The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper, in United States of, America ŠTEV. (No.) 131 Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj[ priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 8. JULIJA — SATURDAY, JULY 8, 1933 LETNIK (VOL.) XLII VODILNI ODBOR EKONOMSKE KONFERENCE PRISTAL NA AMERIŠKO ZAHTEVO IN SKLENIL, DA SE ZASEDANJE NADALJUJE. — OD KONFERENCE PA BO IZKLJUČENO DENARNO IN CARINSKO VPRAŠANJE. — ZADEVA O PODLAGI ZA AMERIŠKI DOLAR. — London, Anglija. — Skrajni napor ameriške delegacije na e-konomski konferenci, da se reši konferenca pred razsulom, je bil uspešen. Vodilni odbor konference se je v četrtek popoldne trikrat sestal. Dvakrat se je brez soglasja zopet razšel, dočim so pri tretjem sestanku napeli A-merikanci vse sile in so tudi prodrli v toliko, da bo konferenca ostala v zasedanju. Od nadaljnjih razprav pa bo popolnoma izključen predmet, ki je povzročil ves dosedanji spor, namreč Vprašanje mednarodne ureditve denarja, kakor tudi vprašanje carin. S tem uspehom je ameriška delegacija dosegla, da je odvrnila od Amerike krivdo, da je ona povzročila polom konference. Amerika je imela pri svojem prizadevanju, da se konferenca nadaljuje, močno oporo pri večini drugih držav. Pravzaprav je bila samo ena država, ki je odločno zahtevala, da se konferenca razide, in ta je bila Nizozemska. Mnenje, da se konferenca nadaljuje po načrtu, ki je bil Prvotno zasnovan, so poleg A-merike zastopale tudi Anglija, Kanada, Švedska, Japonska, kakor tudi Kitajska, Mehika in Argentina. Druga skupina je pa Zahtevala, naj se sicer zasedanje naprej vrši, vendar se opustijo ^azmotrivanja o denarju in carinah. In ta skupina, v kateri so bile Francija, Italija, Čehoslo-vaŠka, Španska in Ogrska, je s «voj0 zahtevo tudi prodrla. Neoficijelno vprašanje, s katerim se bavijo zdaj delegati na konferenci je, kako se bo uremia mednar. trgovina, ako A lTierika ne bo svojega denarja Postavila na nobeno podlago. ~deja predsednika Roosevelta namreč, da, se vrednost dolarja ne bo določila z zlatim kritjem, ampak se bo ravnala po ^dnosti življenj, potrebščin, ^a kaki podlagi se bodo sklepale trg. pogodbe z Ameriko, ce bo ostali svet računal denar Po zlati vrednosti in Amerika VLADA SVARI PEKARNE Po Pretirano navijanje cen kruhu pod pretvezo inflacije bo vlada ustavila s pomočjo protitrustnega zakona. Chicago, 111. — Pri vsaki inflaciji je navaden pojav, da nekateri brezvestni trgovci skušajo izrabiti položaj in pod pretvezo, da morajo mnogo višjo ceno plačati za produkte, pretirano navijejo cene. Ta pojav se opaža tudi tukaj v Ameriki. To soboto stopi v veljavo vladna odredba, ki nalaga fede ralnega davka po 30 centov na vsak bušelj pšenice. Razumljivo je, da morajo že vsled tega iti cene navzgor. Poleg tega je tu di tržna cena pšenici znatno poskočila. Povsem upravičen je zato dvig cene kruhu. Kakor pa že gori rečeno, skušajo nekatere pekarne zlorabiti te okoliščine in navijejo cene za tri do štirikrat več, kakor znaša povišek za nje. Takim dobičkaželjnežem je dal vladni poljedelski department vedeti, da tega ne bo dopustil. Ker je tak pretiran dvig mogoč samo, ako se vse, ali vsaj večina pekarn združi in določi svojo ceno, je poljedelski tajnik Wallace v posebni objavi zagrozil, da bo uporabil proti takemu organiziranju v svrho navijanja cen federalni zakon proti trust-nemu združevanju. Povod za to objavo poljedelskega tajnika je dal sklep zveze pekarn v državi Iowa, ki je preteklo soboto sklenila, da se bodo cene kruhu zvišale od pet do osem centov. Preteklo sredo bi imel ta povišek stopiti v veljavo, toda na grožnjo vlade je bil odložen do nadaljnjega. V četr tek pa je zborovala zveza pekarn v mestu Chicago in na tem zborovanju se je sklenilo, da se zviša cena kruhu za en cent pri hlebcu. Povišanje stopi v veljavo v ponedeljek. -o- PREDSEDNIK BO ŠEL NA Veliki Slovenski dan v Detroitu V NEDELJO, 9. JULIJA 1933. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Ob S. uri bil manci in jutraj botri in slovesni sprejem prevzv. škofa, društvene zastavo. *n snrejc.tiu naj bodo vsi Takoj nato slovesen blagoslov nove cerkve. Blagoslovne obrede izvrši sam prevzvišeni škof. Po blagoslovu cerkve slovesna sveta maša Coram Episcopo. Sveto mašo daruje ustanovitelj fare Very Rev. Bernard Ambrožič, O.F.M. Aeistirata Rev. Father Conrad, O.F.M., gvardijan iz Duns Scottus College, in Rev. Paschal, OFM., bivši detroitski župnik, zdaj v La Sal le, 111. Slovensko pridigo bo imel Very Rev. Bernard Ambrožič, angleško pa škof sam. Med sv. mašo prepeva moški zbor sv, Janeza. Po sv. maši birma. Zvečer ob 7:30 slovesni blagoslov z Najsvetejšim. Nato velika zabava v dvorani, hik. Glavno besedo bo imel p. cerkvenih odbornikov. Zabava se začne z govori. Govori domači žup-Bernard. Govoril bo p. Paschal in eden izmed 9. Nato prosta zabava v dvorani in v bejzmentu. Da bo v dvorani ples, v bejz-mentu pa mokrota, to se samo ob sebi razume. Vmes se boste pa lahko po domače pogovarjali o starih časih s Father Bernardom in s Father Paschalom. Pridite vsi v cerkev in v dvorano! Vabi ŽUPNIK IN CERKVENI ODBOR. Iz Jugoslavia VODA IN OGENJ NA DELU: VODA IZPOD JEDLA TEMELJE HIŠE, OGENJ UNIČIL DVE GOSPODARSKI POSLOPJI. — KAKO JE V BELI KRAJINI. — SMRTNA KOSA. — NOVICE, NESREČE IN DRUGO IZ DOMOVINE. NIŽJE CENE TAKSIJEM Vozniki taksijev družbo. zmagali nad Chicago, III. — Tukajšnji vozniki Checker taksi družbe, kakih 800 po številu, so sami od sebe sklenili, da bodo vozili potnike po znižani ceni, 15 centov za prvo tretjino milje in 5 centov za vsako nadaljnjo tretjino. Ker jih je družba nameravala v njih nameri ovirati in jim vozila zapleniti, so se obrnili na sod-nijo, ki je v sredo odločila v njih prilog. Kakor so se nato v četrtek izjavili vozniki, je trgovina, svoji lastni? Z radovednostjo odkar so cene bolj živahna. znizane, mnogo Pričakuje, na kak način bo tednik Roosevelt rešil to zadano vprašanje. K.tajci-^st,RAJO v phicago, 111. — Neka tukaj-SnJa kitajska organizacija je 0slala vodstvu svetovne raz-ave protest, ker se v japon-r 6rtl paviljonu nahaja tudi a^stava nove države Man-J^kuo, in zahteva, da se ta J? Paviljona zapre. Za Ame. država Mandžukuo ne h j St?-ia. ker je ni priznala, in 11 torej tudi svetovna raz-^e smela dati prostora. J avni upravnik razstave je govoril, da je Japoncem nasi ' da Se v n;iih Paviljonu ne J1® Mandžukuo omeniti, in da e bo o kršitvi te prepovedi Prepričal ter bo nato javil dr- 2*»™ department v Wa shlngtonu. Širite amer. slovenca* DIJETO Washington, D. C. — Te-tom partedenskih počitnic na morju se je predsednik Roosevelt zredil sedem funtov. Odločen pa je, da jih mora na vsak način zopet izgubiti, in v ta namen bo, kakor se je izrazil, manj jedel in se čim največ bavil s svojim najljubšim športom, plavanjem, da bo tako prišel nazaj na svojih normalnih 174 funtov od 181. PEČA/T SRAMOTE NA ŽENSKE BREZ OTROK Berlin, Nemčija. — V Nemčiji bodo omožene ženske brez otrok v naprej nekako izpostavljene javnemu zasmehovanju in se jih bo ožigosalo za "legalizirane prostitutke". — Poleg tega bo naložena cela vrsta davkov na zakonske pare brez otrok. Veliko skrb bo posvetila vlada tudi temu, da čim najbolj pospeši število porok. V Regensburgu na Bavarskem so1 v to svrho celo o-lajšali stroga pravila za jetnike. Tisti jetnik, ki se želi oženiti, dobi dopust, da se lahko povrne domov. -o- REKORDNO NIZKO ŠTEVI- KRIZEMSVETA — Terrace, B. C. — Od tukaj se je odpravila rešilna ekspedicija, obstoječa iz štirih moških, ki namerava z aero-plani preiskati otočje med Sibirijo in Alasko, da po možnosti najde sled za izginulim a-meriškim letalcem Matternom — Rim, Italija. — Vatikansko glasilo Osservatore Romano je v svoji četrtkovi številki ostro obsodilo plavalne obleke, ki so točasno v modi, zaradi njih pomanjkljivosti. Obenem priporoča, naj bi se moški in ženske kopali ločeno drug od drugega. — Tokio, Japonska. — Iz tukajšnjih uradnih krogov se poroča, da bo v slučaju, da se ekonomska konferenca konča v kratkem času, dano japonskemu delegatu naročilo, naj na poti domov obišče Washington v svrho razgovorov predsednikom Rooseveltom. -o- Dve nesreči v Kočevju