Poštnina plačana v gotovini.
2*— dinarja
fon-iKi
LETO III.	LIST	DOBRE	VOLJE	ZA	SLOVENCE	/	IZHAJA	DVAKRAT	MESEČNO	ŠTEV.	9
Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.—.
ujetega ptica tožba y najnoveiši uniformi
dimnim firftofnr^ioii cne<uiil v	w	,	W	/
(Po Simonu Gregorčiču spesnil v duševni osamelosti ex-vodja Milan Stojadinovič.)
Oj zemlja širna, zemlja levu, nad tabo sem imel oblast; zdaj ozka soba me zaklepu.
Zakaj sem moral iz vlade past'?
Pristrigli, oh, so mi peroti: roke ni moči dvignit’ v zrak; Desnica dvignjena, siroti, mi dolgo bil je slave znak.
Ne morem jo čez mejo ubrati, kjer mnog prebiva zvest mi drug, in tujih misli si nabrati, prenesti jih na cvetni jug.
So	bivališče odrediti mi v palanki za žive dni, da vladanja sadov zdaj v sili, uživati mi moči ni.
Tako siroti zaslepljeni ostal edino je spomin, a on ni vir tolažbe meni, spomin mi vir je bolečin.
7m mano leta vladne sreče, pred mano kup brezvladnih dni, krog mene stene puste ječe, — pa naj spomin me veseli?!
i
Zdaj čar sija se v cvet odeva, oj čaršija, moj zlati raj; kupčija krasno tam uspeva, tu moj izgublja se vzdihljaj.
Politik mnog tam prosto leta,
—	kako kupčije tam cveto! — kariera se mu tam obeta, le-tam postelje si mehk6.
A meni je ta svet ocvetel, zaprt ubog sem samotar, ne bom si slave vencev pletel, se vrnil v vlado nikedar.
Mr je mi v j. či srce vbogo, brez vlade gine mi mladost...
Pač mnogo vzeli ste mi, mnogo; cblast ste vzeli in prostost.
k*
Dr. Stojadinovič: »Za vse mogoče uniforme sem se zavzemal, da bom pa tako pisano dobil, si pa res nisem mislil.«
A enega mi vzeli niste, pa mi ne vzamete nikdar; za to presluhi tudi vi ste: to je »zaradjeni« denar.
Bom v internaciji sameval, dokler ne poči to srce; spomin na »vodjo« bom pogreval in sebi bom hladil gorje!
j + DMjiadM
MALI OGLASI
Na prodaj
po bagatelni ceni film »'Pri leta vlade dr. Stojadinovica«. Prodajamo tudi na metre. Humoristični listi, katerim lahko dobro služi, imajo popust.
Zelene srajce,
zelo primerne 'za uniformiranje internirancev, nudi glavna zaloga tvrdke »Stojadinovič <Sc Co.«
Radi izpremenjenih prilik
prodamo veliko število gumijastih kroglic novejšega izdelka. Zelo primerne za otroško igračo. Razpošiljamo jih diskretno. »HSStrgovska hiša, Zagreb.
Nove knjige
Književni trg izkazuje spet nekaj novitet, ki jih priporočamo svojim bralcem:
Milan Stojadinovič: »Kdor drugemu jamo kopije, sam vanjo pade.« (Avtobiografski roman).
»Prednosti javnih volitev«. Izdala založba »Hrvatska demokracija«. Knjiga ima tri poglavja:
1. Narodno - vzgojni pomen javnih volitev. Glavna misel: Javne volitve dajejo človeku možnost, da junaško in možato pred vso javnostjo pove, koga voli, krepi torej njegov značaj.
2. Narodno - izobraževalni pomen javnih volitev. Glavna misel: Mandati sc pri javnih volitvah razdele po d’ Hontovem sistemu, ki bazira na višji matematiki. Ker se volilci zelo zanimajo za razdelitev mandatov, bodo brezdvorna- študirali d' Huntov sistem in se s tem izobraževali v višji matematiki.
3. Narodno - gospodarski pomen javnih volitev. Glavna misel: Nabava volilnih kroglic in žar bi bilo veliko breme za narodno gospodarstvo, papirja in črnila za zapisovanje javnih volitev pa je dovolj.
Dr. P. Strmšek: »Vodnik po hodnikih celjske gimnazije«. Potopis s slikami.
Dr. Politicus, specialist za narodno zdravje: »Proč z volitvami«. Edi-
na avtentična izjava, zakaj ne bo volitev. — Avtor s strokovnim znanjem dokazuje, da volitve razburjajo duhove in da v sedanjem času živčne vojne in splošnega razburjenja narodno zdravje ne bi preneslo novega razburjenja — volitev.
Martin Kačur: »Zvišanje plač 1. aprila«. (Elegije.)
»Turistovski priročnik«. I. del: Opazovanje naravnih lepot, ali —
kako postanem vohun. II. del: Turi-stovska oprema ali — opis pušk, ročnih strojnic in ročnih bomb. — S praktičnimi prirheri in ilustracijami.
»Hrepenenje po nedosegljivi«. Sonetni venec! z akrostihom »Cigaret-ki Dravi«. V spomin na 11. april 1940 zložil kronski upokojenec.
POTEGAVŠČINA
»Ali si že slišal, da so trgovca tu na voglu zaprli?«
»Zakaj pa?«
»Zaradi goljufije!«
»I, kaj pa je naredil?«
»Sneg je iv peči sušil in za sladkor prodajal.«
TEHTEN RAZLOG
»Zakaj ste pa svojo lepo službo pri banki pustili?«
»Eli, riekaj so mi napravili, kar mi ni bilo všeč.«
»Lejte, lejte! Kaj so vam pa napravili?«
»Odpovedali so mit«
Prihodnja, binkoštua številka izide v soboto 11. maja.
Novo zvezdo so odkrili
IZ ČASOPISA NAŠIH PENZIJO-NISTOV
Časi so težki. Človek dandanes ne more dati na stran ničesar več, razen svojega klobuka.
nad Beogradom. Menda ima nekaj sorodnosti z Merkurjem. Ni še znano, kako bo novi komet vplival na naše kraje, vsekakor pa je vsaj z astronomskega vidika to odkritje vredno priznanja.
» ... da mi ne napišeš leaj žalostnega. ko me ne bo več,« mi je dejal miš prvi sotriulnik Jurček Frnikula, kadar je nanesel pogovor na njegovo slabo zdravje. ■
Kot prvi si k lističu mojem prišel, pomagal, ne da bi od tega kaj imel.
Si	z rimo in prozo ledino oral; po Tvoji zaslugi je listič obstal.
Po Tvojih nasvetih bom delal naprej, za nase doma in Slovence prek mej. Poti Tvoje držal se bom prav trdno, naj pride kar hoče — kar bo, to pa bo!	Božo.
April 1940
Danski Hamlet se je vprašal, kaj mu le april bo dal, pa na lepem, v enem dnevu, vse mejnike je pobral.
Sploh se je april izkazal, je vznemiril sam Balkan, a Balkanci, brihtne buče, složno vstali smo na plan.
Za nevtralnost, bratsko slogo, vneti smo še bolj ko prej, bogu Marsu ne pustimo, da pokuka preko mej.
Letos ljubi mrzli sever, zdaj Norveško je izbral, da nikoli v naše kraje ne bi zlomek pricapljal!
Mi imamo svoje špase,
Milan šel je na dopust,
Srečko Srečkovič je srečen, to gre zdaj od ust do ust.
O volitvah govorimo in o Moskvi, ki nam da petroleja in bombaža, sploh različnega blaga.
Brigajo nas mine v morju, briga nas blokada vsa, kljub napeti živčni vojni smo lahko vsi hopsasa.
Tudi Indija je taka in Amerika celo, kjer zlata se bo nabralo, da jo zadušilo bo.
Hamlet naš prišel v Ljubljano tudi v aprilu je, a s Kobanci v Mariboru je Šušmelj pokazal se.
Po vsem svetu naokoli bil je zanimiv april, nekaj resnih, nekaj smešnih nam po starem je nabril.
ZGLED
Prvi dan po iporoki je zakonski mož že na vse zgodaj vstal, šel v kuhinjo, zakuril, skuhal kavo in prinesel mladi ženi zajtrk v posteljo. Mlada žena je bila od tolike pozornosti vsa vzhičena. Toda koj nato jo je mož vprašal:
»Ali si si pa vse tudi dobro zapomnila?«
Ona (presrečna); »Kajpak, dragec!«
On: »Potem jjie v redu. Kajti tako želim, da se meni vsako jutro postreže!«
NEVERJETNO
A.: »Si že slišal: Dr. Stojadinovic je opustil vse svoje visokoleteče želje in postal čez noč čisto navaden knap.«
B.: »Ni mogoče!«
A.: »Pa je! Sem čital v časopisih, da je že v — Rudniku.«
POD KALVARIJO
v Mariboru so v nedeljo 21. aprila
—	torej po enem mesecu uradne pomladi — namerili 35 stop. vročine! April koraka z duhom časa, kajti Evropa je ves čas v hudi vročini — 2 izjemo zapadite fronte.
