda, Herga /R. Markež/, Kur-
I bus, Pihler, Mustafi /Lah/, Makovec, M.
Markež, Doki, Arnuš.
I BOČ ANCHIINŽENIRING: Pepelnak,
Curk /Polanec/, Kralj, Jug, Sagadin, Žnu-
derl, Gajser /Amon/, Korošec, Habjan,
Volavšek, Lončarič.
VIDEM - PRAGERSKO 3:3 /2:2/
STRELCI: 0:1 Dirnberk/31/, 0:2 Krajnc
I /37/, 1:2 Varnica /43/, 2:2 Ovčar /45/, 3:2
Ovčar /65/, 3:3 Furlan /83/.
VIDEM: M. Trafela, Topolovec /Kozel/,
B. Ciglar, Skok, Bračič, G. Trafela
/Koprek/, Ostroško, Šipek, Vanica
/Gregorec/, V. Ciglar, Ovčar
PRAGERSKO: Petrovič, Štiglic
/Novak/, Justinek, Ramadani, Stojnšek,
Furlan, Reich, Breznik, Dirnberk, Krajnc,
Kokol /Lončarič/.
2, LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 7. kroga: Zavrč - Haj-
doše 0:4, Podlehnik - Bukovci 3:1, Apa-
če - Grajena 0:3, Zg. Polskava - Leskovec
0:2, Podvinci - Sp. Polskava 5:0, Tržeč -
Lovrenc 5:2
1.	GRAJENA	7 5 1 1 20:9 16
2.	TRŽEČ	7 5 11 19:9 16
3.	LESKOVEC	7 5 0 2 12:9 15
4.	PODLEHNIK	7 4 0 3 19:11 12
5.	APAČE	7 3 3 1 15:7 12
6.	BUKOVCI	7 4 O 3 17:12 12
7.	PODVINCI	7 3 1 3 21:12 10
8.	ZAVRČ	7 3 1 3 8:10 10
9.	LOVRENC	7 2 2 3 15:13 8
10.	HAJDOŠE	7 2 0 5 20:21 6
11.	SP POLSKAVA 7 1 1 5 8:26 4
12.	ZG, POLSKAVA 7 0 0 7 3:38 O
Razpored tekem 8. kroga: Hajdoše -
Lovrenc, Sp. Polskava - Tržeč, Leskovec
- Podvinci, Grajena - Zg. Polskava, Bu-
kovci - Apače, Zavrč - Podlehnik
2. MLADINSKA LIGA - VZHOD
Rezultati S.kroga: Aluminij - Korotan
6:0, Ptuj - Nafta 3:1, Dravinja - Železničar
Ligro 2:1, Nissan Ferk - Pohorje 5:0, Bis-
trica - Krško 1:0; prosta Šentjur Yurij in
Beltinci.
Vrstni red: Nissan Ferk 20, Aluminij
18, Nafta, Dravinja in Ptuj 13, Železničar
Ligro in Beltinci 12, Krško 10, Bistrica 7,
Šentjurj 6, Pohorje 4 in Korotan 2 točki.
2. KADETSKA LIGA - VZHOD
Rezultati 9. kroga: Aluminij - Korotan
5:0, Ptuj - Nafta 0:6, Dravinja - Železničar
Ligro 1:1, Nissan Ferk - Pohorje 2:1, Bis-
trica - Krško 1:6; prosta Šentjur Yurij in
Beltinci.
Vrstni red: Krško 20, Nafta 18, Alumi-
nij in Železničar Ligro 17, Nissan Ferk
13.	Beltinci 11, Korotan 8, Šentjur Yurij in
Dravinja 7, Ptuj 6, Pohorje 3 in Bistrica 1
točko.
MLADINSKA LIGA MNZ PTUJ -
ZAHOD:
Rezultati 6. kroga: Slovenja vas - Ge-
rečja vas 2:1, Hajdina - Boč Anchiinženi-
ring 1:3, Pragersko - Videm 5:1; proste
Apače,
Vrstni red: Pragersko 12, Videm 10,
Apače in Boč Anchiinženiring 9, Hajdina
7, Slovenja vas 3, Gerečja vas O točk.
VZHODNA SKUPINA:
Rezultati 6. kroga: Podvinci - Stojnci
1:0, Ormož - Središče 4:3, Eltehšop Ro-
goznica - Dornava 3:3; prosta Grajena.
Vrstni red: Stojnci 12, Ormož in Pod-
vinci 10, Središče 7, Eltehšop Rogoznica
in Dornava 5, Grajena 1 točko.
Danilo Klajnšek
Davorin Fridauer- strelec zadetka v
Rušah.