Kočevje je doživelo v par dneh dve hudi nesreči, ki pa k sreči nista zahtevali človeških žrtev, pač pa težko materijal-no škodo. — Prva nesreča se je zgodila, ko se je nenadoma v mestnem delu, ki se imenuje Sauzipf, zrušila hiša. Hiša je bila visokopritlična in last g. Ilanklja, ki je nekje v Ameriki. V hiši so stanovale tri družine, in sicer Modičeva, Diirferjeva in Pečejeva. Začudili so se hišni prebivalci, ko so začutili, da stene sumljivo pokajo. Radi tega so opozorili mestno županstvo. Komisija, ki je poslopje pregledala, je odredila, da se morajo stanovalci hjše nemudoma izseliti. Še niso pretekle tri ure potem ko so se stranke izselile iz o-groženega poslopja, že se je cela stavba z glasnim ropota-njem zrušila. — Da je do te nesreče prišlo, je krivda gospodarja, ker je izpeljal strešne žlebove v zemljo ob hiši, namesto da bi jih napeljal v kanal. Voda je polagoma rahljala zemljo okoli temeljev, kar je imelo usodne posledice, ki bi lahko zahtevale človeško življenje, če bi se to zgodilo ponoči. Druga nesreča se je zgodila, ko je nenadno izbruhnil ogenj v gospodarskih poslopjih Josipa Štavdeharja v Dol-imeti vina, ki ga potrebuje za gi vasi, komaj kak poldrug ki-maše. Količina v naprej dovolje- lometer oddaljeni od Kočevja. PROHIBICIJA OMILJENA Stroge določbe glede masnega vina odpravljene. —o— Washington, D. C. — Poleg mnogih strogih suhaških predpisov, ki so bili odpravljeni, odkar je v Washingtonu nova vlada, je prišla ta teden še odredba, ki znatno omiljuje določbe, koliko sme kaka cerkev DEKLE S "SMRTNIM LJUBOM" PO- ZADNJI NAPORI SUHAČEV Milwaukee, Wis. — Na letni konvenciji je ženska suha-ška organizacija Woman's Christian Temperance Union sklenila resolucijo, da se ustanovi nova politična stranka za suhaške volilce. V njej poziva vse suhaške moške in ženske, naj se priključijo tretji politični stranki in se odločijo od dveh glavnih strank, ki ste si obe vzeli za načelo, da podpirate preklic 18. amendmenta. Chicago, 111. — Med tukajšnjim gangsterskim svetom je dobro poznana neka Margaret tukajšnji list izraža o teh pak- na, je dvakrat večja, kakor je bila dosedanja. Poleg tega je duhovnikom tudi dovoljeno, da na-ročujejo svoje vino naravnost od vinogradnika. --o- VZHODNA EVROPA PROTI ZAPADNI Warsava, Poljska. — Poro-čano je že bilo, da so države, ki meje na sovjetsko Rusijo, sklenile s to pakt, v katerem se obe stranki obvezujete, da ne boste napadle druga druge. Med drugimi državami je tak pakt podpisala tudi Litvenija, in sicer preteklo sredo. Neki LO ŽENITEV Washington, D. C. — V najhujšem letu depresije, v 1932, se je število porok v Ze-dinjenih državah znižalo za 71/2 odstotkov, in se je v tem letu sklenilo najnižje število porok v zgodovini dežele. — Skupno je bilo v celem letu poročenih nekaj manj kakor milijon parov, kar je za 79 ti-tisoč manj kakor leto preje. Znatno pa se je tudi znižalo število razporok. M. Collins in vsak moški se je ogiblje, da bi ne prišel v bližnji stik z njo. Neka čudna u-soda namreč visi nad tem dekletom: Še vsak ljubimec, ki ga je imela, je končal nasilne smrti pod orožjem kake druge gangsterske skupine. Okrog deset fantov je že na ta načir izgubila. Zadnja žrtev usode tega dekleta je neki 281etni Sol Feldman, ki se nahaja v zaporih vsled tatvine. Ko je fant imel ljubavno razmerje s tem dekletom, ga je zadela policijska krogla. Ukinil je razmerje in je tudi okreval. Gnalo pa ga je nazaj k njej, toda, ko je razmerje obnovil, se mu je skoraj zaceljena rana zopet odprla, in zdaj se bori smrtjo. ŠIRITE amer°. slovenca! ih mnenje, da niso nič drugega, kakor odgovor na pakt, ki so ga nedavno sklenile štiri zapadno - evropske velesile pod vodstvom Mussolinija, da se s tem ustvari protiutež proti nadvladi teh velesil. o- OGENJ POVZROČIL STRAH Chicago, 111. — Več zmede in strahu, kakor pa resnične škode, je povzročil ogenj, ki je v sredo zvečer izbruhnil tukajšnjem Stevens hotelu. • Vnela se je vsebina v cevi za maščobo, ki vodi od vrha poslopja do kuhinj. Gostje sploh za požar niso vedeli, dokler ni prišla požarna bramba, in ob pogledu na ognjegasce se je šele pričelo razburjenje. O-genj pa je bil kmalu udušen in povzročena škoda je minimalna. Ognjeni zublji so z bliskovito naglico objeli drvarnico, skedenj in končno tudi hišo št. 42, v kateri je stanoval mizarski mojster Josip Klaming s svojo družino. Na pol oblečeni so hiteli Klamingovi reševati iz goreče hiše najpotrebnejše stvari, kar se jim pa ni posrečilo, ker je ogenj prehitro objel celo poslopje. Ognjeni zublji so že objemali Schleimerjevo hišo in skedenj ter osmodili vse sadno drevje okoli hiše. V ve- j liki nevarnosti je bila tudi Mi-1 heličeva hiša, pa se je gasil cem posrečilo, da &o zadnji dve poslopji obvarovali. — Škoda je velika. -o-t Letina v Beli Krajini Povsod je napravilo deževje veliko škodo. Občutimo jo tudi tostran Gorjancev. Vendar je pri nas vse nekoliko pohitelo, ker je solnce po veliki noči dobro upiralo svoje žarke na zemljo. Sadje je lepo odcvete-lo, zlasti lepo kažejo slive. Tudi jabolka in hruške so jako lepo pokazale, pa so veliko u-ničili razni zavijači, cvetoderi in strigavci, ki so se med seboj kar kosali, kdo bo več škode napravil. Trta se le počasi razvija. Nastavila je lepo in če bo vreme ugodno, bo tudi obrodila. — Zadnje povodnji so tudi nas zadele, pa niso napravile posebno mnogo škode, mladanskih povodnjih. Le posestniki, ki so bolj ob vodi, trpijo večjo škodo. Tako je precej občutno prizadetih nekaj posestnikov okoli Podzemlja. -o- Smrtna kosa V Mariboru je umrl Filip Tement, zasebnik, star 67 let. V celjski bolnici je umrla Ivana Kobal, dninarica iz Sv. Pavla pri Preboldu, stara 50 let. — V bolnišnici v Celju je umrla Roza Gačnikar, žena posestnika iz Brezdna pri Vitanju, stara 37 let. -o- Nesrečen padec Pri Nemaničevih v Zelebju so stavili nov kozolec, ker je starega podrla nevihta že lansko leto meseca septembra. — Delavci so hiteli, da bo delo čimprej gotovo. Pri tem je pa zgubil ravnotežje prav gori na "glajtir" Štefan Štiglič iz Ce-rovca. Priletel je do 23 čevljev globoko na tla, kjer je obležal nezavesten. Sreča, da ni bilo pod kozolcem nikake nevarne navlake, ob katero bi se bil še bolj pobil. -o-- Povečanje obratov Tkalnica svilenih izdelkov Karel Thoma v Mariboru bo zgradila novo barvarno. Znamenje, da se je pričela boljša doba glede svilenih tkanin. Nevarna Drava Iz Maribora poročajo, da je trojica fantov, Leopold in Matko Kumer ter Janez Hart, šlo v čoln in odveslali so po deročem dravskem toku proti Kaferjevemu kopajliščul Malo časa je trajala vesela vožnja, ko se je čoln naenkrat prevrnil in trojica je štrbunknila v vodo. — V smrtnem strahu so klicali na pomoč, katero jim je nudil Kari Patz, ki je vse srečno spravil na suho. -o- Čudodelen zdravnk V Zagrebu je nekaj Časa brezplačno zdravil ljudi zagrebški arhitekt Bauda. Zdravil je brez zdravil in brez 0-peracij. Oblasti so pa prepovedale ljudem, da bi še hodili k čudodelnemu zdravniku. — Zdaj je Bauda izjavil, da bo lečil bolnike kar pismeno. -o- S puško nad ribe S puško se je odpravil na sulca neki Ivan iz Brodov v Poljanski dolini. Škofjeloški orožniki so mu puško odvzeli, on se bo pa moral še zagovarjati. -o- Kadar ima kol besedo V Stajah pri Igu se je vračal domov posetnikov sin Valentin Križman. Domači so mu odprli, a predno je legel, je šel pogledat k živini. Komaj je pa prestopil hišni prag, ga je nekdo udaril s kolom po ker voda ni posegla bolj na ši- jglavi s tako silo, da se je ne-roko kot ob vsakoletnih spo- (zavesten zgrudil na tla. Copynr,!«. >930' bV Eit»r.hice Burtomhl. Inc. All tight« fcaerv«d. AMERIKANSKI SL'OVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891- Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1S49 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto __________________... Za pol leta ____________________ Za četrt leta ___________________ Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_____________$6.00 Za pol leta __________________3.00 Za ijetrt leta ----------------------- The first and the Oldest Slovene News-paper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: one year ....................................