Tulci in domaii
Slovanska gostoljubnost že dolgo je slovela; zato bila je polna »turistov« nam dežela. Sumljivim takim tujcem stopimo brž na prste, in nekaj še storimo: preglejmo — lastne vrste.
Uganite:
Katera občina v Sloveniji je najbogatejša? (Kranjska. In sicer zato, kor so se zmotili mestni očetje pri seštevanju mestnega proračuna kar za 100.000 dinarjev. To malenkostno razliko so ugotovili šele, ko je bil proračun sprejet).
Kateri stan ne pozna stavkokazov? (Špeharji, ki v Ptuju korporativno niso en dan klali in prodajali, ker jim oblast ni dovolila zvišanja cen).
Zakaj se imenuje kavarna na Grajskem trgu v Mariboru — Astorija?
(Zato, ker ljudje danes vzklikajo: »A, štorija!«).
Kako nastane kulturni škandal? (Kadar najamejo umetniki celo Narodno gledališče, narede za svoj re-citacijski večer prav malo reklame, če je ta dan še lepa sončna nedelja in je tiste dni mnogo kulturnih prireditev, pa ti umetniki vendar pričakujejo, da bo gledališče polno).
Kaj storita angleški in nemški mornar, če se znajdeta na dnu m r-ja? (Najpreje doženeta, da se lahko med štirimi očmi vse pogovorita).
Zakaj je letos tako vetrovno? (Ker letala burkajo zrak).
Zakaj ni hotel to pomlad tako dolgo zapihati jug? (Ker so bili v modi le severni vetrovi).
Zakaj pometajo v Mariboru ceste podnevi? (Da se mesto umetno zamegli).
ŽELJA
Oče in sin gledata slona v živalskem vrtu.
Sin: »Oče, takole kužo bi morala imeti midva, vi radi matere, jaz pa radi učitelja!«
Vojaki! Brodovje iti orožje imamo. Še mednarodne pogodbe, garancije in nenapadalne pakte naredimo, pa lahko takoj vstopimo v vojno.
Prve lastavice še ne pomenijo pomladi,
prvi avijoni še ne pomenijo boja.
D. Goflja:
Kje je mir?
Kdor je v nebesih, varen ni, ker zlodej salamenski lahko nebesa proglasi za — prostor svoj peklenjski...
Če si premeščen v dno pekla, tam moraš pač zgoreti, ker te začne sam Lucifer brž za večerjo cvreti.
Kdor si potisnjen v muke vic, prestajaš tam torturo, kot brati če Koseskega ti je literaturo.
Ce kje na severu živiš, še slabše boš vpoštevan, v zaščito ker nevtralnosti tam boš iz kože devan ...
Če si Holandcc, moker boš končal svojo usodo, ker tam v obrambne svrhe gre država vsa — pod vodo.
Če morda v Turčiji živiš, v deželi rajskomili in srečen ves si, ker vsaj tam so harem, zabranili,
za nohte tudi tam ti gre, ker vedno Dardanele dišale mnogim so sladko, premnogim pa — smrdele!
če si morda idealist in plavaš med oblaki:
.protiletalski topič en — f in že si med mrtvaki.
Če trden pa si realist, in le po zemlji hodiš, ne uideš krogli, če oklep železen si izposodiš.
Če režeš kakor vrl plavač pa kje morja gladino, lahko zaplavaš v sveti raj, zadevajoč na — mino...
Če v grobu sladko spanje spiš in veseliš se mira, se motiš, ker granata te kar brž evakuira.
Tak nisi varen pač nikjer: na kopnem^ v zraku, v vodi, na jugu, severu, povsod po gobe greš, povsodi...
En sam kraj sredi je sveta, kjer mir je, človek jadni!
Tam boš na varnem, tam boš cel, na — fronti tam zapadni!
ODGOVOR
Nek mlad1 diplomat in njegova strojepiska sta postala tako velika prijatelja, da je njegova zakonita žena upravičeno postala ljubosumna. Zato je nekega dne 'tajnico svojega moža trdo prejela in jo obsula z vsemi mogočimi psovkami. Tajnica je dolgo molčala, ko ji je bilo pa že vsega dovolj, ji je užaljeno odgovorila:
»Najmanj, s čimer se lahko ponašam pred vami je to, da sem vašemu možu vsaj zvesta.«
PRETEP
V	predmestni gostilni je nastal pretep. Pretepači so se obmetavali s kozarci in steklenicami. Tudi na glavo gosta, ki je mirno sedel v kotu je priletela zelenka. Jezno je skočil na noge in se zadrl: »To je nesramnost! Saj vidite, da sem nevtralen! Le kako si upate kršiti nevtralnost!« Pa mu je dejal eden izmed pretepačev: »Obrnite se na Društvo narodov, če vam ni prav.«
Rada bi zvedela, kaj se dogaja za vrati
CITAT IZ KNJIGE:
Kdor dela kot konj, je — osel!
Italija zaenkrat Se koleba
N o č v M
Alkoholljada \
I. postaja:
Začnimo kar na tistem kraju, kjer vse začenja se in jenja, ki poleg cerkve je največji predstavnik našega življenja!
To je gostilna, vir utehe, pa bodi Jarc, Povodnik, Orel, Zadruga, Krste, skratka prostor, kamor vsak rad gre, kdor ni znorel.
Spočetka tam je še tišina, potem pa jezik se razveže in v plat politično, kulturno in še v škandide se zareže.
Je govorica kot po maslu in vino teče kakor olje, a bliža žalosten se konec, ko človek volje je najbolje.
Tu konec je, kar v srednjem veku bilo nazvano je »tortura«, in kar uradno se naziva
—	zakaj le? — policijska ura!
II. postaja:
Iz krčme si evakuiran, domov srce še nič ne sili,
a r i b o r u
treh postajah
v kavarno sedeš pri tej priči, ker kava alkohol omili.
Sicer je kava le izgovor, da prideš spet čimprej do vina v okrilje »Jadrana«, »Centrala«, »Astorije«, Kutrice, Guština.
Kdor diplomatičen je krokar, h Guštinu v »Grajsko« se povede, tam, če ima v želodcu gobo, kar tri lokale brž prebrede.
Začne v kavarni, spije kavo, nato na mizo liter vinca, jeclja že bolj, še v klet zaleze, kjer ga omamlja s čari Tinca.
Tam se osnuje pevsko društvo, kdor pevec ni, pa tam postane, nato še v bar momljaje krene, da nekaj mu še v grlo kane.
III. postaja:
Kdor trdoživega je grla in nima še zadosti v buči, ta sredi deklic rajskomilih kariere v baru ne zaključi.
Ta sili na postajo tretjo, ki krokarjem zato ugaja, ker je vso noč na razpolago, in ta postaja je — postaja.
Tja je navadno pot predolga in rabi zvitosti strateške, ker glava misliti ne more in so noge ko svinec težke.
A kdor je peš tja skolovratil al’ s pomočjo avtomobila, govornik več ne bo, ker glava na mizo kmalu bo klonila.
Potem zaspi. Ko spet zbudi se, mu treba mesca je odmora, tako ga izčrpa ena sama in samcata noč Maribora.
D. Gnflja:
POZIV!
Vsem nekdanjim državnim poglavarjem, ministrom, diplomatom in drugim kulturnim javnim delavcem, ki so aristokratskega porekla ali vsaj žlahtnega rodu ali pa vsaj zaslužni za žlahtne rodove, sporočam, da najemam za svojega sina zveste sodelavce proti takojšnjemu plačilu po minimalnih mezdah v avstro-ogr-ski valuti in križastih tolarjih. Vabljeni so tudi plemenitniki slovenskega rodu, intimni prijatelji naše slavne hiše.
Cita Habsburg, s. r.
ANGLEŠKA PODMORNICA
Pred kratkim so javili poveljniku neke angleške torpedovke, ki je križarila po Severnem morju, da so opazili neko nemško podmornico.
»Kje pa?« je vprašal poveljnik.
»Prav pod nami! Ena ali dve globinski bombi bosta zadoščali, da jo spravimo na drugi svet.«
»Nak! Tega pa že ne bom storil!« je odgovoril kapitan. »Eden od potapljačev naj se brž potopi in naj razdeli med nemške mornarje naše letake!«
MODERNE UČNE METODE
Mali Kitujčki se ne uče po novih metodah le abecede, ampak uporabljajo nove metode pri vsem pouku. Mesece si na primer zapomnijo tako (po starem napevu):
Februarja januar vpraša,
ali se že kuha kaša,
marec premišljuje
in z aprilom pomižkuje,
maj sebično zine,
da njegove so koline,
junij julija zagrabi
in avgust septembra davi,
le oktober malo si počine
in polaga varno mine,
žalostno november kima,
da sta tu december spet in zima...