Marko Bezjak, Gerečja vas Unukš-
ped
Eltehšop Rogoznica
NAJBOUŠI STRELCI
2.	SNL: 6 zadetkov: Matjaž Majcen,
4 zadetki: Milan Emeršič, 3 zadetki:
Matjaž Korez, 2 zadetka: Igor Perko-
vič, 1 zadetek: Davorin Fridauer, De-
nis Kancler, Aleš Čeh in Sebastijan
Golob, vsi Aluminij
3.	SNL - SEVER; 8 zadetkov: Ta-
dija Jurišič, Ruj, 6 zadetkov: Srdan
Gojkošek, Ptuj, 4 zadetki: Danijel Vo-
glar, Gerečja vas Unukšped, 3 zade-
tki: Miran Klajderič in Matej Golob,
oba TK&EL Stojnci, Damjan Vogrinec,
Ruj, 2 zadetka: Boris Klinger in Vla-
dimir Bratec, oba Ruj, Viktor Hotko in
Roman Krajnc, Hajdina, Matej Mezna-
rič, TK&EL Stojnci
1. LIGA MNZ PTUJ; 9 zadetkov:
Aleš Gerečnik, Slovenja vas, Aleksan-
der Mlakar, Skorba, 7 zadetkov: Nives
Ovčar, Videm, Peter Dirnberk, Prager-
sko, 6 zadetkov: Jože Šmigoc, Skor-
ba, 5 zadetkov: Aleš Huzjak, Slovenja
vas, Robert Šijanec, Skorba, Denis
Kolenc in Zlatan Fafulič, oba Središ-
če, Dominik Lončarič, Boč Anchiinže-
niring, 4 zadetki: Mitja Haban, Boč
Anciinženiring, Boško Varnica, Videm,
Ervin Furlan, Pragersko, Darko Ivan-
čič, Središče, 3 zadetki: Boštjan
Stražišar, Bistrica, Zvonko Gašparič
in Sašo Habjanič, oba Holermuos
Ormož, Sandi Čeh, Dornava, Andrej
Bezjak, Markovci
28
četrtek, 12. oktober 2000 - TEDNIR
JUDO / 1. SLOVENSKA JUDO LIGA
V znamenju velikih preseneienj
Minulo soboto so se pričela tekmovanja tudi v pr\i in drugi
slovenski judo ligi. /a naslov prvaka se v prvi ligi poteguje
devet najuspešnejših ekip lanskega prvenstva, v drugi ligi
pa v letošnjem prvenstvu nastopa rekordno število ekip,
kar enajst. Ptujčani so začeli pora/no, Impolčani pa prišli
le do dveh točk.
Telcmovanja v prvem krogu 1.
slovenske judo lige so minila v
znamenju presenečenj. Za prvo
so poskrbeli nedvomno mladi
judoisti ljubljanske Olimpije, ki
so merili moči v Slovenski Bis-
trici proti lanskoletnim in tudi
že večkratnim državnim prva-
kom Impolu in ekipi Policijske-
ga judo kluba iz Kranja.
Že v uvodnem srečanju sobo-
tnega je prišlo do velikega pre-
senečenja. Bistriški Impol se je
ponovno okrepil z najboljšimi
slovenskimi judoisti in njihova
ekipa šteje sedem državnih pr-
vakov, tako da je pričakovati re-
sen naskok na ponovni naslov
državnih prvakov. Vendar jim
je pot na vrh že v začetku za-
grenila ekipa Olimpije. Mladi
Ljubljančani so povsem neob-
remenjeno krenili v odprti boj
z državnimi prvaki. Mladi, šele
petnajstletni Mark Faflja je pre-
senetljivo iztržil neodločen re-
zultat v kat. do 60 kg proti
izkušenemu Simonu Zafošni-
ku, članskemu državnemu pr-
vaku. V nadaljevanju je uspelo
Ljubljančanom celo povesti z
zmago nad Spesom in to kar
z 10:0. Okrepitev Bistričanov
Goran Hašaj je znižal rezultat
na 1:2, vendar je v nadaljevan-
ju Impolčanom šlo vse slabše.
Prvi je visoko izgubil sedem-
kratni državni prvak Sandi Sor-
šak do 81 kg, neuspešni so bili
v kat. do 90 kg, v zadnji sekun-
di je borbo izgubil še Skerbiš
do 100 kg. V kat. nad 100 kg
Ljubljančani niso imeli pred-
stavnika. Kočni rezultat 4:2 za
ljubljansko Olimpijo in porazna
predstava domačinov na uvod-
nem srečanju je povsem izpra-
znila bistriško dvorano, ki se
tradicionalno ponaša z najzves-
tejšimi navijači.
Ljubljančani so potem bili
dokaj izenačen boj s kranjski-
mi judoisti in zasluženo zmaga-
li in tako domov odpotovali s
štirimi točkami. Bistričanom je
nato le uspelo omiliti poraz z
bledo zmago nad ekipo iz Kra-
nja.
Ptujski judoisti pa so prvo
kolo pričeli v Kopru proti do-
mači ekipi in ekipi Branika Bro-
kerja iz Maribora. Po lanskem
četrtem mestu so veljali za so-
botnega favorita, vendar so li-
gaško sezono pričeli porazno.
Nanizali so kar dva visoka pora-
za. Najprej so klonili s 5:2 pro-
ti ekipi iz štajerske prestolnice,
nato pa še nepričakovano izgu-
bili proti Koprčanom, prav tako
visoko s 5:2.
V skupnem seštevku po pr-
vem krogu nepričakovano vodi
ekipa iz Maribora, sledita ji Ivo
Reya iz Celja in Olimpija (vsi
s po štirimi točkami), na dnu
lestvice pa so brez točk Drava,
Šiška in Kranj.
Pred ekipami v prvi ligi sta
še dva kroga v predtekmovanju,
štiri najuspešnejše pa se bodo
pomerile v sklepnem turnirju
za naslov ekipnega državnega
prvaka. Glede na pričetek pr-
venstva se nam obeta obilo za-
nimivih srečanj in morda po
mnogih letih premoči bistriš-
kega Impola tudi zamenjava na
prestolu.