$5.00 half a year ................................ 2.50 For three months ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: one year ...____________________$6.00 half a year _________________________ 3.00 or three months _______________________ 1,75 Dopisi važnega pomena za hitro ohjavo morajo biti doposlani na uredni itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR 1—Številk* poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker * tem veliko pomagate listu. Entered as seccmd class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ Poznamo te pogodbe. Klic po reviziji teli pogodb je bil iz-prva posamezen, danes ni več. Ustvarja se krog In veča se, ki zahteva revizijo mirovnih pogodb. Val narašča, grozi mala Madžarska, Italija in Nemčija. Groze in pripravljajo se, kljub temu, da je javno načelo, splošno mnenje, da se revizija mirovnih pogodb in pogojev sme izvršiti sporazumno, če razmere zahtevajo, v delokrogu Društva narodov1. To bojno razpoloženje, ki bolj in bolj narašča, jo pa nedvomno vzrok, da ginejo v pozabi vse lepe parole o miru in sporazumu med narodi. Koliko konferenc so že imeli, političnih, gospodarskih, sej Društva narodov itd., toda globlje in globlje se pogrezamo v šovinistično sovraštvo in kapitalistično odvisnost. In konference? Vse konference se vrše v znamenju poostritve medsebojnih odnošajev, ker na teh konferencah ne odobravajo velikih problemov, marveč le s stališča obrambe soseda pred sosedom. In velike imperialistične vojne se vrše — v posmeh lepi paroli o svetovnem miru. Vse to ham prav jasno pokazuje stanje današnje mednarodne politike, ki ustvarja vedno nove zapletljaje in po-cstruje narodne in mednarodne odnošaje. Kratko, svet se ni naučil nič. Svet je tiste stare menta-litete kakor je bil, le s to izjemo, da se ta mentaliteta pojav lja v drugih formah v novih generacijah. Kedaj se bo človeštvo poboljšalo ? U.: Municipalna gospodarstva nesolventiia Gospodarska kriza je zadala silovit udarec raznim mestnim, občinskim, okrajnim in državnim upravam. Saj beremo od dneva do dneva, da to in to mesto ne more zmagovati svojih stroškov. Celo triinpolmilijonsko mesto Chicago je med temi. Svojih delavcev, učiteljev, uradnikov ne more sproti plačevati. Posojilo za posojilom išče, izdaja razne obveznice, da maši svoje luknje. Te razmere niso prijetne. Pred nedolgim je bilo objavljeno poročilo iz Washing-tona, da je dospelo tja v zvezni kapitol gotovo število županov raznih mest, ki so prosili Za zvezno posojilo. Posetili so guvernerja Blacka, v katerega uradni režiji so zvezne rezerve, dalje predsednika rekonstrukcijske finančne korporacije in podpredsednika Garrferja. Toda vse kar so našli na teh instancah, so bile le gole simpatije. Posetili so tudi predsednika Roosevelta, in ta je prošnjo odklonil z motivacijo, da bi nastal velikanski naval munieipalnih uprav za vladna posojila. Ta svota bi segla kaj kmalu preko deset bilijonov, in drugič, take lokalne uprave bi prodale svojo neodvisnost Washingtonu. Te dni pa poročajo, da je predsednik Roosevelt zamislil nov načrt, kako pomagati nesolventnim mestom. Na njegovo pobudo se je sestavilo predlogo, ki naj se jo uzakoni, in ta predloga bi krite, .vsa nesolventna mesta, ki bi na ta način prišla v okvir in območje nove postave za konkurse, ki velja za korporacije in posameznike. Kongres je dne 9. junija odglasoval za takozvani zakon "City Bankrupt Bill''" in čaka sedaj še odobritve senata in predsednikovega podpisa. Na tej podlagi bi se zadolžena mesta rešila s tem, da bi ponudila svojim upnikom kakih 60c za $1.00. Na ta način bi zadolžena mesta lahko naznanila konkurz in bi prenesla obveznost tudi na upnike in bi dobila novo priliko za nov gospodarski začetek. To poročilo je sicer razveseljivo za municipalne uprave, toda je pa žalostno, in če se uresniči, pomeni zgubo za one, ki imajo svoje denar investiran v raznih munieipalnih obveznicah takih prizadetih mest. ----- Svet -- včeraj in danes •Od Wilsonovih točk o svobodi narodov pa do danes je že poteklo več kot petnajst let. Mirovna pogodba se je sklepala z geslom "svobodo narodom", dasi je bil mir diktiran v veliki meri po strategičnih vidikih. Po vojni so se države konsolidirale kakor so vedele in znale. Grozote minule vojne so psihološko zbudile klic po svetovnem miru in po sporazumu med narodi. Po vsem svetu je odjeknilo: Mir, sporazum med narodi! In kdo bi še dvomil, da to ni iskrena želja in potreba narodov ? Pač nihče! Nastopila je svetovna kriza. Države, zlasti one, so pričele iskati vzroke krize v mirovnih pogodbah, ki so morda z gospodarskega, morda tudi s političnega stališča krivične. menljivo ime, pa poj še v bodoče svojo himno v tujini, zavedajoč se svojega imena. V dolin'ci prijetni je ljubi moj dom, nikoli od njega podal se ne bom. "Dom", sladka beseda, še lepše se čuje Naš Dom. Dom je ognjišče prave družinske sreče; kljub vsej modernosti pri nas Slovencih še vedno. — Srečni mirni dom je kot hiša, raz katere se skozi okno vsip-ljejo žlahtni, duhteči nageljni in rožmarin. Blagor jim, ki vdihavajo duh teh cvetlic. Zbor Naš Dom lorainski, le veseli se lepega svojega imena in s ponosom izgovarjaj vedno besedo Naš Dom. Krasna si, bistra hči planin, brhka v prirodni si lepoti! Tako opeva slavček Gregorčič svojo Sočo. V drugi Svoji pesmi, "Soči", je Gregorčič iz-lil toliko pesniške prerokbe ko opeva, da bo Soča prestopila bregove in tujce lačne potopila. O, ko bi se kaj kmalu u-resničili ti njegovi preroški SREBRNA SV. MAŠA V SHEBOYGAN, WIS. Naš č. g. župnik Rev. Cher-ne bo obhajal v nedeljo, 9. julija svojo srebrno mašo. Ob tej priliki pričakujemo tudi prevzv. nadškofa iz Milwaukee in mnogo tujih gospodov. Slavnost se prične s srebrno sv. mašo ob desetih. Pred sv. mašo bodo korakala društva okrog "parka" po sledečem redu: 1. Zastave, 3 Boy Scouts. 2. Knights of Cohimbus. 8. Društvo sv. Cirila in Metoda. 4. Društvo sv. Trojstva. 5. Fantje. 6. Kraljica Majnika. 7. Dr. Kršč. žena in mater. 8. Marijina družba. 9. Šolski otroci, duhovščina, slavljenec, nadškof. Ker bodo jemali slike od procesije, upamo, da bo lep Slavnostni govornik bo Rev. Missia, profesor gregorijan-skega petja v semenišču St. v Paul, Minn. Po sv. maši bo banket v cerkveni dvorani. Kdor še nima tiketa, prosimo, da si ga pre- j skrbi, da se vemo ravnati. —• Med obedom bodo razni govo- : ri, petje in godba. Vsa društva prosimo, da bodo pripravljena vsaj deset minut pred deseto, da ne bo čakanja in zmešnjave. Belo oblečeni fantje in deklice naj bodo v šoli vsaj pol ure prej, da se uvrstijo. Enako naj pridejo vsi ministranti, kolikor jih imamo, v1 šolo že ob devetih, da se bodo pravočasno oblekli. Odbor dr. Kršč. žena in mater. verzi TIPIČNA IMENA SLOV. PEVSKIH ZBOROV V OHIO Ccllinwood, O. Že večkrat je kdo rekel, da se čudi, da je zanimanje za slov. pesem tako sveže in prav nič ne pojema. Ljudje smo taki, da se z vso vnemo zavzamemo za kako stvar samo za nekaj časa, pa čeprav smo od začetka sodili, da bo ogenj navdušenja neizgorljiv. Mine čas, mine zanimanje, mine veselje. Vse na tem božjem svetu je podvrženo neizprosnemu zastarevanju. A pri našem gibanju za slov. pesem ne poznamo starosti, tukaj prevladuje kot v večni pomladi, kjer se tako sveže počutimo. Zato ni nikake bojazni med nami, da bi se naše vrste krčile, temveč smo vedno jačji, vedno večje sporazumevanje je med pevci odnosno med posameznimi pevskimi zbori. Do popolnega sporazumevanja med posameznimi pevskimi zbori bo pa prišlo 9. julija, ko bo slovenska pesem proizVajana po devetih pevskih zborih na prostorih dr. Doma v Euclid, Ohio. Nad vse značilno je to, da nosijo naši pevski zbori jako tipična imena; vredno, da si jih pobližje preštudiramo. O Adrija ti naša last, Ponos si nam, v veselje, čast! Tako- opeva pesnik našo A-drijo in z njim poje vsak posamezen Slovenec. Adrija, ti cvet naše domovine, o kako si lepo opevana in slavi jena. — Ljubljena si nam izseljencem, branili bi te do zadnje kapljice krvi, ako bi bilo potreba. Ti agilni pevski zbor euclid-ski, ki nosiš to ime, zavedaj se vselej, da je ime Adrija značilno za nas Jugoslovane. Ponosni