Težkih misli te rešila bo sigurno dobra godba.
Da najboljši instrumenti naši so, je splošna sodba.
HEIHEL &HEROLD
MARIBOR
Stev. 180
dr. s o. z. trgovina glasbil
Gosposka ul.20
telefon 24-21
KRONIKA
E
D.
— Prišel je končno maj, mesec ljubezni. Zato se koljejo povsod na vse pretege.
— In vse je v najbujnejšem cvetju: drevje, ponarejevanje denarja, širjenje zlohotnih govoric in — vohunstvo. Toda vsako cvetje se nekoč osuje!...
— Premoremo dokaj specialistov za razširjevanje alarmantnih vesti. Specialisti zaslužijo vedno boljše plačilo. In ga bodo tudi prejeli!
— Živine je zmanjkalo po vsej dravski banovini. In hodimo po govedo, oziroma po bike v Srem. To sc še menda ni zgodilo, da bi morali hoditi po bike kam drugam. Posebno v Mariboru in zlasti v poslednjem času tega pomanjkanja ni opaziti. ..
— Tudi kislega zelja ni več. Ker uvajajo po drugi strani tudi že brezmesne dneve, bomo začeli hoditi za Janezom Krstnikom in bo »Jutro« v svoji nedeljski kuhinjski rubriki »Kako moram kuhati, ker...« pisalo tako-le: »Ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja opoldne in zvečer: kobilice in korenice.«
— Edinstven pojav je bil, da je prišlo na dražbo — letalo. V današnjih dneh ni pri nas za letala drugega opravila, kakor — dražba! Blagor nam in da bi ostalo pri tem!
— Tatovi se v poslednjem času ukvarjajo zlasti z železnino. In je čudno, da še niso demontirali železniškega mostu. Le eni železnini ne morejo do živega. To je — železni značaj nekaterih someščanov, ki ga ni mogoče ukrasti iz razloga, ker sc ti značaji tako skrivajo, da še bog ne ve zanje ...
— Večer ljubljanskih mladih literatov je bil odpovedan, ker so šli mariborski odjemalci literature na liter-aturo v okolico. Dvema literaturama ni mogoče služiti hkrati!...
— Slavko Lukman se je tudi predstavil. Topot ne s kakimi telesnimi vrlinami, temveč tenoralno. Stenori-ziral (da ne bo kdo bral »sterorizi-ral«!) je ne predolg spored. Vendar je bila na sporedu še neka pesem, ki pa jo je pozabil zapeti. Niajbrže zato, ker ji je bil naslov: »Ne zabi me!« Poslušalci trdijo, da^se mu je glas razvil zlasti pri ariji »Zenska le vara nas«.
— Starega pokopališča bo konec. Kdor hoče biti ekshumiran, naj sc
javi pri Mestnem poglavarstvu do 1. maja.
— Tečaj v prikrojevanju so imeli v Kamnici. Baje je izborno uspel. To bi bilo jako koristno, ker je v Kamnici marsikdo potreben prikrojevanja!
— Nogometna tekma med Nemčijo in Jugoslavijo je končala 1:2 za Jugoslavijo. V •Mariboru pravijo, da je bil izid tekme med Nemčijo in Jugoslavijo — 1:3 za Jugoslavijo...
— »Zaražena kri« je v kinu »Union«. Namreč film. Zagrebško podjetje pravi v reklami »Zbog delikatne sadržine filma ne izlažemo reki. fo-tosa«. V samem kinu smo potem ugotovili, da je od »delikatne sadržine« ostala samo »sadržina«, odpadla pa je »delikatna«.
— Da je Nežika tudi v šoli zelo pridna, smo zvedeli na akademiji Trgovske akademije in da je g. profesor Mirk kot pevovodja kar brezplačno na razpolago. Res, hvalevredno je oboje!
RAZLAGA
Župnik obišče svojega farana.
»Verjemi mi, Peter, da je žganje tvoj najivečji sovražnik!«
»Saj ste rekli, da je treba sovražnike ljubiti!«
»Že res, ampak ne (požirati!«
OTROŠKA MODROST
Učitelj: »Dragi moj Peter, prav nobenega napredka ne vidim ipri tebi. Niti brati še ne znaš gladko. Ko sem bil jaz v tvojih letih, sem že čisto gladko bral.«
Učenec: »Morda ste imeli boljše učitelje, gospod učitelj!«
5 Kobanskega tedna
Kobanci
so sc nam pokazali kot veseli in luštni ljudje, ki so pa tuidi narodnostno zavedni. Saj je dejal Pohorski Tijek,
da rajši pocrkavajo pri svojih »kazali«, kakor da bi dali tujcu to lepo našo zemljo. Prinesli so zdravja in svežosti v mariborsko puščobo in priporočamo jim, da drugo leto pri-rede — kobanski mesec.
KOBANSKI SLIKAR
»Ponižnosti« so ga učili, pred javnostjo ga »varno« skrili: mn dobre slike odklonili.
Zdaj sam priredil je razstavo, pokazal z njo umetnost pravo,
»gospoda« pa — poveša glavo.
Dr. Tomšič nad oblaki
Vse svoje sem življenje se za Slovence mučil, po smrti pa s kostmi se nasprotnikom priključil.
Nikoli nisem mislil, da bom kedaj brez mesu med -seh, -gg-ji užival še nebesa.
VT* !'
VPRAŠANJE
Kmalu se bo še pričel m a r i b or -s k i umetnostni teden, pesniška dela prebrat bodo H r v a t-j e prišli.
Nekaj bi vprašal Vas rad, (ne zamerite, če sem poreden): ali ob priliki tej ste med ilirce zašli?
Kdaj ženska ne misli na moškega
(Dvogovor)
— Kdaj ženska ne misli na moškega?
— Kadar gre preko ozke brvi.
— Zakaj?
— Ker se tedaj boji, da ne pade v voda in pozabi na vse.
— Ne drži.
— Kako t‘o?
— Jaz sem na primer spremljal nekoč neko damo. Ona je šla spredaj, jaz pa vza-daj. Ko sva bila na sredini, je vzkliknila: »Daj mi roko!«
— Kadar se postara, pa sigurno ne misli več na moškega.
— Tudi to ne drži. Ali nisi čital zadnjič v časopisu, da se je poročila osemdesetletna starka z dvajsetletnim mladeničem?
— No, pa kadar je bolna.
— Tudi tedaj .misli nanj. Saj poznaš ono zgodbo, ko je rekla žena možu: »Pridi bliže k meni, nisem še čisto slaba!«
— Kadar se pelje v letaki pa prav gotovo od strahu ne misli na moškega.
— Strašno se motiš, kubi m,oj!
— Zakaj?
— Ali ne čitaš vsak dan, da se celo zakoni sklepajo v letalu v višini preko tisoč metrov?«
— Kaj pa, kadar se pelje s kolesom. Ali boš tudi trdil, da misli tedaj na moškega?
— To ni nič, dragi moj! Vsako nedeljo vidiš parčke, ki se vozijo na kolesih na izlete.
— Zdaj hni bo pa kmalu dovolj. Ne vem nič več. Počakaj, zdaj sem se spomnil: kadar spi.
— Ni res.
— Zakaj?
— Tedaj sanja o moških.
— Kadar grmi!
— Tudi to ni točno. Tedajl se šele stiska k njemu.
— Zdaj pa res nič več ne vem. Pa ti povej!
— Torej poslušaj!
— Poslušam.
— Kadar zagleda miš.
— Viš gi! Dobro si povedal.
KULTURNA
(V album slov. literatom, ki so recitirali v Zagrebu)
Kar politiki z nesrečno roko bili so prijeli, zdaj kulturniki na hitro so popravljati začeli.
MORNARSKA
Mornar: »Mi mornarji imamo povsod svoj dom.«
Dekle: »Kje pa imate nevesto?«
Mornar: »Domu!«
V	SOLI
Učiteljica: »Zakaj molimo k Bogu in ga vsak dan prosimo za naš vsakdanji kruh? Zakaj ga ne prosimo za štiri, za pet, za teden dni hkrati?«
Učenka dvigne roko in odgovori: »'Zato, ker se kruh tako hitro posuši. «	■	'	j	j	J
SAMOGOVOR
Brezposelnik:	»Vražje vreme!
