Ft v 3%haja hikrdtnaiedeit! v lorek, četrtek-soboto. issued. three limes a week Txics cllj blagonosna za domači narod. blagostanje drugih narodov naj bo postranskega pomena. O farmarskem vprašanju se izrazuje. da ja vlada proti predlogom. da naj bi vlada določala cene žitu in obenem nudila kre-^ dit za povzdigo tujezemskegaj žilnega trga. Priporoča pa vladno pomoč za kooperativni trg doma in v tujini, ter da se uravna produkcijo po potrebah. O železniškem vprašanju ima sledeče ideje. Da se naj pomagaj železnicam do možnosti, v kate-i ti bodo v stanu izpolniti vse zahteve prometa sedanjega časa iti prihodnjosti. Ne strinja se pa z raznimi predlogi radikalov, .ki 'ločejo ovreči znano Cuminins-Ksch predlogo, ki je bila sprejeta pri zadnjem zasedanju. Dalje priporoča pi*euredbo vj vladnem kabinetu. Vojni in mor-j nariški urad naj bosta pri upra-J vah popolnoma ločena. Priporo-j ča ustanovitev novega depart-' "lenta, ki bo imel nalog skrbeti! za povzdigo naobrazbe in javnega dobrodelja. \ tem s« 1 izražene glavne misli. ki jih bo predsednik obrazlo-J zu v svojem govoru pred kon-J gre s 0111. I Njegov govor je jako premišljen in republikanska stranka bo' najbrže nominirala in odobrila j Coolidga kot kandidata za žo-petnega predsednika. /a njegov govor se zlasti za-' nima senator Hiram Johnson iz Kalifornije, ki bo skoraj gotovo Coolidgu napovedal boj pri kan-' drdaciji za predsedniškega kan-' kidata. SLOYENSKI VOJAK UMRL GROZNE SMRTI ¥ SRBIJI. Vržen v temnico, v kateri ga je šest metrov dolga kačft umorila. Naš prijatelj Mr. Frank Avguštin je nam prinesel včeraj pismo, ki ga je prejel Mr. Retelj od nekega svojega prijatelja iz stare domovine. Med drugim se v pismu čita tudi to-Ie: : : : Eno novico ti poročam, kako se je zgodilo z enim našim vojakom v Srbiji. Prišel je dva dni prepozno k vojakom, potem so ga pa djali v temnico in začel je strašno vpiti in prositi, da naj mu odprejo, blago ženo. !>e pred nekoliko meseci sem jo videl. Bila je že takrat slaba, vendar ni se ji poznalo še. la je že tako blizu svojega groba. Imeli smo trdno nado. da bo njena krepka volja št* bolj njena zdrava narava premagala bolezen. Pa je prišlo "drugače. Božja neskončna previdnost, ki je nad vsa človeška dela. je sklenila drugače in prišel je iz nebes angel smrti v dobro Perovškovo hišo in odnesel jim je ljubo mamo, najdražje, kar so imel L Številni otročiči so britko zajokali, dobremu in zvestemu soprogu se je trgalo srce. vendar, kar Bog naredi vse prav naredi. In Mrs. Marija Perovšek je odšla v .večnost k svojemu ljubemu Bogu, kateremu je bila tako zvesta v svojem življenju. Kako je sodi!axo tej blagi ženi slovenska naselbina v Willardu. je pokazal pogreb. To skoraj ni bil žalosten pogreb, temveč slavni sprevod. Skoraj vsa naselbina je bila pri pogrebu. Štirje duhovniki so prišli, da so pokazali s svojo udeležbo čast spominu žene. matere in gospodinje, kakor ie zaslužila. v V resnici novi grob Mrs. Perovšek tam na Willardu je drugi grob, ki nam je zakril veliko, ki nam je vzel drug kremenit značaj, ženo, ki je bila uzor krščanske žene in matere, na katero smo bili ponosni in katerega bomo težko pogrešali. Doma v svojem ožjem družinskem krogu je bila Mrs. Perovšek prava krščanska mati in blaga žena in soproga, vzgled vsem drugim. Za to svojo družinico je živela in trpela. Krepko se je zavedala svoje velike odgovornosti kot mati in temu primerno potem tudi živela, delovala, trpela. Tako dobro se je človek počutil sredi te ljubke družinice. • Toda