Že to soboto bo na Ptuju pote-
kalo srečanje med domačo Dra-
vo in ekipama iz vrha lestvice -
celjsko Ivo Reyo in Olimpijo.
Simon Starček
PETER SILAK / TABOR PTUJSKIH PLANINCEV -
BAVŠČICA 2000 (26. JUNIJ - 1. JULIJ)
Pet dni v biseru shvensiiih dolin
2.del
Tretji dan:
Sramežljiv mogočnež
Za ta dokaj turobni dan smo
izbrali najlažjo in najkrajšo turo.
Glede na dogodke prejšnjega
dne razumljivo, mar ne? Ven-
dar se motite, če mislite, da
je bil zalogaj majhen. Samo ne-
kaj zanimivih podatkov: Man-
grt (2679m), tretji najvišji vrh
v Sloveniji, nanj pripelje najza-
htevnejša in najbolj izpostavlj
na pot v Julijskih Alpah, znana
pod imenom Via ferata. Za do-
stop na vrh pa obstajata še d\ e
lažji poti: zelo zahtevna zavf-
rovana pot - slovenska smer iii
lažja italijanska pot. Za naš;
planince sta bili na voljo ob j
varianti, tako da so lahko vsi,
ki so se odločili za pot, dosegli
lep cilj, za marsikoga višinski
rekord.
Po bujenju ob 5.30 in zajtrku
smo se natlačili v avtomobile z
vso potrebno opremo za pot in
se zapeljali na Mangrtsko sed-
lo. Vsi, ki so se odločili za
zahtevnejšo, slovensko varian-
to s Sandijem in Francem, so
imeli s seboj tudi vso potrebno
tehnično opremo, ki je nujno
potrebna za varno in prijetno
pohajanje po takšnih poteh: va-
rovalno čelado, plezalni pas,
vponke, pomožne vrvice. Vso
to opremo so si že dan prej lah-
ko sposodili v koči. Naše iz-
hodišče je bilo 2055 m visoko
Mangrtsko sedlo, do koder smo
se lahko zapeljali z avtomobili.
Vendar nas je ta mogočnež pri-
čakal v dokaj klavrnem stanju.
Ves je bil namreč oblečen v ob-
lake in le redkokdaj je upal za
kratek čas pokukati izza svoje-
ga belega plašča, pa še takrat se
je takoj sramežljivo zagrnil v še
gostejšo meglo. Vendar nas, po-
gumnih planincev, to ni zmedlo
in smo se odločili: "Če se nam
on noče pokazati, pa ga gremo
mi pogledat gor!" je bil samo
eden izmed komentarjev.
Razdelili smo se v dve skupi-
ni - slovensko in italijansko (po
izbrani poti seveda). Na začet-
ku je bilo nekaj strahu, saj se
je Jure pogumno odločil za za-
htevnejšo pot. Ko je Sandi za-
gotovil, da bo poskrbel zanj, je
bil, glede na njegovo znanje in
izkušnje, strah takoj premagan.
Na koncu mi je Maja povedala,
da so bili ravno najmlajši člani
te odprave - Jure, Marko in ona
- skupaj s Sandijem prvi na vrhu
z lepo prednostjo pred drugi-
mi, kar samo potrjuje pravil-
nost odločitve. Sandi in Franc
sta se torej s svojimi podala na-
prej, Hermina in jaz pa sva za-
daj počasi pognala kolesje (beri
noge) v pogon najinih varovan-
cev pri vzponu na Mangrt po
italijanski poti.
Še preden smo se začeli vzpe-
njati, se je izkazalo, da je bil
prejšnji dan za otroke zelo ut-
rujajoč. Pri Nini, najmlajši ude-
leženki tabora. Maji Polanec (6
let) in Samanti so bile noge pre-
težke in v želji, da se odpočijejo
in pripravijo za naslednje dni,
so se odločili, da bodo z Bran-
kom počakali v koči na Man-
grtskem sedlu - kasneje so mi
povedali, da je bilo potrebno za-
radi megle za pot do koče upora-
biti tudi znanje orientacije(?!).
Vrnimo se k turi. Žal nam
vreme ni bilo niti najmanj na-
klonjeno, saj je bilo ves čas me-
gleno in nepričakovano hladno,
na čase pa je potegnil še hladen
veter, tako da o prijetnem po-
čutju pač ni bilo govora. Kljub
temu nas to ni zmedlo in smo
pogumno sopihali proti vrhu
po lepi in dobro označeni poti.
Posebej me je presenetila Ane-
mari, ki sem jo zaradi varnosti
varoval, vendar je pokazala ve-
liko mero poguma in odločnos-
ti, kar sem resnično občudoval,
glede na to, da so se nekateri ot-
roci odločili ostati spodaj, sama
pa o tem sploh ni želela slišati.