Zdaj vroče, zdaj mrzlo, zdaj sonce, zdaj deš!... Človek res ne ve, kaj naj zastavi/«
Bandi in zamuda
Ona: »Ti si pa res cel Anglež, vedno prideš par minut prepozno!«
GOVORNIŠKA CVETKA
Govornik: »Toliko mi še lahko zaupate, gospodje, da svojega prepričanja ne bom vsak mesec menjaval kot srajco.«
Zadnje vesti
N ar v i k. Angleši prodirajo na Norveškem z veliko naglico vsak dan par kilometrov — za Nemci.
M ar ib o r, 19. aprila. V Mariboru in na zupadni fronti: Nič novega, vse mirno.
Ruše. V sled odkritja ogromnih količin saharina v teh krajih je padel predlog, da se preimenuje ta kraj v — Saharo.
Kup denarja
si prihranite, če vse, kar potrebujete za sebe, z;a družino, za svoj doni in domačo uporabo
naroiate po pošti
s pomočjo naših bogatili katalogov, ki Vam jih na zahtevo pošljemo brezplačno.
Rob«*	fcuč*
Z a q p • b, Ilira 4 I 6
UMaaiiiiaHMiiiHHHiiiaHMiiiaaaMiiiHamiiiBMaii
zoper Otona HabsburSkeM
in njegove politične akcije v Ameriki iti drugod se še vedno dvigajo ogorčeni glasovi. Fantu nikakor ne puste veselja s politiko, ki ga ima dandanes že vsak pastir, zatorej ga v imenu demokracije tudi gospodu Otonu Habsburgu ne smemo odrekati. Saj ne dela nič drugega kakor živčno vojno drži pokoncu in svojo brezposelnost preganja. Ne delajmo si sivih las! S Habsburgovci je že Švejk obračunal in če še vedno ne morejo dati miru, se jim bo pač zgodilo tako kakor vsem, ki izzivajo usodo samo zato, da bi v časnike prišli. Saj verno: človek obrača, bog pa obrne!
AGENCIJA »RUMENA RACA«
javlja, da se je Japoncem posrečil nov izum. Ko ga preizkusijo na Kitajskem, ga v patentirani obliki razpošljejo na vpogled tudi v druge dežele, ki so v stiski za razne odrešujoče patente. Kdor se že zidaj zanima za motorizirano demokracijo, naj se javi naši agenciji za poizkusne praške.
POMLAD NA ZAPADNI FRONTI
—	Le tiho in po prstih, da jih ne preženemo. Lastavice pomenijo srečo!
Od vojne bzlhoze In drugih faloterlj
1. maja 1940. Šolska naloga. Danilo Goflja.
Vojna Bzihoza, to je Latinski vunPritisk za eno velikansko Zmes strahu, historičnih žifčnih napadof —, obratovanja neslanih je-zikof —, draginje, ignoriziranja Fseh Pri-reditef, stiskanja premoženja f obliki tihotapljenja domače Valute f tuje dežele in še marsičesa drugega.
Vojna Bzihoza se polastuje Senzacij in Gobezdanja žejnih človekof že fčasih tedaj, ko še niti f Australiji vojne ne peljajo. So taki človeki, ki monumentalno smrtno zbolijo, če nimajo nič Vojnle ali kake druge Vzihovalne, oziroma Klepetalne možnosti f zalogi. Jaz sem lastnoročno gojil družabne Stike z eno jako ugledno starejšo Damo, ki je že pred 15. leti sukala Svoj govorilni instrument, ker so f Centralistični Afriki neki Ljudožerci napadli dvia Belca in ju uporabili za veliko Noč namesto Šunke. Takrat je tista Dama producirala fsaki dan in še po noči deset Hektolitrof slane vode f obliki Solz In je že organizirala Mobilizacijo in napovedala Vojno. Rekla je, da je zaparmejduš celi Svet f življemski Nevar-
DOLŽNIKOVA PIŠKJA
Upnik pride k dolžniku in ga dobi za mizo. Pred seboj ima pečeno ipišče.
»Kar prav, da sem vas dobil, zdaj mi boste vrnili, kar ste mi dolžni.«
»Prav rad, ampak su.h sem!«
»Tako? S pečenimi piščanci se pa lahko mastite?«
»Ojoj, dragi moj gospod! Mislite, da mi je malo hudo!« zastoka dolžnik. »Saj sem moral zaklati svojo dobro kokoško, ker je nisem mogel več preživljati.«
SAVA
Nek Gorenjec pride v Ljubljano in pravi med drugim svojemu znancu: »Čudno, tejle vodi pravite vi Ljubljanica? V Kranju ji pa pravijo Sava!«
ZOB ZA ZOB
»Hej, voznik, poženite vendar konja malo hitreje!«	i
»Ni mogoče, gospod! Vest'e, sem ud1 bratovščine za varstvo živali,«
Čez četrt ure pozneje:
»Gospod, dajte mi vendar malo večjo napitnino!«
»Ni mogoče! Veste, sem ud treznostne bratovščine.«	-	I	,	.
nosti in kje neki bodo prebivali Človeki, če bo celi Svet egzblodiral.
Tako vidimo, je človečanstvo zmeraj pripravljeno egzbonirati se za Vojno Bzi-hozo in ji žrtvovati fsaki Dan 25 ur Svojega koristnega delovanja f procvit Zbega-nja redkih mirnih Sočlovekof.
Špecijaliste za Vojno Bzihozo dobavlja prelepi maribor. Tu je Univerziteta za tole jako zelo koristno Stroko. Jaz mislim, da nobena Univerziteta f Sloveniji in drugih kulturnih Banovinah ne more pokazati takih Uspehov in tako odličnih Učencef, kot ta mariborska. In to brez Subvencije, brez Knjižice in 125 Klubof, kolikor jih štejejo navadno manjše Univerzitete! F poslednjem Veku je ta Bzihoza dozorela do Viška, ko kaki Tur, ki je že čisto rumen in grozi s razPočitvijo. In je ta Vojna Bzihoza tako pristna in samozavestna, ko da bi imela kaki štempelj in od spodaj napisano »Sa Zakonom zaštičeno« in zraven še »tna-de in maribor«.
Javlja se pa ta Bzihoza f najraznolikej-ših Oblikah. Nekateri noč in Dan pospravljajo kofčege in urejujejo svoje Spomine. Drugi, ki je telesnlo bolj zaprtega Značaja in Mu telesna potreba fčasi rekvirira po
Zemljica obleko novo zdaj na pomlad bo dobl'a; dama, glejte, da tudi Vi boste kakor zemljica storila!
Se priporoča damski krojač
IGNACIJ TOPLAK
MARIBOR, OROŽNOVA ULICA 10
MED ZAKONCI
Mož: »Ali ni čudno, da največji tepci dobe najlepše žene.«
Žena: »Nikar se ne prilizuj, Tonel«
TRIKRAT TRI JE DEVET
Gospa: »Micka, koliko časa ste pa kuhali jajca?«
Kuharica: »Devet minut, gospal«
Gospa: »Saj sem vam vendar rekla, da jajca ne smete kuhati več ko tri minute!«
Kuharica: »Že res, gospa, toda kuhala sem tri. Trikrat tri je pa devet!«
SEDAJ NA MORJU
»Gospod kapitan, kaj se take velike ladje pogosto potopijo?« vpraša občutljiva dama kapitana velikega parobroda.
»O ne, milostiva, samo enkrat!«
dve Url dnevnega delovanja, si ne upa na Stranišče, ker se boji, da bo, ko bo od-Pravjl Svoje zaprtje, že Sovražnik f deželi. Tretji, ko zasliši mili gla.s Sirene, ki vabi tegztilni Narod na šilit f Fabriko, zagleda takoj najmanj en Bataljoij eroplanof, steče po Plinsko masko, položi oporoko na mizo, pograbi Kanarčka in Svojega cucka pod pazduho, Zdrvi f javno Zaklonišče ki ga ima fsak v Svoji kleti, pretaka pod Plinsko masko bridke solze, ker nima mask tudi za Kanarčke in Cucka, obenem pa pozabi, da je pozabil f stanovanju ženo in otroke...
Ali pa gospa Trdobučnikova: zadnjič je zagledala na cesti tri zaprte A.ftomobile. Nekaj ni bilo f redu, pa so vši trije od zadaj proizvajali nekakšne Poke, ki so bili zvezani tudi z Dimolm. Vsa bleda in po dolgem Času spet enkrat okopana, toda ampak Zavoljo Potnih srag, je priracala f prvo Štacuno in samo še to lahko zjeclja-la, da je videla Tri danke, ki so postrelili mirno in civelizirano Prebivalstvo. . Im ni mogla priti k Sebi, dokler ni f gostilni po-fžila dva golaža z spremljevanjem treh vrčkof Piva, kar ji je vrnilo izgubljene Zifce.