bodite, da ima vaš zbor ime, ki je ljubo nam vsem. Če dež še tako lije, uvet se ne potopi! Cvet, cvetje, rožice, človeku se kar srce topi ob izgovorjavi teh imen. Člani pevskega zbora Cvet so tako srečni, da jim vselej srce Zaigra, kadar kdo izgovori besedo cvet, ker le so tako srečni, da so vedno pri cvetju in v Cvetju. Srečni le zdaj se vsi združimo "Edinosti" vsi zaorimo. Edinost, sloga, bratstvo, vzajemnost Sio dika našega slovenskega jezika. Med vsemi temi imeni se pa blišči Edinost. V edinosti je zadovoljen vsak, vsak se počuti mirnega, brez dvoma se počutijo zadovoljne vsi pevci Edinosti, katerim je edinost res tako pri srcu. "Ilirija oživljena," poje Valentin Vodnik v svojem slavo-spevu', kjer poveličuje Napoleonove zasluge za' slovenski preporod. Trdi zato, da pome- Ko je Soča, pomešana s krvjo slov. fantov in mož se peneče pomikala proti izlivu za časa ljutih bojev v vojnih letih, je zbor Soča na tujem si nadel to ime. Naj ta zbor proslavlja žalostno zgodovino Soče vedno in povsod. Naj predrami vse med nami in osveti nam polje! Kdo naj nam osvetljuje polje? Zarja, katera nam je podala že toliko lepega petja in katera je prva začela proizvajati opere na naših odrih. Ti cvet in dika slov. kulturnih društev, rasti in procvitaj še v bodoče med slov. narodom v Clevelandu'! Članstvo Zarje naj nam še v bodoče blaži gorje, osobito njeni izvrstni solisti, na katere bi bil vsak zbor ponosen. Naj bo 'ponosen tudi zbor Zarje. Iz stolpa sem mi zvon doni, ko lega mrak se po vasi. Brez dvoma je ime Zvon . ... , ... . . najbolj prikladno za ime pev- nja Ilirec toliko kot Slovenec. skfemu zboru. Ker ki zbJ Potemtakem je bilo ilirsko j kraljestvo nekakšna predpo-doba današnje Jugoslavije. — Vsiljuje se nam misel, da bi bila Slovenija veliko na boljšem, da ni Napoleonov bleščeči sijaj tako hitro zatemnel na sneženih poljanah pred Moskvo. Zbor Ilirija nosi brez dvoma najbolj zgodovinsko ime izmed vseh drugih zborov. Dal Bog, da bi se pevci tega zbora tudi tega zavedali vsikdar. Buči morje Adrijansko, nekdaj bilo si slovansko. Srce slehernega Slovenca se mora krčiti ob tej pesmi, ko tako otožno očita tujcu, da je on, tujec, kriv, da ni Jadran več slovanski. Obala jadranska, posejana z brezštevilnimi otoki kot jata belih labudov, plavajočih po morju se nam zde ti otoki. Kdor jih je že o-pazoval, ne bo oporekal tej trditvi. ČLANICAM DR. KRŠČ. ŽENA IN MATER Sheboygan, Wis. S tem naznanjam članicam našega društva Kršč. žena in mater, da smo na zadnji seji meseca junija sklenile, da se korporativno udeležimo slav-nosti srebrne sv. maše našega č. g. župnika Rev. Cherneta. Slavnost se bo vršila v nedeljo 9. julija ob 10. uri s slovesno sv. mašo. Prošene ste vse članice, da pridete vse in ob pravem času v šolsko sobo. Od tam se bomo z drugimi društvi uvrstile, da skupno odkorakamo v cerkev. — S sesterskim pozdravom Frances Melavz. _—o-- VABILO Sheboygan, Wis. Podružnica št. 1 SŽZ. v She-boyganu prijazno vabi vse svoje članice, da se v nedeljo udeležijo proslave srebrne sv. maše našega č. g. župnika. — Vse naj bodo navzoče v šolski sobi točno ob pol 10., da «e u-vrstimo za korakanje. Odbor. -O- montu. — Imeli bomo tudi na- J še novo bandero s seboj in bo-; mo tako pod novim banderom ; sknpaj korakali v cerkev v Le- i montu. Torej na svidenje pri Mariji Pomagaj v Lemontu. Leo Mladič, preds. -o- ČLOVEK IN IZPREMEMBA TEMPERATURE Človek se neverjetno prilagodi velikim razlikam v temperaturi. Tako n. pr. lahko potujejo ljudje iz južnih krajev v najsevernejše pokrajine tega sveta, ako se dovolj oblečejo in preskrbijo s potrebno hrano. Njihovo zdravje radi tega ne trpi. Človek prenese izpremembe temperature, ki se dvignejo in znašajo tudi do 100 stopinj Celzija, ne da bi njegovo zdravje posebno trpelo. Te izpremembe nastanejo, ako pomislimo, da znaša temperatura v polarnih krajih do 50 stopinj pod ničlo, v tro-pičnih pa 50 nad ničlo. -o- KAKO SE OBVARUJEŠ kot zvon pojeta in pošiljata svojo melodijo čez dol in plan. Lepo se razlega ubrano pritrkavanje iz visokih lin v naši rodni domovini ob zgodnjih nedeljskih urah. Pevski £bor pa nam poje po dvoranah in slov. prireditvah, sploh kjer se Slovenci shajajo. "Zvon", pionirski pevski zbor v Clevelandu, v ponos ti naj bo preteklo delo za slov. pesem, deluj še v bodoče v tem smislu. To so tipična imena slov. pevskih zborov. Združeni v celoto nastopijo 9. julija v Euclid, Ohio. Tega pevskega festivala naj se bi udeležil sle hern Slovenec iz Clevelanda in njega okolice. Dobrodošli! kličejo vsem skupni pevski zbori v Ohiju Frank Kovačič -o- Katoliški Slovenci oelnšujt* Ti Jadran. ' ki nosiš to po- SONCNIH PEG Izogibaj se poleti direktne ! sončne svetlobe. ČLANSTVU PODP. DR. SV. 1 Nosi poleti vedno širok klo- ' tvoje prireditve v »Ikem S!r»"»»r>ct»"' " A mer tkan- MOHORJA Chicago, III. Pozor člani in članice podp. družbe sv. Mohorja: Na zadnji polletni seji je bilo sklenjeno, da se udeležimo skupnega romanja v Lemont dne 9. julija. Kakor je bilo .že enkrat po-ročano po tajniku. Truki bodo pripravljeni ob 8:30 pred cerkvijo fare sv. Štefana, to je na Lincoln St. in 22nd Place. Zato vas opominjam, da naj bo vsak pravočasno naznanjen pri tajniku vsaj do sobote večer, tako da se bo vedelo, koliko trukov bo treba. — Vožnja bo stala na obe strani 25c, kar je vsekakor po ceni. Tudi glede jedi naj se vsak nazna ni, da se bo vedelo, koliko bo treba pripraviti v Lemontu. -Prosim, bodite točni, da ne bo potem kake pritožbe, kajti na one, ki se ne bodo pravočasno naznanili, se ne bo oziralo, bodisi za sedež, ali hrane v Le- buk, in sicer po možnosti v ru-menordečkasti ali rumenozelen-kasti barvi. Rdečkasti ali zelen pajčolan pred obrazom ščiti damo pred kemično učinkovitimi sončnimi žarki; modri pajčolani pospešujejo nastajanje peg. Uporabljaj rdeč sončnik ali kakšen drug senčnik. Preden greš iz hiše in tudi sicer čez dan, ovlaži si obraz in roke z 10. odstotno raztopino ta-ninskega ali kininskega alkohola. Na prostem si namaži obraz s kakšno pasto zoper svetlobne žarke, kakršno lahko kupiš. Ljudje, ki so nagnjeni k sončnim pegam in se čutijo zaradi tega nesrečne, bi morali vedeti, da sigurnih pripomočkov zoper pege ni, če so se že pojavile. Najbolje, je, če se jih skušamo obraniti že v napr6j. -o--\ ŠIRITE AMER. SLOVENCA! "TARZAN IN ZLATI LFV" (Metropolitan Newspaper Service) EDGAR RICE BURROUGHS V; neki zelo mračni celici ja zapazil spceeffa •Bolianija. Njegova hoja in vse njegovo ^banje (je pa bilo tako tiho, da ni napravil niti :.iai-manjjšega šuma. Po stopnjicah se js povzpel v višjem nadstropje, kjer je bil celi krog vrat m'vsa zaprta. Pred vsakimi je stala zlata Jamaica z gorečo lojevlto. Ko je odprl prva vrata so v tečajih zaškripala. To je bil prvi Sum, ki ga je Tarzan povzročil pri svojem iskanju vse do tukaj. Za trenutek je postal. nakar je splezal po grobi lestvi, ki je držala v posebno sobo pod samo streho stolpa.' Obstal je pri vhodu in napel oči, da bi v temi kaj opazil. Kot kip je stal nepremično, a samo za trenutek. Hipoma se je iavedel nevarnosti — za njim se je namreč, tako se mu je zdelo, zagibala nerazločna senci. — Naglo se je obrnil in v temini zagledal, da stoji v vratih, njemu nasproti, velika moška postava. Kaj sedaj?. . . Špancu Estebanu tudi ni šlo vse tako posreči, kakor bi rad. Čimbolj so se oddaljevali sklatim bremenom od Oparja, je opazil, da so Waxiri dvomili, da bi bil on res pravi Tarzan. — Ko so korakali po džungli, jim pride nasproti divji nosorog. Tedaj se v začudenju Wazirov, "Tarzan od opic", spusti v beg in skoči na neko drevo. Nosorog se je pa krikra prestrašenih "Wazirov ustrašil in zbežal nazaj v j--ščo. . Ko si je Španec od prestanega strahu opomogel, je vznemirjen opazil začudenja na obrazih Wazifjev. Vedel je, da je napravil novo neumnost in se pred Waziri osramotil; začel je iskati izgovora. "Uboga moja glava," je začel in se z obema rokama prijel za s*lavo. "Za glavo te je udarilo, Bwana," reče Usula z zaničevanjem. "Waziri so pa mislili, da srce njihovega mojstra ne pozna' strahu!" Esteban -d odgovoril; tiho so nadaljevali pot. DENAR dostavljamo v Jugoslavijo in drwjc države točno in zanesljivo. Denar se dostavi direktno trn dom po pošti brez odbitka. Včeraj so bile naše ccne: Dinarji: Za $ 2.30 ............ 