Veselje, ki je zajelo večino, med
njimi še posebej mojo mamo
Adelo, saj je bil to zanjo pose-
ben dosežek, je bilo v trenutku,
ko smo dosegli križ na vrhu, res
veliko. Vendar je hladen veter
vse to navdušenje in zadovolj-
stvo hitro odpihnil v dolino in
po prigovarjanju prstov na ro-
kah in kakšnega ušesa, ki so bili
najbolj na udaru, smo se hitro
poslovili od vrha. Pot navzdol
je minila zelo hitro. Takoj je tre-
ba poudariti, da je ura že odbila
poldne in naši želodčki so klica-
li h kosilu, ki smo ga imeli zra-
ven. Toda hladno in neprijetno
vreme je bioo vzrok za neneh-
no prestavljanje, tako da smo na
koncu prišli do soglasnega skle-
pa: "Vzdržimo do sedla, kjer so
avtomobili, in si tam privošči-
' mo kosilo. Tam bo gotovo tople-
je, če ne drugače, v avtu!". Ker
se je tudi druga skupina vrača-
i la po italijanski smeri, smo se
j seveda srečali. Bilo je tik pod
i vrhom, ampak zaradi že nave-
I denih vzrokov za kaj več kot
vesel pozdrav in nekaj spodbu-
dnih besed ni bilo volje.
Še preden smo se vrnili do-
mov, smo se seveda ustavili še v
koči na Mangrtskem sedlu, kjer
smo se vsi zbrali, žigosali knji-
žice, spili kakšen topel čaj ter
se vrnili, veseli, da smo dosegli
osebne cilje, v domače gnezdo.
Zaradi nekoliko slabšega vre-
mena, utrujenosti in vrnitve v
popoldanskih urah (okrog 16.
ure) je preostanek dneva minil
dokaj umirjeno v obliki pogo-
vorov in horizontalnega poči-
tka. Zvečer je bil na sporedu
film Sprehodi v naravo, z otro-
ki pa smo večer preživeli zunaj
ob igri z žogo. Nato pa LAHKO
NOČ!
PTUJ / OS MLADIKA
Poletna šola v naravi
Osnovna šola Mladika je tudi letos organizirala poletno
šolo v naravi za učenke in učence 4. razredov. Od 14. do 19.
septembra so bili otroci gostje v Simonovem zalivu.
56 otrok je preživelo šest pri-
jetnih dni na morju. Poudarek
šole v naravi je bil na učenju
plavanja, in spoznavanju zna-
čilnosti primorskega sveta. Prvi
dan so si ogledali luko Koper
ter spoznali velikost in razno-
likost našega največjega prista-
nišča. Ker so imeli zelo lepo
vreme in toplo morje, so vsak
dan preživeli do 5 ur v morju
ob različnih vodnih aktivnos-
tih. Zadnji dan so opravili pre-
verjanja plavalnih sposobnosti
in učenci so svečano prejeli po-
trdila - delfinčke. Sposobnejši
učenci so se učili tudi potaplja-
nja in zadnji dan zaključili sve-
čani potop z najdbo različnih
školjk na globini do 5 m.
Da večeri ne bi bili dolgoča-
sni, so učenci pripravili zabav-
ni večer z "Zmenkarijami" in se
sprostili v disko klubu. Ogleda-
li so si tudi solinarski muzej itj
soline v Sečovljah ter spoznali
gojenje najrazličnejših vrst kak-
tusov.
Zdravi, zadovoljni in polnj
vtisov so se poslovili od morja
v upanju, da bodo še kdaj sku-
paj preživeli nekaj tako prijet-
nih dni.
Drago S. Ačintovič
PLANINSKI
KOTIČEK
K debeli bukvi
v nedeljo, 15. oktobra,
gremo na izlet v jesensko
obarvane gozdove. Žetalča-
ni so pred časom na novo
uredili krožno pot do zna-
menite bukve. Čakajo nas
slabe 3 ure nenaporne hoje
po gozdu, potem bomo na-
birali kostanje in si jih tudi
spekli.
Torej: odhod posebnega
avtobusa ob z avtobus-
ne postaje Ptujj vrnemo se
okrog 18^ Cena 700 SIT za
mladino in 1000 SIT za od-
rasle. Avtobus bopeijai tudi
skozi Kidričevo. ( e bo de-
ževalo, izlet odpade. Vab-
ljeni!
Trop Primož
DRAGO ACIMOVIC SVENSEK / RAZISKOVALNA
NALOGA NA OŠ MLADIKA
Razlike v športnem preživljanju prostega
iasa glede na spol in starost uiencev
3. nadaljevanje
Iz v preglednici 2 izračunanih vrstičnih od-
stotkov pozitivnih odgovorov v odnosih med
razredi je razvidno, da so razlike med razredi
najmanjše (4,0 %) pri vprašanju 6, največje
pa pri vprašanju 11 (23,0 %). Pri vprašanju
11, kjer so razlike največje (za 26,0 %), je hkra-
ti najmanjši odstotek pozitivnih odgovorov v
vseh razredih (od 43,0 % do 69,0 %). Praktično
ni bistvene razlike (2,0 %) med 5. in 8. razredi
v športnem preživljanju prostega časa (vpra-
šanje 8). V 8. razredih (14-letniki) je mnogo
več učencev mnenja (16,0 % več), da je tudi
športna vzgoja vplivala na njihovo odločitev,
da športno preživljajo svoj prosti čas, kot v 5.
razredih (vprašanje 10). Zelo visoki so odstot-
ki pri vprašanjih 6, 8, 9 in 10, razlike pa zelo
različne (od 5,0 % do 22,0 %). Znova prihajamo
do podobne ugotovitve kot pri SPOLU: Sta-
rejši učenci (8. r., ženske) nimajo radi špor-
tne vzgoje. Je pa zelo odvisno od učitelja
športne vzgoje, ali je športna vzgoja zanimi-
va ali ne. Učitelj športne vzgoje nima veli-
kega vpliva na odločitev učencev, da športno
preživljajo svoj prosti čas.