Pri nakupu blaga za elegantne obleke in finega perila se priporoča
JOŽE ROŽAJ
Maribor, Aleksandrova cesta 16
V BLAZNICI
Ni še dolgo tega, kar sem bil v blaznici.
Ne kot pacient, napak ste me razumeli. Obiskat sem šel nekega znanca. Medtem ko je šel paznik ponj, sem čakal pri niekem drevesu.
Mimo sta prišla dva človeka, ki se jima je takoj poznalo, da se tu zdravita. Čudno sta mahala z rokami po zraku in nadvse živahno sta govorila..
Prisluhnil sem.
Prvi: »Angleži so se izkrcali v Narviku.«
Drugi: »In potem so angleški letalci bombardirali Narvik.«
Prvi: »Na Danskem je bil atentat na Himmlerja...«
Drugi: »...ki sploh na Danskem ni bil.«
Prvi: »Po najnovejših poročilih zmagujejo na Norveškem Nemci in Angleži.«
Drugi: »Zmagali pa bodo v tej vojni Nemci, Angleži' in Francozi.«
Prvi: »Danska je velika pridobitev za Nemčijo.«
Drugi: »Zato bodo Angleži laže zmagovali.«
Prvi: »Ker je jugovzhod v veliki nevarnosti, je izven nevarnosti.«
Drugi: »Sedanja vojna je velik napredek človeške civilizacije.«
Prišel je paznik in z njim ubogi moj znanec. Nisem si mogel kaj, da nisem pazniku
na tihem povedal: »Poglejte ta dva revčka! Gotovo sta to neozdravljiva primera!« Paznik me je ošinil z neprijaznim pogle-
dom: »Oprostite, to sta vendar naša dva gospoda zdravnika, ki verjameta vsemu, kar čitata v časnikih.«
IVAN LAH, Maribor
Glavni trg 10 - Telelon 25-03
Špecerija - kolonijale - delikatese
Gospodinje! Za Vašo kuhinjo špecerijske potrebščine, kakor tudi sladke priboljške za Vaše malčke vam nudimo pri nas po izredno nizkih cenah.
Važna oblika Vojne Bzihoze je tudi jezik. Jezik f času Vojne Bzihoze vidi plan-ke peti to sliši Travo rasti. Služi pa ta Jezik najbolj kuharicam, ženskam na trgu, sosedam, gostilniškim Omizjem; kavarniškim Stenicam in sploh pač politično izkušenim človekom. Zadnjič je eden pod častno besedo prisegel in obelodanil svoje zanesljive Informacije drugim, ki so ga hoteli poslušati, da so nemci že f londonu, angleži pa da so prodrli zigfridovo Linijo na 14. krajih in da bodo zato lahko Nemce iz nemčije vun napadli in London nazaj za-fzeli. Fsi navzoči so samo poslušali in Usta odpirali nastežaj. Enemu je padla f tem monumentu z Stropa ena približno že pred tremi meseci preminula Muha f usta in jo je kratko ter tudi malo pogoltnil, tako je bil zavzet od Vojne Bzihoze. Potem pa se je javila pri sosedni Mizi ena jako zelo dobro ohranjena gospa k besedi. Rekla je in izjavila jako zalo merodajno, da na Postaji že čakajo vlaki za eksviakujacijo in kako ji bo hudo, ker nikjer nimajo tako dobrih Hrenofk, kot f mariboru. Taista tragična Usoda je prefzela tudi eno drugo gospo, ki je videla majhujši Problem f tem,
kje bodo stali ringlšpili, če bodo studenci razdjani f Prah in pepel.
Sploh so bila fsa omizja jako zelo me-lankatolična in so pretakala solze za bridko Usodo izgubljene Domovine. Pri tem se je izkazala tudi jako zelo koristna plat Vojne Bzihoze, ker namreč potrebuje za Uteho ogromne količine Alkohola in z tem zaslužijo Gostilničarji in se z tem pokon-čuje tudi Alkohol, kar jp itak Namen svete Vojske.
Pa je Vojna Bzihoza jako zelo koristna tudi za druge Reči. Recimo za kure. Tako lahko podražijo svoja Jajca. Ali pa za krave. Lahko podražijo svoje Mleko, da bo kmalu tako dragocena tekočima, kot Petrolej. Pa se ne kaže samo živalim Vojna Bzihoza z Svoje koristne plati! Ne, tudi premnogim človeškim živalim je f korist in Procvit! Te potem pravijo, da je Blokada in praznijo svoja prenapolnjena Skladišča po jako zelo zvišanih Cenah. Tako je Vojna Bzihoza, kakor lahko konstituiramo, jako zelo politična, ker na eni Strani prazni, po drugi Strani pa zredi trebuhe.
Korist pa nudi ta Bzihoza tudi na ta Način fsem Človekom, ker lahko denar spravljajo f Nogavico in imajo jako zelo odličen
izgovor, da jim ni treba kupovati in podpirati ničesar. Ni jim treba kupovati knjig, hoditi na koncerte, Slikarske razstave, Re-citacijske večere, f gledališče, sploh nikamor, kjer je treba kaj plačevati. Edino izjemo tvorijo pri tem le Vinotoč, Oštarija in Kino. Toda ampak so to kulturne Inštitucije in zanje bi dal Slovenec tudi srčno Kri, kaj šele — denar!
NEPRIJETNO
Neko znamenito igralko so vprašali, zakaj se je tako hitro ločila. Brez ipremišljanja je odgovorila:
»Samo zaradi njegovega močnega po nesrečnega spomina. Moj mož se je namreč vselej vsega spomnil, kar sem želela, naj bi pozabil.«
PREVIDNOST
»Ali bi ne bilo najboljše, d!a bi bil stopil k Ančki in bi mladega moža, ki je pri njej na obisku, spomnil, da je čas odhoda? Saj je že več ko polnoči!«
»Ah, Tonček, pomisli vendar na tiste čase, ko sva ibila še midva mladal«
»Prav imašl Stopil bom dol in ga vrgel na cesto.«
^7AjeLA
in	(m
je tik pred deložacijo. Če ne dobi v kratkem primernih prostorov, si bodo morali nastavljenci G. M. poiskati novo službeno mesto. To menda ne bo težko, če bodo v — prav! rog trobili.
MARIBORSKA GLASBENA MATICA
Iz Celja
TOTI LIST ADVOKATU:
Advokat
vonja naužili do sitega, smo si sedaj nabavili plinske maske, ki nam bodo ob ipriliki novih razstav dobrodošle.
NA SODINOVI ŽAGI GORI!
Alarmirani so bili mestni gasilci, ki so v nekaj urah prispeli na lice mesta. Stopili so v takojšnjo akcijo z največjo požrtvovalnostjo, da bi rešili goreči .plot! in elegantno hišico za nujne potrebe, ki je bila prislonjena na akacijevo .drevo.
Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da je nastala milijonska škoda, ki je le delno krila z zavarovalnino. Požar je nastal vsled kratkega stika. Storilcem so že na sledu.
Iz Kranja
VESTNO »Toti list« prebiraš, dobro veš za: »V IN’Dl Sl!«
Gliho svojo vkup nabiraš, ki zna v prilog POPRATI.
Upam pa, da prave sreče pri vsem tem ne boš imel in da s taktiko nerodno tudi sam boš — SKOPRNEL.
OZNANILO IN PRIJAZNO POVABILO
na Celjski kulturni teden, ki bo svojevrsten, kakor še ni bil nobeno leto. Celjski kulturni teden ima namen pokazati, kaj ustvarjajo Celjani na kulturnem področju. Letos stojita v ospredju kulturnega tedna (ozadje je odpovedano) kot edina predstavnika celjskega umetnostnega ustvarjanja Celjana Rihard Jakopič iz Ljubljane in Robert Soetens iz Francije.
Spominsko plaketo in spominske znake bo izldelal odbor CKT. Na znaku bo napis (po Celjanu Jovanu Ve-selu-Koseskemu iz Kosez) :
»Biti francoske krvi
bodi Celjanu ponos!«
CELJSKA POLJEDELSKA RAZSTAVA ALI GNILA ČEBULA IN PUNSKjE MASKE
Zadnje dni je bil .prehod skozi Gajevo ulico brez plinske maske nemogoč, ker je bila na nekem dlvorišču razstavljena gnila čebula za vohanje. Ne saimo vohanje, temveč tudi ogled je bil vsakomiur vsak čas brezplačen.
Pričakujemo od prireditelja, da nam v kratkem priredi še več razstav, kakor n. pr : razstavo gnilega krompirja, .jlajc, repe ali zelja.
Vsi oni, ki smo se pa tega tajinstvenega
KULTURNI NAPREDEK
našega mesta se je očitno pokazal v zadnjem času, ko na vseli koncih in krajih primanjkuje — surovin.