100 Din " $ 3.00 ............ 135 Din " $5.00 ............ 230 Din " $10.00 ............ 485 Din " $10.40 ............ 500 Din :' $20.00 ............ 990 Din " $50.00 ........,.„2500 Din Za izplačila v dolarjih: Za $5 00 pošljite....$ 5.75 Za $10.00 pošljite... $10.85 Za $15.00 pošljite....$16.00 Za $20.00 pošljite....$21.00 Za $25.00 pošljite....$2400 Za $40.00 pošljite....$41.25 Za $50.00 pošljite....$51.50 ____1 ri večjih svotah dovolimo sorazmeren popust. Pošiljamo tudi v ameriških dolarjih. Vsa pisma in denarne pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amcrikanskega Slovenca) 1649 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. "fiMB^^' ' AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 8. julija 1933 Sobota, 8. julija 1933 ■ -- AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S ROCKSPRINGŠKE NOVICE Ker so rockspringške novice zgubile vsako privlačno silo in zanimivost, odkar je vzel popotno palico v roke "Newburski.popotnik", zadostuje popolnoma— (morda je celo preveč, kaj-ne g. urednik, da res!) če zagledajo beli dan v Slovencu enkrat na mesec. P0 tem receptu — ali pa se bolJ Priščipljenem — se bodo ravnale. (Naša želja je, da bi Jih A. S. prinesel vsaki teden. °P- ured.) Dan prvega sv. obhajila, ko Je 53 otrok prejelo prvič v življenju božjega Zveličarja v svoje duše, ne bo šel iz spomina pr-voobhajancem in njih staršem, plasti tistim ne, kateri so bili tako srečni, da so jih starši sami — starši so oče in mati, ne samo mati! — pripeljali k oltarju Gospodovem in z njimi vred prejeli Jezusa. Blagor takim otrokom, blagor takim staršem! Dekliško dr. je vredno vsake pohva-ln Priznanja in zahvale za o-kusen zajtrk ob tisti priliki! Plačaj, dekleta! Sedaj, ko imajo naši premogi lOdnevne počitnice — če smemo imenovati to počitnice v časih, ko večina komaj po dva ah tY\ dni dela na teden — si ta ln oni zaželi iti malo ven v nabavo, kjer vidi rasti še kaj drugega poleg "sagebrush-a" — ali ce hočete "šembraža" — ki ga lmamo toliko, da bi vsi premogovniki v Rock Springs delali celo leto s polno paro, če bi šem-J! až z vlaki odvažali v tovarne. r"° bi se vendar kdo kaj zmislil, in kako bi se ta šembraž v jobro obrnil! Večina gredo "fi- ' v6 Že lepo tisto> kdor Je P°" kom Pa zna dobro ubi'iati var.le, se otepati muh in, če 7*??? dobi ribco na trnek, ji j končati življenje. Ce 3 nima vseh teh dobrih lastnosti r»Q _ •, pa mu ribarjenje ne " £ P°sebno zabavo. Joe Gosar f)oI Dadič sta pa že za tako ue'o poleg John Subica;; za par £ ah za kak dan Kredo na se. ver, pa privlecejo cel vlak rib jn kakšnih! Gosar j eve ene bi bilo dosti za 10 ljudi. Pa Sem fo vendar pospravil — seveda s po-™°<ai uhal, da sem vjel prvi in zad-Ji dve ribi! Kolikor je ljudi ,dm ob wyominskih vodah, saj J® je- čudno, da je kje! kakšna ri- Kolar je pa šel v Colora-2 p°kazat svojo novo karo, in bloT1* tam &Z Denver in Pue-^ kot kakšen baron v svojem let i Da bi Se le dolgo V1'st0 Luž"1 SleČn° VOzil v nJeJ! Leo bra^nr~tisti' ki lase striže Chic je — je šel 2 družino v k braf° na razstavo in na obisk boli t Svoje žene- Zato smo Frank°lmati in d°lf?olasi, ker vsem k inar sam ne Rlore aJ- Pa bo že Leo spet pri- šel. Naš slovenski mestni stražnik — policman bolj razumemo — Mr. Marcina je tudi napregel svojo karo ter odpeljal celo družino proti vzhodu. Gotovo se vsem potnikom dobro godi. Vendar pa bo vsak vesel ko, pride domov in bo rekel: doma je pa najlepše in čeprav je to v Rock Springs! Blaž Notar je v B!airtown-u prodal svojo hišo John Šiflarju in se je preselil v mesto, kakor tudi njegova hči Mrs. Larson. Tako veselega človeka pa že kmalu ni kdo videl, kakor je že par mesecev zdaj-le Louis Korit-nik: kakor da je našel 100 funtov težko kepo zlata, ko je "kev-der" kopal. Ah, kaj še: Louis 100 funtov zlata še ne pogleda ne za tisto kar mu napravi j a tako veselje! Princ v hiši! In kakšna krstija potem! Castitamo! Justina Novak se je preselila v Green River in se sedaj podpisuje Mrs. Lewis. Frances Ker-zišr.ik — bivša učiteljica — sedaj Mrs. Kellogg ima svoj dom v McPharson, Kans. Frances Paukovič je pa prevzela ime Mrs. Krichbaum. Tako gine slovenska kri. Da bi vsaj katoliška zavest in katoliško življenje ne postalo žrtev razmer in okoliščin ! Dan 1. julija si bo pa Anton Rudolf zapomnil za celo življenje: dekle, ki jo je rad imel, je postala njegova žena in Albina Benedičič mu je vpričo krščanske družbe pred oltarjem božjim obljubila zvestobo do groba. Prav takrat je Viktor Starčevič — mladi hrvaški rojak — postal mož Marije Katana, — hrvaške rojakinje. Tako je prav: saj imamo Slovenci sami dosti dobrih fantov in dosti dobrih deklet, da ni treba zbirati drugod, mešati narodnost in vero in tako največkrat zapraviti vse: jezik in vero! Ko bi starši takoj v začetku malo bolj na take reči pazili, pa bi se morda to in ono drugače izteklo. Sicer pa, kakor si boš poslal, tako boš pa spal! Da bi le vsi ti pari bili srečni za čas in za večnost! Smrdellov Joe in Mervarjeva Francka, ali pa Mervarjeva Francka in Smrdellov Joe: naj bo tako ali tako, po Newburghu jih vsi poznajo, sedaj pa še tu po Rock Springs. Mr. in Mrs. Joe Smrdeli sta prva dva Newburza-na, da sta namenoma — no, če izvzamemo "honeymoon ' — prišla pogledat, kakšen je Rock Springs. Kaj bosta neki pripovedovala tam po Clevelandu o tem "divjem" zapadu. Kako bi jih rad slišal. Morda bo kaj odmevalo tu-sem proti Rocky Mountains. Pa naj povesta že kar hočeta: hvala lepa za prijazen obisk, še pridita in blagoslov božji naj vaju spremlja v novem stanu skozi celo življenje! Otroški piknik nad Novakovo "farmo" je pokazal, da so dekleta močnejža kot fantje; pri vlečenju vrvi so dekleta bila vedno močnejša! So fantje menda nalašč hoteii dekletom napraviti NOVI ŠPANSKI KABINET DEKLE-ŽOGARICA Španski kabinet, ki ga je sestavil nedavno min. predsednik Azama (peti od desne), ko je resignirala prejšnja vlada. veselje! To je 1'epo! V bolnici so iskali ljubega zdravja sledeči: Mrs. Jennie Bernard, Mrs. Albina Miklavčič; mali Eddy Dolinar, mala Louise Mlinar in Any Fivek. Nekateri od teh so še bolj slabotni, nekaj jih je pa še — vsaj tako mislijo — tako močnih, da bi se šli s jelovstonskimi medvedi metati! Da bi le vsi res kmalu bili zopet krepki! John Notar iz Relience se je za vedno poslovil od Amerike in odšel v staro domovino: če ga morda razmere tam ne bodo vr nile!? Kdo ve? John Hafner se je pa zopet povrnil nazaj v A-meriko in je pred nekaj tedni dospe} v Rock Springs. Dobrodošel ! V nedeljo, 9. jul. bomo imeli pa žegnanje, bobe, smenj: pridite na štruklje! TO IN ONO Cfi " ..........1 " ------ je kot v* k.aŽe Miss J«ckie Mitchell, edino dekle, ki sodelu-slu t n,Ca organiziranega 4 'baseballa" in ki je v tem posredno izurjena. NE VE VSAK. . . ... da je kupil lastnik londonskega lista "Daily Mail" na Novi Fundlandiji cel gozd, da bi njegovemu listu dobavljal siro-vino za papir. Gozd je le za polovico manjši, kakor cela Slovenija. * ... da so londonske "Times" najtežji list na svetu, da ima številka ob delavnikih 32 strani z 1,4000.000 črk, da dela v tiskarni 2000 oseb, med njimi 300 stavcev in da iztisnejo rotacijski stroji vsako uro 25,000 izvodov. * ... da šteje dunajska "Neue Freie Presse" okrog 30 urednikov, londonske "Times" 130, pariški "Matin" 150. * ... da so si dali ameriški listi zadnjo papežovo encikliko, ki šteje 20.000 besed, s stroškom nad 50.000 lir brzojaviti preko velike luže. Oddajanje se je pričelo ob 10. dopoldne in je bilo ob 13. končano; tako se je moglo zgoditi, da so veliki newyorški listi imeli angleški tekst v času, ko ni imelo papeževo glasilo "Osservatore Romano" še niti i- talijanskega prevoda. * . . .da je bilo na osmem zasedanju Društva narodov v Ženevi 1. 