Preglednica 2: Izračun vrstičnih odstotkov pozitivnih odgovorov v odnosih med razredi
različnimi starostmi (od 11 do 14 let)
tednik - četrtek, 12. oktober 2000

29
RISE: MIRKO KOSTANJEVEC
BreMplaina pravna pomot obianom
Nadaljevanje iz prejšnje
številke
-	Brezplačna pravna pomoč po bivšem
in sedanjem zakonu o pravdnem postop-
ku
Po bivšem (v nadaljnjem besedilu starem)
Zakonu o pravdnem postopku - ZPP (Ur.
1. SFRJ, št. 4 - 37/77 z dne 14. IV. 1977) je
stranka glede na odločbo v 106. čl. name-
sto odložitve pisne vloge (tožba, odgovor
na tožbo, pravna sredstva in druge izjave,
predlogi in sporočila), ki se je vlagala izven
obravnave, lahko dala vse to tudi ustno na
zapisnik pri pravdnem sodišču. Glede na
105. čl. sedanjega (v nadaljevanju novega)
Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur. 1.
RS št. 26 - 1210/99 z dne 15. IV 1999) pa so
te vloge lahko vlagali le pisno.
Po 109. čl. starega ZPP je sodišče v pri-
meru, ko je bila strankina pisna vloga nera-
zumljiva ali ni vsebovala vsega, kar je bilo
treba, da bi se lahko obravnavala, podučilo
vložnika in mu pomagala vlogo popraviti
oziroma dopolniti. V ta namen jo je lahko
povabilo na sodišče ali pa mu je vrnilo vlo-
go v popravek. Po 108. čl. novega ZPP pa
sodišče v takem primeru ne bo povabilo
vložnika na sodišče, temveč mu bo vlogo
vrnilo z zahtevo, da jo popravi ali dopolni v
določenem roku.
V 7. čl. starega ZPP je določba, da sme so-
dišče izvesti tudi dokaze, ki jih stranke niso
predlagale, v 7. čl. novega ZPP pa take do-
ločbe ni.
Po primerjavi prikazanih določb lahko
Ugotovimo, da je bilo sodišče po starem
ZPP bolj zavezano pomagati strankam in
jim nuditi pomoč kot pa po novem.
-	Postavitev pooblaščenca
Posebna oblika pravne pomoči revnim
strankam je postavitev pooblaščenca; naj-
večkrat bo to odvetnik, ki bo stranko zasto-
pal, kadar je to nujno, da se varujejo njene
pravice.
Zahtevo za postavitev pooblaščenca lah-
ko postavi le stranka in je popolnoma op-
roščena plačila stroškov postopka, to je
Oprostitev taks, predujma za stroške prič,
izvedencev, ogledov in sodnih oglasov.
Postavljenemu pooblaščencu stranka ne
plača dejanskih stroškov in nagrade, tem-
več se to mu izplača iz sredstev sodišče (glej
174. čl. starega in podobne določbe 170.
čl. novega ZPP). Določbe o opustitvi stro-
škov v postopku in o postavitvi pooblaščen-
ca stroškov oproščenim strankam vsebujejo
tudi drugi zakoni, kot so npr. Zakon o splo-
šnem upravnem postopku. Zakon o kazen-
skem postopku in drugi. O tem pa v tem
sestavku ne bom pisal.
-	Vsebina določb pravilniku Mestne obči-
ne Ptuj (MOP)
Ker v Sloveniji še nimamo zakona o pra-
vni pomoči (predlog takega zakona je šele
v zakonodajni proceduri), je bil pravilnik
MOP sprejet na podlagi Zakona o lokalni
samoupravi, ki v 21. čl., kjer je poleg dru-
gih nalog občine zapisano tudi, da občina
pospešuje službe socialnega skrbstva ter so-
cialno ogrožene (glej besedilo v Ur.l. RS št
72/93), in na podlagi 6. čl. statuta MOP, kjer
je med drugimi zapisano, da občina obliku-
je politiko socialnega skrbstva (glej Uradni
vestnik MOP, št 6/99).
Ker je Uradni vestnik MOP, v katerem
je objavljen omenjeni pravilnik, bil dos-
tavljen vsem gospodinjstvom MOP, v tem
članku ne bom v celoti navajal teksta pra-
vilnika, temveč le bistveno vsebino in svoje
pripombe k posameznim določbam.
-	V 1. členu je zapisano, kaj je vsebina
pravilnika, ki bo veljal le do sprejema zako-
na o brezplačni pravni pomoči.
-	2. člen določa:
a)	da brezplačna pravna pomoč obsega:
nudenje pravnih nasvetov o pravicah strank
in sestavo vlog oziroma zahtevkov za zače-
tek postopka v vseh zadevah, s katero up-
ravičenci rešujejo svoj socialni položaj. Te
zadeve so v tem členu natančno naštete;
b)	v izjemnih primerih pa se stranki kot
pomoč lahko dodeli pooblaščenec, ki jo bo
zastopal v teh zadevah. Ker sodišča in drugi
v 10. členu našteti bivšega zakona o pravni
pomoči ne dajejo več pravne pomoči z brez-
plačnimi nasveti niti ne sestavljajo vlog oz.
zahtevkov in pooblaščenca dodelijo revni
stranki šele, ko je npr. tožba že vložena in
postopek že v teku, zato bodo določbe tega
člena zelo dobrodošle vsem, ki bodo uvelja-
vljali brezplačno pravno pomoč.