MALOVRH CENE
je poromal š slovenskimi planinci na Durmitor. Vsi Kranjčani vemo, da Cene ni brez cene za naše mesto, ni pa tudi tako mali vrh kakor bi človek po pisanju sodil. Nasprotno! Cene je eden naših največjih vrhov in kpr drugi slovenski planinci ni-
majo njegove mere, so ga kaj radi vzeli s seboj, kajti tudi Durmitor je velik vrh. Cene jim je pomagal kakor bi jim nihče ne mogel, z dna jih je deval na vrh in se ipotem še savn dvakrat prestopil, pa je bil gori.
DENARJA
pa ne primanjkuje, vsaj tistim ne, ki ga znajo izmakniti. Kar po šestdeset in osemdeset tisoč ga pljunejo v eni noči. Pa je vendar Hace za zapahi! Spiritisti — ki jih v Kranju ni malo, vsaj takih, ki jim je pri duši zelen špirit — torej spiritisti pravijo, da Hacetov duh vpliva na ljudi in jim narekuje — hacetovščino. Za maščevanje, ker je bil Kranj njegova usoda!
Kinč nebeški
POMLADNO SPRAŠEVANJE
Ker se voda je ogrela, se sezona bo začela,
Milan je pa zdaj nam pisal, da jo je drugam pobrisal, v Rudniku bo, ekselenca, srečo srkal iz studenca, mi ga bomo pogrešili, kdo bo zdaj v njegovi vili, kdo zvonil bo na otoku, kdo posedal pri taroku, kdo nam dvigal blagostanje in skrbel za naše sanje?
GORENJSKA
Vrbo varuje svet’ Marko, mi pod vrbo svojo barko zibljemo lepo po Savi, — torej smo veslači pravi.
Iz Ruš
DVE, TRI O GASILCIH IN GASILSTVU
Kakor čujemo, so poslali naši gasilci na ono stran Rokavskega zaliva pozdravno brzojavko, v kateri pravijo:
»Med nami in vami ni razlike: vi nosite radi kolajne, mi tudi; vi sklicujete seje in se posvetujete, če se kje vžge — mi tudi. Vi pridete vselej prepozno — mi tudi..,«
MONSTRE-PROCES
Prav zares, Ruše niso le kulturen in turističen center, temveč zavzemajo zadnji čas prav lepo mesto tudi v pravni ali juridični zgodovini slovenskega naroda. Saj smo dobili sodnika, ki je zaslišal v dveh dneh kar 1.30 (stotrideset) oseb, kar je vsekakor’ rekord. — Zato je padel med Rušani: predlog, da bi se zgradila v Rušah justična palača kje v središču vasi ob cesti. Vešala, ki k tej stvari spadajo, naj bi stala tam kakor nekoč v starih dobrih časih — tam pri Gaugenvirtu, na vsakem gričku po ene vislice.
SLUŽBO DOBE
Ker primanjkuje v Rušah uradni-štva, bomo nameščali odslej predvsem upokojence. Interesenti naj se javijo. V poštev pridejo predvsem oni, ki imajo vsaj 2500 din pokojnine.
RAZLIKA
Pleskar izdeluje napisno desko za čevljarja. Zaradi varnosti povpraša še enkrat po telefonu:
»Kako hočete imeti napi«: čevljar ali črev-ljar.«
»Ali je velika razlika v ceni?«
Pomladno
prebujenje
Ljubljane
Dopisnik Cene
Pomladanska kostumacija ljubljanskih deklet je v polnem razmahu. V Sahari (ljubljanska promenada) vidiš letos izredno mhogo ortopcdičnih čevljev in kratkih krilc, ki vljudno privabljajo radovedne moške oči... Pravijo, da je modo ortopedičnih čevljev povzročilo pomanjkanje živil, ker se ženskam noge šibe. Kratka krilca so pa vpeljana prav gotovo vsled pomanjkanju blaga...
Putnikon romajne na Zelenica bi lohka reki izletrn, k greja lublančani iz dilatn smučat. Alstris tu je pa tkala: čs ugledn, te autubus zatri tud tnal pučaka če glih zaspiš. Pa tud prustore tulaja pu uglednost — ta bulš folk dubi bulš plac za ist gnar kukr pofl. D pa lisa stvar več gnar ja notr vrže pa še ene par navadah stoučku notr stlačja. Na nhterh zich pa tud pu dva sedeta. Potn maršal more pa kr tih bt, kje zastoju, pa na tleh sedt. Aj k j čudnga Ulje boži, č ub takm dren bremze udpuveja?
Ljubljanski trgovci so pred kratkim naročili večjo količino Evipan spalnih tablet, ki jih bodo razdelili med člane Odbora za pobijanje draginje za blagohotno uporabo. S tem hočejo preprečiti, da bi se kdo izmed gospodov le ne zbudil...
Naša opera je te dni dobila plinske maske. Marsikateremu solistu bi svetovali, da si jo med predstavo natakne — zaradi lepše akustike glasu. Potem najbrže ne bo potrebnih toliko gostovanj, ki stanejo težke denarce .. .
Vsak dan ena — stvar podražim. Armada kadilcev je z velikim nerganjem sprejela podražitev tobaka. Nekaj uradnikov, ki se niso mogli odpovedati tobaku, je že načelo svoje »modroce« in bodo odslej kadili morsko žimo. Če bo tudi ta zaloga pošla, pridejo za brezmesnimi dnevi, še brezdimni...
Poleg astronomskega števila humanitarnih društev z neomejenim delokrogom, imamo v Ljubljani tudi razne zveze, ki vsled tesnih vezi nikakor ne morejo prosto gibati. Tako imamo tudi Zvezo gospodinj, ki je tako tesno zvezana, da ne more pod-vzeti nikakih protidraginjskih akcij. Iz pravne strani je pa delovanje te Zveze čisto utemeljeno, ker boj zoper draginjo presega njihov delo-
krog. (Prosto po Nušičevi komediji »V jež«).
Te dni je v Ljubljano prispel iz južnih krajev pravi pravcati žičkar. Svojo žico, po kateri hodi in telovadi, je razpel v šolskem okraju, kjer ima obilo gledalcev. Na žici izvaja take vragolije, da ljudem kar sapa
Sodobno
i
OLTAR1
Ded: »Prepleskaj, sinko, brez strahu. Ko bo potrebno, odstraniva barvo in bova zopet to, za kar naju imajo...«
zastaja — pa ne samo sapa, ampak tudi denar, ker mu mečejo v puščico same gumbe. Naš dopisnik je imel z umetnikom intervju, pri katerem mu je zaupno povedal, da je žico kupil od Milana, ki jo je uporabljal 4 leta, dokler si ni polomil nog. Gledalci pravijo, da je artist na najboljši poti do uglednega politika.
OD Gresortlteuem In Resslovem spomeniku
Devetdeset stopenj na desno nam kreni,
da vid’mo prijatelji vsi te iskreni, ne samo oni, ki gredo v stran zato, ker jih sili narava »na stran«.
Tud' Ressl spošfvani postal je prevzeten za vedno je obrnil nam hrbet svoj fleten,
nas mimoidočih nikol' ne pogleda, čeprav nam je vedno mož »prvega reda«.
Tolaži nas dejstvo, da nista nič kriva,
napako storila je čud ljubeznjiva od mojstra, ki to je ukazal storiti, pri tem pa »pozabil« je vaju obrniti.
K. F.
Problem ljubljanske promenade
YOXILA
Na ta-le način bi zadovoljili oba tabora: pešce, ki bi se lahko mimo sprehajali in avtomobiliste, ki bi lahko sredi mesta postavljali hitrostne rekorde brez nedolžnih smrtnih žrtev.
PLAŠČI IZ BALONSKE SVILE BALON-GABARDINA
*
NOVE BARVE NOV KROJ
TENIS POTREBŠČINE. Tenis žoge CONTINENTAL
FRANCI. ČOP - MARIBOR
lIlllllllilllllllllllllllllMlIllllIllllllllllllllllIllllllIllIlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^
PALAČA BANOVINSKE HRANILNICE
Izpod	Kar
JANEZOVA...
Akt sem imel, pa sem ga zgubil,
Vencelj me bo zdaj še bolj ljubil...
»REVIZOR«,
Gogoljevo igro v petih dejanjih uprizorijo na Koroški Beli in sicer v modernizirani in našim prilikam prilagojeni obliki. Nastopi Janez s svojimi svetovalci, za šepetalca je napro-šen Matevž, v ostalem1 pa sodelujejo splošno znane figure. Če ziigro uspejo, (skušnje so se dobro obnesle), potem v kratkem naštudirajo burko »Red in nered«, pa pravljično igro »Smreke za nas in za vas«. Glavna točka pravljične igre je prizor »Kdo bo visel?« Namreč: ali bo visela čarovnica ali čarodej.