1927. zastopanih 289 listov in 30 tiskovnih agentur. Med nekim zasedanjem Društva narodov so izdali 44 protokolov po 40 strani, 143 dokumentov in — 70 komunikejev. * . . . da so "Times" med bur-sko vojno poslale 19 posebnih poročevalcev v vojno ozemlje in da so za eno samo brzojavko iz Johannisburga $fe*ali nekoč preko $3,500. * • • da ima ta čas najvišjo naklado angleški nedeljnik "News ... da imajo listi angleškega kralja tiska lorda Northcliffea skupno tedensko naklado 30 milijonov izvodov in da ima ameriški kralj tiska Hearst 384 listov. Hearst zaposluje preko četrt milijona nameščencev. S 14,-000 novinarji ima pogodbo, ki pravi med drugim: "Če obsega kakšen stavek nad 3 vrste, je njegovemu avtorju odpovedati takoj in brez vsake odpravnine. * ... da si je Hearst med San Franciscom in Los Angelesom zgradil pravljičen grad, velik muzej na prostem, zoološki vrt. Njegovim gostom so na razpolago tri vile in — posebni vlak z dvema spalnima vozovoma in jedilnim vozom. * ... da pripada 70 odst. angleških dnevnikom petim velikim trustom. Prvi obsega 35 dnevnikov, med temi dnevnike z najvišjo naklado, drugi ima 40 dnevnikov, zadnji 8. * ... da računa "Daily Mail" za celostranski inserat na naslovni strani 1760 funtov in da so ameriški založniki h 1919. prejeli od inseratov 500 milijonov, 1. 1929 pa 800 milijonov dolarjev. ... da je v Ameriki v časni-štvo investiranih 25 do 32 milijard švicarskih frankov in da je skupna naklada vseh listov znašala 1. 1929. 44 milijonov izvodov — na vsako poldrugo družino po en dnevnik. * ... da je panamski škandal veljal ustanovitveno družbo v celoti 1400 milijonov frankov. Od teh je prejel tisk 65 milijonov frankov. ... da plačuje reklamni urad igralne banke v Monte Carlu francoskemu tisku let 2 do 3 milijone frankov za priporočanje in za — zamolčevanje. * ... da se je hotela neka švi- carska tvrdka na naslednji način prepričati, da-li ljudje čita-jo oglase: Dala je v različne liste oglas, ki je vseboval namenoma težke pogreške proti zgodovini in zemljepisju. V enem samem tednu je prejela 4000 dopisov, s katerimi so ji pripadniki najrazličnejših slojev izrazili svoje začudenje, da tako znana tvrdka ne posveča večje skrbi svojim objavam. # ... da se po ugotovitvah nekega nemškega statistika objavi komaj desetina rokopisov, ki jih prejmejo listi. -o- ČUDNA KRIŽANJA V RASTLINSTVU V srcu Ukrajine ima svoje kraljestvo mož, ki velja za pravega čarovnika v rastlinstvu : s križanjem je odgojil sadno drevje, o katerem se prej nikomur niti sanjalo ni. Ivan Vladimirovič Mičurin se piše in še zapadna Evropa o njem le malo ve. Mičurin je danes 84 let star, a svojemu poklicu rastlinogoj-ca se posveča že 58 let. Že pred dobrim pol stoletjem, ko se je znanosti še malo sanjalo o tem, si je bil postavil za cilj, da vzgoji sadno drevje, ki naj brez škode prenese najhujši mraz v srednji in severni Evropi, obenem pa ohrani vso svojo slastnost in lepoto, s katero ga obdarja .južno podnebje. V strokovnih krogih so se mu smejali, pa ne dolgo. Začel je z majhno drevesnico in enim pomočnikom. Danes pa raste v Mičurinsku na stotisoče prečudnih vrsti in zvrsti, o katerih pred leti noben strokovnjak ne bi bil verjel, da so mogoče. Mičurin je polnih deset let poizkušal s križanjem vzhodnazijskih za mraz neobčutnih, zato pa skoraj neužitnih hrušk, jabolk in grozdja z zapadnoevropskimi vrstami, preden je dosegel prvi uspeh. Potem pa je šlo z ogromnimi koraki dalje. Križanec za križancem je vzrasel pod njegovimi čarovniškimi ZDRUŽENA ROOSEVELTOVA DRUŽINA of the World" milijoni izvo- dov. "Petit Parisian" ima naklado 2.5 milijonov, "Daily Mail" 2 milijona. # ... da plačujejo "Times'* svojemu glavnemu uredniku letno 100,000 švicarskih frankov, za primer delovne nesposobnosti pa 50,000 frankov. Njih poročevalec v Parizu prejema letno 75 ti-toč švicarskih frankov. Urednik "Berlinger Tageblatta" pa ima letne plače 25,000 mark. rokami: jerebika in hruška, glog in jerebika, buča in di-nja, grozdna jagoda in malina, češnja in krhlika, so dajali in prevzemali drug drugega' svojstva. Danes pridelujejo v Mičurinsku 7 cm debele maline prvovrstnega okusa in vonj ri-bizelj, katerega jagode so tako debele kakor srednje češnje, ogromen črn agras, češ-min brez pešak, prekrasne breskve in mandarine (male oranže,) ki prenesejo do 40 stopinj mraza, večletne paradižnike, jabolka z rdečim mesom in tisoče vrst drugih sadnih čudes. Mičurin je zgojil češnje v obliki grmovje in enako mu rode tudi vrtne jagode v obliki grmovja, s čimer je sijajno rešil vprašanje, kako obvarovati ta delikatni sadež pred onesnaženjem in gnilobo. Za kraje, ker uničuje drevje zajec, je odgojil drevje, katerega lubje je grenko kakor žolč in se ga ne dotakne noben zajec, ki ga je kdaj okusil. Posebno bogate uspehe je žel Mičurin 1. 1932. Nič manj kakor 103 nove vrste so prvič obrodile: jabolke, hruške, če-šplje, Češnje in jagode. Posebno važna je reinette-a, ki jo je odgojil s trikratnim križanjem in je po okusu in obliki najboljše jabolko na svetu. Mičurin prav nič ne misli na svojih 84 let in si postavlja vedno nove cilje. V zadnjem času se je lotil žit in namerava odgojiti pšenico, ki bo imela zrna kakor fižol. --o- ŽALOSTNI KONEC TREH KEMIKOV Nedavno je potekla 200 letnica rojstva Jotfepha Pristleya, enega izmed treh kemikov, ki so skoro istočasno odkrili kisik in dokazali njegov obstoj oziroma njegov pomen v naravi. Poleg Angleža Pristley sta ugotovila to velevažno resnico Nemec Scheele in Francoz Lavoisier. Trije znanstveniki so živeli v treh različnih deželah, in nobeden od njih ni vedel v takratnih razburkanih časih, kako napreduje njegova stroka v inozemstvu. Istočasno trojno odkritje je izreden osamljen dogodek v zgodovini znanosti. Poleg tega je zanimivo in tragična usoda, ki je doletela vse tri znanstvenike: vsi so postali žrtev nenadne smrti. Pristley je bil anglikanski duhovnik na deželi. Posvetil je kemiji ves prosti čas in trdovratno iskal "izvor gorljivosti" v naravi. Leta 1773 se mu je prvič posrečilo dobiti brezpri-mesni kisik. S tem je dokazal, da ni zrak nobena kemična prvina, kakor so domnevali raziskovalci od Aristotela naprej. A odkritje je razburilo takratno nestrpno javnost. Znanstveniki so očitali Pristleyu zvezo z vragom. Izgubil je župnijo,po dolgem preganjanju ušel v Ameriko in je bil ustreljen pri slučajnem prepiru po ne-! kem izredno nebrzdanem na-j sprotniku. Nemški lekarnar I Scheele, ki je istočasno izločil kisik, ni bil deležen zasluženega zmagoslavja po prevratu v kemiji. Pripravljal je neko strupeno zdravilo s stekleno cevko v ustih, slučajno pogoltnil kapljico strupa In umrl. Znameniti Lavoisier je dokazal v svojem pariškem laboratoriju, da je gorljivost posledica zedinjenja drugih prvin s kisikom. Njegov konec je bil še bolj tragičen. Prišel je pod guilotino. Krvoločni revolucijskl sodniki so odgovorili njegovemu branilcu, ki je povdarjal velike znanstvene zasluge obsojenca: — To je brca pomena za revolucijo! Možhar je eksplodiral Med nabijanjem je eksplodiral možnar 341etnemu delavcu Ivanu Kirbišu iz Zirkov-cev na Štajerskem in smodnik je Kirbiša nevarno osmodil po vsem obrazu. -——o_- Širite amer. slovencai Prizor na počitniški ladji predsednika Roosevelta, ko se jc tamkaj zbrala cela družina in prijatelji. Poleg predsednika na desno sedi njegov najstarejši sin James. Za predsednikom je drugi sin Franklin in poleg njega je najmlajši, John. Naznanilo in zahvala. Z žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem, da nam je kruta smrt odvzela drago ženo in ljubljeno ; mater, Marijana Habjan in našega ljubljenega sina, oziroma brata Walterja Habjan Naša dva pokojnika sta umrla 22. junija, ko sta se ponesrečila pri automobilski nesreči. Pogreb se je vršil 26. junija iz slovenske cerkve sv. Štefana na pokopališče sv. Jožefa. Nepozabljena soproga, oziroma mati, je bila rojena pred 43. leti v vasi Vermaše pri Skofji Loki nsi Gorenjskem. Naš ljubljeni sin, oziroma brat, je bil pa rojen pred 17. leti v mestu Kenosha, Wisconsin. Na tem mestu izrekamo iskreno zahvalo častitim duhovnikom cerkve sv. Štefana, kakor tudi duhovnikom iz Hinsdale kolegija za opravljene pogrebne obrede. Nadalje se tudi zahvalimo orga-nistu in pevcem, ki so peli pri sv. maši. Posebno zahvalo smo dolžni tudi družbi sv. Mohorja, njenim članom in članicam, ko so hodili molit ob rakvah in so oba pokojnika spremili na zadnji poti na pokopalščei Najlepša hvala zlasti vsem tistim, ki