Kdaj bodo podani pod b) omenjeni izje-
mni primeri, bo v vsakem konkretnem pri-
meru odločila v 6. čl. pravilnika predvidena
komisija.
-	3. člen pooblašča Center za socialno delo
Ptuj, da opravlja nalogo v zvezi z zapostav-
ljanjem brezplačne pravne pomoči in da v
ta namen organizira pisarno. Sredstva za iz-
vajanja teh nalog se zagotovijo v proračunu
Mestne občine Ptuj.
-	4. člen določa, kdo lahko zaprosi za v 2.
člen navedeno brezplačno pomoč.
Tu naj opozorim, da so kriteriji za do-
delitev brezplačne pravne pomoči, npr. za
postavitavitev pooblaščenca, po pravilniku
drugačni in bolj precizni (glej 2. in 4. čl.),
kot pa so za dodelitev pooblaščenca po sta-
rem in novem ZPP, o čemer sem že pisal.
Pogoj za dodelitev pooblaščenca stranki
tako po starem kot po novem ZPP je po-
polna oprostitev plačila stroškov postopka,
kar pa bo sodišče storilo, ko bo ugotovilo,
da stranka po svojem splošnem premoženj-
skem stanju ne zmore teh stroškov brez
škode za nujno preživljanje sebe in svoje
družine (glej čl. 172 starega in 168 novega
ZPP).
Kdaj bodo podani izjemni primeri dode-
litve brezplačne pravne pomoči po 2. ods. 4.
čl. pravilnika, pa bo odločila v 6. čl. predvi-
dena komisija.
Kdaj bo po 3 ods. 4. čl. pravilnika proš-
nja za dodelitev breplačne pravne pomoči
zavrnjena iz razloga, ker postopek glede na
dejansko stanje ne bi bil razumen, bo v vsa-
kem konkretnem primeru odločil najprej
svetovalec, zaposlen v pisarni za brezplačno
pravno pomoč, nato pa po morebitni prito-
žbi v 6. čl. pravilnika predvidena komisija.
-	5. člen določa, kaj mora vsebovati pro-
šnja za brezplačno pravno pomoč in kaj
mora biti priloženo taki prošnji.
-	6. člen pove, kdo na prvi stopnji odloči o
prošnji za dodelitev brezplačne pravne po-
moči in kdo na drugi stopnji.
-	7. člen določa, da mora oseba,ki ji je bila
brezplačna pomoč dodeljena in je v postop-
ku uspela, v roku 15 dni tisti znesek, ki ji je
bil povrnjen za pravdne stroške v postopku,
za katerega ji je bila pravna pomoč dodelje-
na, povrniti in nakazati na žiro račun Me-
stne občine Ptuj.
-	8. člen določa, da pravilnik začne veljati
15 dni po objavi v Ur. vestniku Mestne ob-
čine Ptuj.
Mirko Kostanjevec
30
četrtek, 12. oktober 2000 - tedniR
tednik - četrtek, 12. oktober 2000
31
VIDEM / OB TEDNU OTROK
OfrocI in starši
ustvariaii sl€upaj
Na teden otrok so se po naših šolah, kjer se že po "poklic-
ni dolžnosti" z otroki največ srečujejo, različno spomnili.
Gotovo pa se lahko s svojim delom — potekalo je ves teden
- pohvalijo v zavodu Osnovna šola Videm, ki združuje tri
šole: osemletki Videm in Leskovec ter štiriletko na Selih.
Utrinek s srečanja s starši, ko so pod spretnimi prsti iz jesen-
skih plodov nastajali različni zanimivi izdelki
Na vseh šolah so pripravili
športne dneve, kulturne dneve,
S karaoke, ples, obisk čarovnika,
I prireditev za dedke in babice
' ob dnevu starejših in srečanja
s starši, kjer so lahko otroci in
starši skupaj ustvarjali, se igrali
in nazadnje posladkali s pečeni-
mi kostanji (odrasli seveda tudi
z moštom), v Leskovcu pa so
dodatno kot zaključek projekta
Babica, speci mi koruzni kruh,
v katerem sta sodelovala 2. in 4.
razred, pripravili še veliko jedi
iz koruze.
"V šoli niti ni slabo," so meni-
li starši, ki so že pozabili, kako
je bilo, ko so se pred desetletjem
in več bali učiteljev, spraševan-
ja in kontrolnih nalog (čeprav
spraševanja in kontrolk ta teden
v videmskem zavodu ni bilo) ...
/i
DORNAVA / ŠTEVILNE AKTIVNOSTI OB TEDNU OTROKA
Kdo je moj skriti prijatelj
Na osnovni šoli v Dornavi in podružnični šoli na Polenša-
ku so ob tednu otroka imeli veliko aktivnosti.