DOKTOR IVON
se je zahvalil našemu farnemu pa-tronu Lenartu in svetniku Marku, ker sta dobro storila, da ga nista na Kovačev vrt spustila in potem kam delj zapeljala, kjer bi na svoje dolžnosti pozabil in svojim prijateljem preveliko uslugo naredil in zlasti gospodu Milanu premilo pesmico zapel. Doktor Ivon nima posebnega tenorja in zato je kar prav, da ga niso angažirali. Prav je pa tudi, da se je svojim varovalcem lepo zahvalil za plemenita opozorila in naklonjenost.
ZIDAR LOJZE
spet vneto prebira sveto pismo, četudi ni adventist. Preizkusil je sveto resnico, da bo tisti povišan, kdor bo ponižan. Lojze je bil s svojimi glasovi precej nizko, najnižji, dobil je pa najvišjo funkcijo — gl. zaupnika.
SLABA ROKOBORBA
»Kako ti je ugajala snoči rokoborba?«
»To naj bi bila rokoborba! Če bi se jaz tako boril s svojo ženo, bi naju sosedje izžvižgali.«
NAŠA POŠTA
»Včeraj sem čital v časopisu, da so šele sedaj našli pismo, ki ga je pisal Karadžič Kopitarju.«
»Da, da... takšna je naša pošta...«
V	SVETEM PISMU PIŠE
» ... in beseda je meso postala.« Če bi vse besede, ki so jih evropski državniki izpregovorili v svojih govorih postale meso, bi danes v Evropi meso ne bilo na — karte.
Iz črnih lukenj
ZBOROVALCI
Od vsepovsod prišli so naši šolniki in se za nas ogreli,
Erjavcu pa zapeli neljubo pesmico,
—	da ga ne marajo.
OGLAS
Kdor se želi rešiti svoje brezposelnosti, naj se zglasi piri nas, kjer lahko dobi službo gonjača ali pa bo nastavljen kot tarča za strelske vaje tujim gospodom. Jamčimo mu, da bo z vsem preskrbljen, ker že po prvi vaji ne bo ničesar več potreboval.
Iz Ptuja
SPOMINI NA LITERARNI VEČER
Mol t o
Ljubljanski literat ima res liter rad.
Vprašanje in odgovor
»Oj, kje ste. bili literat je?
Ste lastni večer zamudili!«
»»Pri kapljici vinski smo bratje se v ptujskih gostilnah zgubili.««
POMLADNA
Prišel je pomladi raj, vsa v zelenju je narava; še, kdor mrzel je, sedaj v rožicah po Ptuju tava.
ZAMERLJIVEC
»Saj hi jo bil vzel, ampak je nekaj rekla, pa sem se ujezil.«
»Kaj pa je rekla takega?«
»Ne!«
NA ZAPADNI FRONTI
m
/
tukaj nam je dobro biti, postavimo si šotore; tebi enega, meni
enega.
Nenasitna gospa Vojna
ki bi menda rada požrla vse nevtralce, pa bi še ne bila zadovoljna.
DOBER NAPIS
Novljan je imel navado, da je na vrata svojega stanovanja zmeraj ipritrdil listek z napisom, kam je odšel in kdaj se bo vrnil. Nekoč je odšel na pogreb sv.ojega prijatelja in na vrata ipritrdil listek: »Sem na pokopališču!«
Ko se je vrnil domov, je našel na listku pripis: »Naj ti bo zemljica lahka!«
POTRESNA ZGODBA
Znanec pripoveduje o potresu, ki ga je doživel v Turčiji.
»Pa si se pošteno bal, kaj ne?«
»No, da! Toda, veš, zemlja se je še bolj tresla kot jaz!«
SLABA SKUŠNJA
Skopuh je hotel preskusiti poštenost svojih služabnikov, pa je pustil denar na mizi. Ko se je pozneje vrnil, je ugotovil, da je denar poprej pozabil prešteti.
KIHANJE V LETOŠNJI POMLADI
ni posledica epidemije gripe in nahoda, le »šnofanje« sili bivše kadilce h kihanju. Kajti njulialni tobak proda]a)o trafike še po ne/.višani ceni.
LetoSnje cene
so dosegle maksimum, žepi pa mini' mum.
NI VEČ POTREBNO
Oče zasliši iz sosednje sobe jok in zakliče:
»Če ne boš takoj nehal s kričanjem, pridem k tebi in te pošteno naklestim.«
Nato se javi mali iz sobe:
»Ni več potrebno, me že mama tepe.«
Pismo v nebesa
Dragi sveti Florijan, daj, zapusti lepi raj, dola tu imaš dovolj, pridi, pridi spet nazaj.
Po Evropi tu in tam in po svetu še drugod vse gori in plameni, dela dosti je povsod.
Ko je ljubi mesec maj, vsi praznujemo tvoj god, in želimo, da zares bil bi spoštovan gospod.
Čislan, ljubljen in priznan kakor tebi pristoji, rečenik vasi in mest, ki mu prav res para ni.
Daj, poškropi vroči svet, in državnikom glave, da jih sreča pamet spet, sicer reveži znore.
Daj, usmili se nas zdaj, morda rešiš nas zares, sicer s svetom bo tako, da ga ne povoha pes.
Mi pa radi vonjali bi svetice, dobro jed in neradi bili bi botri smrti za obed.
Ljubi sveti Florijan, vse zatvornice odipri, reši naši neumni svet, ki v vročini se topi.
LJUBLJANSKO LETNO GLEDALIŠČE
iina dnevno na reportoarju predstavo »Romeo in Julija«. Pričetek: ko pade noč; občinstvo pa ni zaželeno.
KRST
Gost: »Kje je gostilničar?«
Natakar: »Je pri krstu.«
Gost: »Potem ipa stopite v klet in mu povejte, da ga čakam!«
Mihe
Taljani jejo najrajši makarone, md Prleki pa liik. Za muziko je pr jih v modi tutlzuk, mi pa čislamo najbtole mihe. Mihe so na d!va, tri pa štiri rede, el ;pa gramatiš. Glovn: jihov namen j,e, ke sprovijo liidi v dobro volo, lehko pa se tudi zgodli, ke komi prnc-scjo nesrečo.
Poveda bon resnično štorjo, da si jo lehko fsaki prešteje celo pr našen gerihti, ge je glih mela svoj konec.
V vesi Č ... je krčma »Pr veselen kmeti, žalostni gospodinji pa raubarskemi sini«. — Stari je furt strega veselin driižban, tistin, ke so šli s cintora el ipa s karmin — ta štora, gda pa so se v krčmi čehi najlepše bili, se je sigdor najša domači sin ob proven cajti, ke je pomaga streti par stolof na liidskih kcblačah, dh od toga pre človik potli ne plonta.
Dež je ša pošteno, pa viira je tiidi že bila kesna. Stregla je žalostna gospodinja, da je glih mela tri goste, ke so bili od vina slatko ginjeni. Objovali so se, pa je pri ten gdašte zletela enemi pa ovemi suza kak lešjak dol do mustačoif.
»Zav.olo treh dedov jas nen tii trinila! Tan mate še 5 litrof, pa si natačte sami, jas pa gren spat; pločali pa te ziitra« reče gospodinja pa odide, dia so to bili stalni gostje.
Prvi je Tona. Po rušah no po glasi se mu pozna, ke je bija afstrijski feldvebl. Če bi te tolali šarže po močnen glasi, bi gvišno grota feloukmoijster. Polek jega je Škof, tretji pa Kraliček — muzikant. Na njegovih mibeh se pozna, ke so nešterno krat mogle potr-pežlivo čakati polek svojega gospodora pr fsaken vremeni po jarkih, ke se je on zbiidla. Za gverilo pa so po tejkih letah nategnolc Kralički eno ramo, ke je pošteno puklaf. — Radi pa ga majo povsodik, da zna pr polki z okovanoj petoj tak lepo potrkovati takt, ke hitro naprovi v pod lukjo.
Med spomenkom pridejo na Škofovo ime, od tega pa na mešo.
Tona pravi: »Jan vama dokaza, ke bi praf-zapraf jas moga biti škof, da man najlepši glas. Pan odsloiža eno mešo. Ti Škof boš me-neštrant, ti Kraliček pa se spravi z dudami na peč, paš orgla!« Oba porineta Kraličeka na peč, dla je san že me;'a od vina prežmek-jene noge, kak gda gožvice vežeš, pa se nebi za nibene peneze moga skolehati san gor.
Tona jc najpred predga milo, tak ke sta se meneštrant pa origelist v klenk jokala. Glas je tii pa tan tak pozdigna, ke je med predgoj trikrat luč vgosnola, po krčmi pa je grmilo, kak bii se zglosile same trompete je-rihonske.