so nas tolažili v teh žalostnih urah in so čuti ob rakvah in nam pomagali v eni ali drugi reči; vsem naj Bog stotero poplača. Prav prisrčna zahvala vsem. tistim, ki so darovali za svete maše in okrasili s cvetlicami njiju mrtvaški oder. Za sv. maše so darovali sledeči: Družina John Korenchan, druž. Frank BicCk, druž. Frank Vidmar, drul Jakob Habjan, druž. John Cigan, druž. Frank Koziek, druž. Charles Kahover, druž. Leo Jurjovec, druž. Andrew Ciemblinski, druž. Joseph Ru-par, druž. Martin Schifrer, So. Chicago, druž. Verbek, Whiting. Indiana, druž. Frank Mish, Whiting, Indiana, Mrs. Teringer, So. Chicago, Mrs. Frances Cvenk, Miss Jennie Gaber. Vence so darovali sledeči:Dru2ina John Košir, druž. Frank Ellis, druž. Vicich, druž. J urea, druž. Hotko, druž. Benedik, Whi-itng, Indiana, druž. Verbek, Whiting, Ind., druž- Jos. Kračnik, Milwaukee, Wis., druž. Emil Heidenrich, Podp. dr. sv. Mohorja, prijatelji in sošolci od Walterja, Damen Indian A. C., Miss Angeline Hal-ian, Summit, 111. Nadalje se tudi prav lepo zahvalimo mladeničem, ki so n&siii Walterjevo krsto pri pogrebu in mu izkazali zadnjo čast kot sošolcu. — Prav lepa hvala tudi pogrebniku Louis Žefran za tako lepo tlrejen pogreb in za vse, kar nam je pomagal. — Se enkrat lepa hvala vsem, ki ste kaj pripomogli v teh žalostnih urah; še posebno oni, ki ste prišli iz drugih mest na pogret.....Vpem skupaj Bog stotero povrni. Vama pa ljuba pokojnika, žena in mati, sin in brat, želimo v raju večni mir in pokoj, po trudu in trpljenju, ki sta ga prestala. Spominjali se vaju bomo, dokler se vsi skupaj ne snidemo z Vama tam; ker ni ločitve več............... Žalujoči ostali: JOHN HABJAN, soprog (oče); JOHN in STANLEY, sinova (brata). Chicago, 111. 6. julija 1933. i= oooooooo oooooooo oooooooo-oooooooo oooooo-oo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo Izpod Crollce .-a SLAVKO SAVINŠEK. Povest z gorenjskih planin ■oooooooo •oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo ES "Na primer — ljubezen!" se mirno odreže Janez. "Pa so kranjski taki?" "Kranjski, kranjski," potrjuje Janez. Cilka rdi v skrbi in zadregi. "Sem mislil, da so le Korošci taki!" vrne fi-nancar Janezu, ko zasluti, kam ta meri z besedo. "če hočete, tudi koroški, samo ti pridejo bolj naravnost in ne hodijo po ovinkih; zato se jim tudi posreči." "Se jim? Ali Kranjcem?" "0, tudi. Sama ta razlika je, da oni prvi znajo zamenjati blago za blago, ti drugi pa blago "Za. . ." stopi naglo financar k Janezu. "Za pest v obraz!" mu vrže Janez v lice, se zasuče na peti in stopi v vežo. "Janez!" plane dekle za njim. A koj obstane ob materi: "Mati, mudila bova, pojdiva!" "Pa se res že mudi! Eh, ta Janez, vedno govori tako, da Bog zna kam pes taco moli." V financarju vsa kri vre in oči iščejo Cilki-nih. Cilka pa je že v veži in urno stopita z materjo. Financar naglo za njima tako da komaj ujame še Janezev pozdrav od tepke sem: "Vražji zelenec." Financar samo z očmi ošine Janeza. Ali oči jasno govore: o priliki ti vrnem, hlapec! — Do Lipovška spremlja potem mati Hribarico in Cilko, tu pa mrzlo vošči lahko noč in stopi v gostilno. Mati in Cilka zamudita skoro polovico berila. Mati ostanejo kar zadaj za sedeži, Cilke gre pa kot po navadi na kor, ker je cerkvena pevka. Poklekne zadaj v pruko, tiho, da je dekleta niti ne opazijo. V glavi so ji vse druge misli, samo one ne, ki se v cerkvi spodobijo. Nič ne sliši danes, kaj bero gospod župnik. Šele ko zapojo po berilu orgle, se vzdrami iz misli in stopi med pevke. Šinkovčeva Ančka ji da note v roke, pa jo tiho vpraša: "Cilka, ali si bolna, tako si bleda danes!" "Glava me boli." Zapojo: Že slavčki žvrgolijo. . ali Cilki danes noče glas iz grla, tako da stari organist izza naočnikov zarezi vanjo: "Cilka, tak dej no!" Pa ne more Cilka, ker jo preveč v srcu skrb boli. Odneha in odloži note. Ko odpojo, se umakne nazaj v pruko in poklekne k litanijam, organist stopi k njej: "Cilka, ali se ti je kaj zamerilo, da nečeš peti?" Cilka odkima z glavo. "Bolna sem, glava me tako boli." "Le pazi se!" opominja stari organist. "Bin-košti so tu, bomo peli latinsko, pa ne smeš manjkati ! Kar v posteljo lezi!" Cilka mu prikima, dobremu starčku, da mu ne bi napravila nepotrebne skrbi. In pa, da se ga otrese, ker bi bila rada sama, sama v miru. Glavo zasloni v dlani in z nemo mislijo spremlja presladko molitev lavretanskih litanij. Srce ji je težko in vedno bolj se utaplja v molitev, da najde utehe. Ko odpojo pošmarnično pesem in se kor že sprazni, kleči Cilka še vedno sklonjena v dlani. Ko začuti, da je sama, ji privre na jezik iz srca molitev, vroča in iskrena, in po licih ji spolze pekoče solze. Dvigne mokri obraz v Marijin oltar, sklene beli roki in ustnice šepetajo, srce prosi vroče skozi solzo in besede: "Marija, Ti ga varuj, Marija, Ti ga varuj!" Samo to more daviti iz sebe, ne zna nobene druge besede, nobene druge prošnje nima,in neprestano med molitvijo upira zasolzene oči v Kraljico majniško v oltarju in čuti: polagoma prihaja v srce sladak občutek, hladen mir umiri pekočo bolečino in solze ponehajo. Strmi v Marijin obraz in zdi se ji, kakor da se ji Mati božja smehlja, res smehlja in jo z nasmehom tolaži. Potolažena vstane. V cerkvi je že mrak. Luči so ugasle, samo večna luč gori pred oltarjem in v ladji svetiljka. Gre s kora in pri vratih se sreča z materjo. Pred cerkvijo najdeta gospoda župnika, ki gre ž njima do župnišča. "No, kaj je kaj novega pri Hribarjevih, mati?" vprašajo duhovni gospod. "E, tako, po stari navadi, saj veste, gospod fajmošter." "Oče zdravi?" "Hvala Bogu, je še nekam trden!" "Pa ti, Cilka? Nocoj te nisem slišal peti." "Glava me boli." "To so pomladanske bolezni, bo že bolje? Srček ni nič bolan?" šaljivo vprašajo duhovni gospod. "E, kaj bo to, časa ima še dovolj, odgovore mati mesto Cilke. "Prav imate, mati! S fanti je križ! Preveč ihte je v njih. Saj jim kar blizu ni priti!" "Res je, res, gospod." Stara Lona se utrga nekje od cerkve. "Hvaljen bodi Jezus Kristus, gospod fajmošter," pozdravi. "No, mati Lovrančeva, od kod pa Vi?" "Tamle v Šinkovcev graben sem pogledala za financarji. V Golico gredo, pa kar sedem jih je skupaj." "Že spet ji nesrečni fantje! Da jim ne da tihotapska strast že enkrat miru; saj pravim, prej ne bodo odnehali, da bo nesreča." "E, gospod, vedo, financarji so za nič! Naših fantov ne bodo ugnali. Ti so kakor koze, Korošci pa še huji," brani Lona tihotapce. "Pa se jim le lahko kaj pripeti! Oblast ne pozna šale. In tudi greh. je, delati proti zakonom!" svari gospod župnik. "Kako pa naj žive, slišijo gospod, ali naj gredo krast?" "Delajo naj, delajo!" se oglase Hribarjeva mati!" "Tebi je lahko, ki imaš grunt in zemljo. Kaj pa mi, bajtarji? Ali naj suhljad grizemo?" "Lona, Lona, kar nič se nečete poboljšati!" opominjajo dobrohotno duhovni gospod. "Glejte, da Vam Šimna ne odjedo financarji enkrat. Kdo bo skrbel za Vas?" "Šimna že ne bodo! Je Lovrančeve Lone sin, sicer mu pa nimajo kako blizu," se brž popravi Lona. "E, Bog ve," dražijo duhovni gospod." Cilka je že par korakov naprej. "Pa lahko noč," voščijo duhovni gospod. "Hvaljen bodi Jezus Kristus, gospod fajmošter!" pozdravijo ženske. "Na veke Amen!" odgovore gospod župnik in vstopijo v župnišče. "Ti kuščarji zeleni! Že lezejo v planino," stopi Lona tiho k Cilki. Pa še pristavi: "Nocoj jih ne bodo!" (Dalje prih.) CI "Prijatelja spoznaš v , sotrudnika listov presiji!"- nesre-pa v de-Rev. J. Černe. ^ TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. ' * Društva*— Trgovci - Posamezniki dobijo v nasi tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. DVE MVl COLUMBIA PLOSCI 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ...........................................75c 25181—Želel bi, da bi bil ptica, O j z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE Oooooo^oooo^^ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooofi IGRALA JE NA 49 ZVONOV 25000-F—Ribniška korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet..................................75c 25001-F—Na ofeeti Juhu polka, harmonika ..........................................75c 25002-F—Juhu valček Domžalska polka, harmonika................................75c 25005-F—Kaj ne bila bi vesela Sirotek, ženski duet................................................75c 25011-F—Pokšotiš Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................75c 25014-F—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c 25016-F—Koračnica otroških pesni Na povelje, koračnica, instrumentalni kvartet....75c 25017-F—Zapoj mi ptičica glasno, petje z orkestr. Ptička, petje z orkestr. -........................................75c 25019-F—Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet......................................75«. 