Jesen ne sme miniti brez kostanjevega piknika
Ves teden je med učenci po-
tekala sociološka igra Moj skriti
prijatelj. V njej so sodelovali
učenci nižje in višje stopnje. V
tej igri so želeli spodbudili po-
zitivne lastnosti učencev. Učenci
so ves teden drug drugemu po-
lepšali dneve z drobnimi pozor-
nostmi, kot so pošiljanje lepih
misli, darilc in podobno. Seveda
so ti prijatelji bolj ali manj ostali
skriti. Kdo so bili njihovi skriti
prijatelji, so otroci izvedeli v pet-
ek, ko so končali omenjeno igro.
Mnogi so bili nad svojimi skri-
timi prijatelji zelo navdušeni, ob
njihovem odkritju pa tudi pre-
senečeni. Tudi učitelji so bili
pozitivno presenečeni nad spre-
jetostjo omenjene akcije.
V petek so na osnovni šoli v
Dornavi svečano sprejeli v šolsko
skupnost učence prvega razreda.
Številne aktivnosti pa so ves mi-
nuli teden zvrstile tudi v tam-
kajšnjem vrtcu, kjer so ob koncu
priredili kostanjev piknik.
MS
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
v Prekmurju in na Štajerskem ho
povečini suho, pihal bo jugozahodni
veter. Drugod bo prevladovalo obla-
čno vreme s padavinami, ki jih bo
največ v hribovitem svetu zahodne
Slovenije. Vmes bodo tudi nevihte.
Ob morju ho pihal jugo. Najnižje ju-
tranje temperature bodo od 10 do
15, ob morju okoli 11, najvišje dnev-
ne od 13 do 18, ob morju in v seve-
rovzhodni Sloveniji okoli 20 stopinj.
Obeti
v petek in soboto bo spremenljivo
oblačno in povečini suho. Več oblač-
nosti in dežja bo še vedno predvsem
v gorskem svetu zahodne Slovenije.
GLEDALIŠČE PTUJ * V
torek, 10. oktobra, ob 9.30
in 11. uri: Theater Rote
Grutze: Ta presneta ljube-
zen.
GLEDALIŠČE PTUJ * V
sredo, četrtek in petek (11.,
12. in 13. oktobra), ob 9.30
uri za šole in izven: Robert
Thayenthal: Ana in kralj, ki
je padel iz pravljice.
PTUJ * V četrtek, 12. ok-
tobra, ob 18. uri bo na
ptujskem gradu otvoritev
razstave - projekta "V tva-
ri", katerega avtorja sta Du-
šan Fišer in Aleš Šteger
Ob odprtju ju bo predstavi-
la umetnostna zgodovinar-
ka dr Nadja Zgonik.
PTUJ * V petek, 13. ok-
tobra, ob 19.30 uri zače-
nja Društvo izobražencev
Viktorina ptujskega novo
sezono. V refektoriju mino-
ritskega samostana bo prvi
Viktorinov večer v tej se-
zoni. Gost večera bo dr
Anton Stres, pomožni ma-
riborski in naslovni ptujski
škof. Tema večera: "Pravič-
nost in mir".
ORMOŽ * V petek, 13.
oktobra, bo ob 19.30 v
cerkvi sv. Jakoba koncert
dekliškega pevskega zbo-
ra Okarina, ki deluje pod
vodstvom Klaudije Zorjan
Škorjanec.
HAJDOŠE * V gasilskem
domu bo v soboto, 14.
oktobra, ob 19. uri prva
nagradna revija "Frajtonar-
ca 2000" v organizaciji KD
Valentina Žumra Hajdoše.
Nastopilo bo 17 harmoni-
karjev s frajtonarico, med
njimi tudi štikratni zmago-
valec Ljubečne Primož Ke-
lenc.
ŠENTJANŽ * Gledališče
Ptuj gostuje v soboto, 14.
oktobra, ob 20. uri na av-
strijskem Koroškem z Lju-
bezenskimi pismi v režiji
Zvoneta Šedlbauerja.
GLEDALIŠČE PTUJ * V
ponedeljek, 16. oktobra,
ob 19.30 uri za izven: Milan
Jesih: Triko.
PTUJ * V razstavišču ptuj-
ske Mestne hiše je na ogled
razstava Vesne Kolarič iz
Grajene. Razstavljena dela
predstavljajo le delček nje-
nega bogatega ustvarjanja,
ki obsegajo kolažno grafi-
ko, olja s tehniko dletenja,
poslikave s prsti in plaste-
nje barv.
ORMOŽ * Do 15. oktobra
je v prodajnem salonu Re-
nault na Hardeku na ogled
tematska razstava likovnih
del Zmaga Modica iz Ljub-
ljane ter risb slušateljev sli-
karske šole Modic.
ŠTATENBERG * Do kon-
ca oktobra si v viteški
dvorani gradu Štatenberg
lahko ogledate razstavo li-
kovnih del letošnje devete
likovne kolonije.
SLOVENSKA BISTRICA *
V	galeriji Grad je do 22.
oktobra na ogled likovna
razstava Helmuta Jeraka
z naslovom "Svet Keltov",
v pritličju gradu pa stalna
razstava sodobne kerami-
ke britanskih avtorjev iz
zbirke Ifigenije Simonovič.
SLOVENSKA BISTRICA *
V	galeriji Val na Trgu svo-
bode razstavlja akadem-
ska slikarka Karin Lavin.
Naslov njene razstave je
"Prosojnost bivanja". V ga-
leriji razstavljajo še nekate-
h drugi avtorji.