To še je šlo. Pr meši pa so komaj prišli do glorije, pa je Kraliček nacnok zasta z orglami, kak bi ga šlak trofa. Ne je moga več zinoti, pa se ne genoti.
Seda je na peči tak visoko, ke je čes fur-henk zaglcdna 4 oči postave pa dva baga-neta. Ke so toti gospodje ne prišli k meši is pobožnosti, sc mo je nenok posvetlo kak tudi to, ke sme člo^vik tirati samo loto me-štrijo, za kero se je zvičija.
Tona se zadere:
»Žrja bi zabadaf, orgla pa ne? Marš doj!« Pa potegneta bogega orgalista Tona pa Škof za pete na pod, zasvetita sc dva kuhinjska noža, mihe zodjokrat žalostno zajavčejo, pa so že bili mehi razrezani na male štikle. — Gospodje orožniki so ne folgali, ke bi :e rešli.	j 1 |
Za par dni so dobli vsaki po 43 viir rešta, Kraliček pa od ovih dveh nove mihe.
ZLET MARIBORSKE * SOKOLSKE ZUPE MARIBOR 2.8 in 9 7UNI7A1940.*
NARAVOSLOVEC
Slušatelj naravoslovja zagleda pri vstopu lepo koleginjo ter reče prijatelju: »Po-
glej no, poglej, kako srčkan kebereek!«
Profesor (ki je stal blizu): »Kako ste mogli priti na nesrečno misel, študirati naravoslovje. Na teni polju ne boste nikoli nič dosegli. V četrtem semestru ste že, pa še sedaj ne razločite kobra od goske.«
DIPLOMACIJA
Kod ar reče diplomat: »Da!« pomeni to »morebiti«.
Kadar reče: »Morebiti!« pomeni tc »ne«.
Če pa reče: »Ne!« sploh ni diplomat.
BOLJŠE ŽENSKE
Kadar reče »boljša« ženska »ne«, je to toliko, kakor če bi rekla: »Morebiti!«
Kadar reče: »Morebiti«, je toliko, kakor bi rekla »da«.
Kadar pa reče: »Da!« ni več »boljša« ženska.
Simfonia altruistica
Izvaja jo mcdnarodiia filharmonija pod taktirko gospoda Marsa.
Hčerka, sinček, očka, mama pravijo, da le pri »Lama“ je naprodaj konfekcija, ki od vseh jim najbolj prija.
Modna konfekcijska trgovina
„L a m a**
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim lurllisva ulica itav. 4
Kdor klobuke in perilo, majce, srajce, spodnje krilo le pri „Lahu“ si kupuje, nikdar se ne pritožuje.
Modna konfekcijska trgovina
Jakob Lak
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH	.
Glavni trg Itav. 2
Zgodba o zaslužnem mo2u
Sicer smo Slovenci narod nezaslužnih ljudi, toda nekaj velezaslužnih in zaslužnih mož pa le imamo. Velezaslužni ljudje so veliki politiki, umetniki in znanstveniki. — Zaslužni možje so pa vsi, ki vsaj škode ne delajo narodovemu imenu in imetju.
Tem velezaslužniim in zaslužnim ljudem gre hvala, da nas Slovence že davno ni vrag pocintral. Ti možje, poseibno prvi, vodijo naš narodič kakor vodi gorski vodnik izletnike varno preko nevarnosti, mimo prepadov in čez spolzke ledenike.
Zaslužnih mož je med nami še kar precej Srečavamo jih vsak dan, ko hodijo lagodno po cestah ter mrko in važno sedle v uradih. Ko stopijo v peto desetletje svojega zaslužnega življenja, si ustvarijo pri Dalmatincu stalno omizje, na stara leta pa izpolnjujejo ure svojega zaslužnega in zasluženega pokoja s krmljenjem vrabcev in golobov v mestnih nasadih.
Predno pa sc lotimo konkretnega primera, to se pravi, predno vam predstavim osebo zaslužnega moža gospoda Orošaka, naj do-ženem najpreje definicijo besede »zaslužnost«.
Kaj je torej zaslužnost?
Koren ima ta beseda isti kakor besede služba, služiti, sluga. Nismo daleč odi resnice, če postavimo tezo, da je zaslužnost oznaka za moža, ki zna pošteno služiti in biti sluga visokih nacionalnih interesov. — Takemu možu ni očitati nič slabega, polu je čednosti in kreposti kakor so udanosl in pokorščina do predstojnikov, pravična strogost do podrejenih, pridnost, pravovernost, skromnost, moralnost, varčnost in tako dalje. Kljub temu, da je imel Cankar bore malo teh lepih lastnosti, nam je le podal najkri-stalnejšo podobo takega zaslužnega moža in cilj vseh naših nazorov naj bo, da se temu možu čim .bolj približamo. Ta krepostni človek je bil učitelj Šviliigoj iz »Doline šentflorjanske«, ki ga je odlikovala razen vseh drugih čednosti šc čednost vseh čednosti — nedolžnost.
Gospod Josip Orošak sicer ni bil tako kreposten kakor učitelj Šviligoj, vendar pa ga lahko imenujemo zaslužnega radi sledečih zaslug:
1. zasluga: leta 1878. se je rodil.
2. zasluga: leta 1887. je vstopil v 1. r. ljudske šole.
3. zasluga: leta 1893. je vstopil v gimnazijo in dovršil štiri razrede. Isto leto je ob zaključku šole deklamiral pesmico »O, naš lub-leni cesar!«
4. zasluga: leta 1898. ga že vidimo v c. k. službi.
5. zasluga: leta	1898.	se	je poročil.
6. zasluga: leta	1900.	se	mu je rodila	hči.
7. zasluga: leta	1901.	se	mu je rodil	prvi
sin.	i	;
8. zasluga: leta 1902. se mu je rodil drugi sin.
9. zasluga: leta 1903. se mu je rodil tretji sin.
10. zasluga: leta 1914—1917. so vsi sinovi padli na fronti za	cesarja,	dom i,n' vero.
11. zasluga: leta	1934.	je	slavil srebrno	poroko.	;	;	)
12.	zasluga:	leta	1935. je	napredoval	v
5 skupino.
13. zasluga: leta 1938. je bil upokojen.
14. zasluga: 11. dec. 1938. je bil prvi na volišču.
Mož ni zagrešil v svojem življenju nobenega nepoštenega dejanja, <bil je vselej dober in zvest državljan in dosegel je predlani 60. leto (saj ste morda brali v dnevnikih). I ani pa je bil celo odlikovan, postal je blagajnik društva upokojencev, letos ipa je storil še	zadnjo	uslugo	in sicer	svoji ženi,	ki
ji je zapustil	čedno	pokojnino po svoji za-
služni smrti.
Ikvo ..Druftvo narodov"
—	Drase sestrice! Da sl zagotovimo vsaj 20-letni mir je nujno potrebno, da si ustanovimo svoje lastno »Društvo narodov«.
Ure za birmo
najceneje
pri
Franjo BureS, urar, draguljar in optik, Maribor, Vetrinjska 26
Pomlad, Čas potovanja!
Kovčege vseh vrst in veličin priporoča
IVAN KRAVOS
MARIBOR, Aleksandrova c. 13 Telefon 22-07
n
PRI ZDRAVNIKU
Zdra\nik: »Od česa ste tako strašno nervozni?«
»Od ribjega lova, gospod zdravnik.«
Zdravnik: »lo je pa čudno! Saj pravijo, da ribji lov živce miri!«
»Že gospod doktor, ampak jaz nimam pravice!«
PRED SODNIJO
Sodnik: »Poslušajte, obtoženec! Ali vam ui zadostovalo, da ste trgovino že sami oropali. Morali ste poslati tja še svojega [prijatelja, da je vaše delo dokončal.«
Obtoženec:	»Dovialite gospod sodnik,
kriv je gospod tožitelj sam. On ima namreč na vratih tablico z napisom: »Če ste zadovoljni — priporočajte me ipri svojih znancih!« No in jaz sem bil prav zadovoljen!«
Sv. Peter in duša
Jsl'
Sv. Peter: »Odkod pa si ti?« Duša: »Iz Narvika.«
Sv. Peter: »Torej si Neinec.« Duša: »Ne!«
Sv. Peter: »Aha, Anglež si!« Duša: »Tudi ne!«
Sv. Peter: »Kaj pa si potem?« Duša: »Norvežan!«
Sv. Peter: »Te presneti radio!«
Slovenska narodna pesem: >>P()ljC, kdo bO t6b6 IjtlbU. • •“
Trpežna obutev! Zmerna cene!
Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi se pošiljajo na naslov: R. Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. Tiskala »Ljudska tlskamat v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru.
v novi stavbi zavarovalnice „D rava“
modernih Čevljev
vogal Aleksandrove c. in Sodne ulice