25020-F—Stari kranjski valček štajerska, harmonika ............................................75c 25027-F—Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c 25031-F—Na sveti večer pri Hošlink Pred volitvami, komična prizora ..........................75c 25033-F—Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet..............................75c 25035-F—Slovenska polka Slovenski lendler, tamb urice ................................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037-F—Stoji, stoji Ljubljanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del Ti si moja, valček, Hojer trio ................................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester ........................................75c 25043-F—Polka štaparjev Burja, koračnica, orkester ....................................75c 25044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c 25046-F—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c 25047-F—En starček je živel Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c 25048-F—Na kranjskih gorah, polka Gospodarstvo, lendler, instrument, trio ..............75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček Na veseli svatbi, polka, harmonika duet..................75c 25053—Hribčki ponižajte se Jaz bi rad rudečih rož, moški kvartet......................75c 25054—Bodimo veseli, polka Na jadranski obali, valček, inštr. trio ......................75c 25055—Vi gred se povrne Oj dober dan, moški kvartet......................................75c 25056—O mraku Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c 25057—Slovenec sem Perice, moški kvartet ................................................75c 25058—Janez Čuk in Milka Sova, I. de) Janez Čuk in Milka Sova, II. del...............................75c 25059—Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio..................................75c 25060—Ziben šrit za ples Šuštar polka, harmonika ...........................................75c 25061—Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare .....................,75c 25063—Ančka pojd plesat, valček Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni enesek. Pri naročilih manj icakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na* r*vaomt na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Ženska enakopravnost lahko slavi novo zmago. Mlada Angležinja Miss Jonston je z odliko položila na Belgijskem izpit in prejela diplomo pritrkovalca prvega razreda. Belgija od nekdaj slovi po svojem zvonenju, in je med drugim značilno, da obstoji (v ruščini kot najvišja hvala o-značba "malinovi zvonovi", ki nima ničesar skupnega z malinami, temveč izvira od imena mesta Malines z znanimi livarnami .Izpit se je vršil v zvoniku bruseljske stolnice Saint Ram-bolde. Za obvladanje 49 težkih zvonov je potrebna poleg posluha tudi j ako močna roka. Miss Johnston je predvajala dve skladbi belgijskega avtorja. Eno od nju, popolnoma novo, je morala izvajati z notami pred očmi, ker jo sploh ni videla poprej. Zatem je izvajala še božično himno, svoje lastno delo. Sodniki in mnogoštevilni poslušalci so pozdravljali prvo pritrkovalko z dolgim ploskanjem. Miss Jonston je izjavila, da ne bo nikoli ponavljala izpita niti za 1000 funtov odškodnine. Utrudila se je kakor nikoli v življenju in se celo bala, da bo onemogla. -o- ČEBULA — ZDRAVILO Čebula je že odnekdaj znan pomoček v domačem zdravilstvu. Če se prehladiš, če si hri-pav in kašljaš, pij čebulni odce-dek (sirup). — Zobobol poneha, če položiš na votlino kos čebule. Ječmen na očesni veki (trepalnici) izgine takoj, če ga obložiš z odrezkom čebule. — če te piči žuželka (mrčeš), ti rano očisti čebulni obložek. — Pogostno u-živanje čebule pospešuje pre-bavljanje, čisti notranje organe, zdravi obolele ledvice. — Z u-spehom so jemali čebulo bolniki, ki so trpeli vsled griže, tifusa ali kolere. — Pri motnjah na srcu, ledvicah in jetrah učinkuje sirova čebula brž in dobro. — Gnojne otekline izginejo, se poležejo ali pa odpro, če nanje položiš kuhane in vroče čebuline rezine. Prav tako porabljajo čebuline obložke za odstranjanje bradavic in kurjih očes. -o- NENADARJEN DIJAK NAJ NE ŠTUDIRA Dunajska vlada je izdala naslednji ukaz, ki zadeva izključitev iz šol nesposobnih dijakov. Dijaki, ki so v izpiičevalu za katerikoli razred nižje srednje šole več kakor v polovici predme-to I. skupine prejeli "nezadostno", kakor tudi dijaki, ki so bili nezadostno kvalificirani v treh ali več predmetih I. skupine v kateremkoli razredu višje srednje šole, nimajo pravico ponavljati razreda ne na istem zavodu ne na kateremkoli v Avstriji. Pri odhodu napiše razrednik v njihovo izpričevalo tole pripombo: "Dijak je zapustil zavod radi nezadostnega uspeha v učenju, ponavljanje razreda je ne- dopustno." Dijakom, ki so dobili več kakor dva nezadostna reda iz predmetov I. skupine, je prepovedano vpisati se na drugo srednjo šolo z različnim učnim načrtom. Noben dijak ne sme; več kakor enkrat ponavljati en razred. TRAGEDIJA NA SVETOVNI RAZSTAVI Chicago, 111. — Nad 75,000 ljudi je bilo pretekli torek zvečer priča pretresljivi nesreči, v kateri je neki skakalec iz aero-plana izgubil življenje. Nesreč-; než, neki Joseph Wilson, je pri- : spel iz Hollywooda, da s poseb-. no točko tvori nekak višek zračnih predstav ob priliki prazno-, vanja 4. julija. Število žar orne--tov je bilo naravnanih na aero-plan, iz katerega je imel Wilson, skočiti iz višine 2000 čevljev v| laguno na razstavi. Ob pol enajstih je po programu Wilson stopil na krilo aeroplana in se od tam spustil v globočino. Letel je proti zemlji, toda padalo se ni odprlo, in s strahovito silo je priletel na jezero, da je voda brizgnila nad 30 čevljev visoko. Šou" je bil končan,'žarometi so se poskrili, kajti očividno je bilo, da se je zgodila nesreča. Ko so našli truplo ponesrečenca, so ugotovili, da sploh ni potegnil;' za vrvico, s katero bi bil padalo-odprl. Kaj je bilo temu vzrok, je seveda nemogoče dognati. -o- BRŠLJAN IN REVMATIZEIV1 Mlada zakonca, ki sta si pred letom dni najela neko vilo v Pro-vansi, sta tožila gospodarja za odškodnino, da se je mlada žena v vili nalezla revmatizma, česat bo gotovo kriv bršljan, ki se vzpenja po zidovih vile. Sodišče je zaslišalo celo raj do strokovnjakov, vrtnarjev in rt ril- ' gih, da ugotovijo, kako je s to zadevo; vsi strokovnjaki pa SO izjavili, da se je morala najem-ninca nalezti revmatizma kdaj prej ,kajti bršljan nikakor n« prinaša vlage v hišo, temveč jo nasprotno pohlepno srka iz zemlje in zidov, ki jih tudi varuj« pred dežjem in snegom. Poleti drži stanovanje hladno, ker se sončni žarki ne morejo neposredno upirati v zidove. Sodišče je nato tožbo zavrnilo. -o- Tožbarska strast Od avgusta meseca lanske-j ga leta pa letos do meseca a-1 prila je plačalo prebivalstvo ; Maribora in okolice za svojo tožbarsko strast 1,468,958.931 Din samo v obliki taks in ko-lekov. POSETNIKT SVETOVNE RAZSTAVE — POZOR! Ustavite se v Milwaukee v edinem slovenskem hotelu, od koder dobite nadulično železnico v Chicago samo en blok'stran. The GROVE HOTEL in RESTAURANT FRANK SEDMAK,.lastnik 616-618 So. 5th St., Milwaukee, Wis. Tel. Broadway 5947 OR. H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO Kakovost Točnost Poštenost A. F. WARHANIK — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 West Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO. ILL. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Phone Canal 4611 Na razpolago noč in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.