NOČNI OBISK NA
GRADBIŠČU
Neznani storilec je v času z 2.
na 3. oktober med 17. in 7.30
uro iz novogradnje stanovanj-
ske hiše v naselju Cerkvenjak
odnesel vhodna vrata ter štiri
okna, s seboj pa je vzel tudi več
starih rjuh različnih barv in vzor-
cev. Lastnik I.P iz Radencev je
oškodovan za okrog 425.000 to-
larjev.
MESEC DNI PO
POŠKODBI UMRI
3. oktobra ob 3.20 uri je v
Splošni bolnišnici Maribor umrl
J.R., star 57 let, iz Mezgovcev
pri Pesnici. Imenovani je bil po-
škodovan pri eksploziji v stano-
vanjski hiši 5. septembra.
V TRGOVINO ZUNAJ
DELOVNEGA ČASA
v noči s 6. na 7. oktober je ne-
znani storilec vlomil v trgovino
in bar "Hvala" v naselju Šmartno
na Pohorju. Iz objekta je odnesel
barvni TV sprejemnik in 10.300
tolarjev menjalnega denarja. Tr-
govina in gostinska družba iz
Slovenske Bistrice je oškodova-
na za okrog 200.000 tolarjev.
NEPOŠTEN UUBITEU
GLASBE
6. oktobra med 11. in 20.30
uro je neznani storilec iz sta-
novanjske hiše v kraju Cirkovce
odnesel blok flavto srebrne bar-
ve znamke Jamaha, kovček za
flavto črne barve, torbo z zložlji-
vim stojalom za note in platneno
potovalno torbo s skladkarija-
mi. Š.P je oškodovan za okrog
350.000 tolarjev.
LOPOV PRI
VULKANIZERJU
8. oktobra med 16.30 in 19.30
ure je neznani storilec vlomil v
vulkanizersko delavnico, ki je v
sklopu stanovanjske hiše v Per-
nici. Ukradenih je okrog 700
pnevmatik različnih dimenzij -
obnovljenih in novih, različnih
znamk, stroj za premontažo pne-
vmatik za tovorna vozila, stroj za
optično nastavitev koles, ročni
narezovalec gum, tlačna poso-
da za polnjenje tovornih pne-
vmatik, namizna stiskalnica za
krpanje pnevmatik znamke in
nov prednji blatnik osebnega
avtomobila črne barve. Lastnik
J.Z. je oškodovan za okrog
8.000.000 tolarjev Policisti sto-
rilca iščejo.
Ur
RODILE SO - ČESTITA.
MO: Sim<ma Lozinšek, Sela
14/b, Lovrenc - Jaša; Marijj
Plohi, Trnovci 10, Sv. Tomaž
-	dečka; Klementina Luk-
man, Obrež 117, Središče
-	Nika; Andreja Klejnošek,
Vitomarci 43/a, Vitomarci -
Benjamina; Simona Strni-
šek, Skorba 36/c, Hajdina -
Matica; Sonja Sovič, Strmec
pri Sv. Florjanu, Rogatec -
Eriko; Breda Zavec, Brezo-
vec 73, Gorišnica - Jureta;
Ksenija Vogrinec, Mihovci
4,	Ormož - Vanjo; Renata
Obran, Zavrč 11 - Danija;
Stanka Hebar, Mihovci 10/a,
Ormož - Meto; Simona Srša,
Vodranci 47, Ormož - Tade-
ja; Slavica Črešnik, Skorba
1, Ptuj - dečka; Suzana Mla-
kar, Majšperk 8 - Nino; Sla-
vica Vrabl, Grajenščak 83/a,
Ptuj - Tjašo; Romana Mav-
rič, Zlatoličje 123/a, Starše -
Aneja.
POROKE - PTUJ: Andrej
Paveo, Gerečja vas 40/b, in
Ivanka Peric, Tihaljina 51,
BiH; Janez Potočnik, Ptuj-
ska Gora 82, in Tatjana Her-
tiš, Lovrenc na Dravskem
polju 122/b.
POROKA - DOLANE: Sre-
čko Sok, Borovci 25, in Ma-
teja Bezjak, Placerovci 5/a.
POROKA - ORMOŽ: Seba
stijan Gider in Mojca Žinko,
Sodišinci 4.
UMRLI SO: Ciril Hojnik,
Trnovci 14, rojena 1916,
umrl 28. septembra 2000;
Ana Cajnkar, rojena Šiško,
Bratonečice 2, rojena 1920,
umrla 1. oktobra 2000; Ja-
nez Galun, Prvenci 2, rojen
1929, umrl 2. oktobra 2000;
Neža Majer, rojen Kolarič,
Prešernova ul. 26, Ptuj, ro-
jena 1920, umrla 1. oktobra
2000; Aleksander Horvat,
Pristava 16, rojen 1968, umrl
1. oktobra 2000; Kristina
Požar, rojena Kmetec, Sela
25, rojena 1927, umrla 3.
oktobra 2000; Martin Hr-
ženjak, Gruškovec 85, ro-
jena 1940, umrl 3. oktobra
2000; Alojz Matjašič, Trnov-
ski Vrh 29, rojen 1942, umrl
3. oktobra 2000; Josip Po-
lančec. Industrijsko naselje
5,	Kidričevo, rojen 1943,
umrl 30. septembra 2000.