kot značajna žena velikega srca in velike duše, pa ni živela samo za svojo družinico. kakor nobena prava katoliška žena ne živi. Zavedala se je velike in važne naloge, katero- ima vsaka katoliška žena dandanes tudi za skupnost. Zavedala • se ie. da smo ljudje družabna bitja, ki moramo živeti skupno kot obči na, kot župnija in da je dolžnost vsake matere sodelovati in žrtvovati tudi za napredek skupnosti. Ako je skupnost slaba, bo tudi doma v družini ves materin trud zastonj pri vzgoji mladi ne in pri vodstvu družine. Pokvarjena in okužena skupnost bo podrla še boljši materi vse. pa se naj še bolj trudi. Zato bodo nase družine take, kakoršna je skupnost, kakoršna je okolica, župnija. V tem prepričanju najdemo Mrs, Perovšek v prvih vrstah pri delovanju za napredek slovenske župnije na Willardu. Od prvega začetka, od kar je živela na Willardu. je bila vsikdar ena izmed najmarljivejših sotrudnic vsakega duhovnika, ki je deloval tam. Ni se bala ne žrtev, ne truda, ne dela. ko je šlo za cerkev. Iz materinega društva poročajo, kako je bila marljiva tudi tam iti kako jo bodo težko pogrešale. Seveda tako blago,srce se težko pogreši Zguba takega plemenitega srca ie nenadomestljiva. • Kako vesela je bila rajnka Mrs. Perovšek, ko je Father Novak. pri pomanjkanju drugega primernejšega prostora, pod-učeval mladino v krščanskemnauku v Perovškovi stari "bajti", kakor so jo sami imenovali. Srečno se je čutila, da ie mogla tudi v tem pomagati. Posebno jasen dokaz njene velike duše in plemenitega značaja ie pa njeno navdušenje za napredek katoliškega tiska. Xe pozna vsak katoličan, še manj vsaka katoliška žena. važnosti, preveliko važnost katoliškega tiska dandanes za razširjanje dobre stvari, še manj se pa zavedajo dolžnosti, katero nalaga dandanašnji čas vsakemu katoličanu, posebno ženstvu. da ta katoliški tisk tudi razširjajo in sodelujejo z onimi prvobojevniki ki so se združili okrog katoliških listov in žrtvujejo, da bi potom tega najvspesnejšega sredstva branili svoje cerkvice, svojo vero Na vrhu je jako ojster zrak in vse gorovje je že pokrito z belo odejo. Letos še ni predebeli^ sneg. Kakor pripovedujejo, je ' nekatere leta silno zasneženo po teh krajih. Počasi smo krenili črez hrib in prišli smo zopet v dolino, kjer se nahaja pod gorski m vznožjem naselbina Crested burgh Pa • Butte. Tu prebiva precej Sloven- ste cev in Hrvatov. Povečini so vsi; zaposljeni v premogokopih. Delajo bolj slabo po tri dni na teden. Plača ravno ni slaba, samo ko bi delali vsaki dan, pa bi bilo. Tukaj imajo tudi katoliško župnija. Župnik je rodom Nemec, farani so pa povečini sami Slovenci in Hrvatje. Dolžnost me vfcže, da se karj najlepše zahvalim dobri Mr brezvercev in Protive7skiMa^ Perkotovi družim za hrano, sta- tikov. Zaprisežena izjava 2 l novanje in pomoč. Bog naj dobri družini stotero povrne za vse. karkoli je to pot storila v pomoč katoliškega tiska. Dalje najlepša hvala družini Mr. Mat- Thanksgiving Day ali po naše "Zahvalni dan" praznujemo tudi v tej novi domovini vsako leto. Nekaterim tujezemcem še danes ni ta dan popolnoma znan, zakaj je postavljen kot državni praznik. Tudi marsikateri Slovenec ga pozna santo po imenu "Chicken Day". To zato. ker amerikanci na ta dan narede bogato južino in na mizo pride ta dan običajno puran, katerega se lepo raztelesi in potem zaužije. Kjer ni purana, mora biti na ta dan goska, raca ali pa vsaj kokoš. In odtod je prišlo ime 44Chicken Day". Tujezemec ie videl, Ameri£ance same kokoši jesti, zato je ta dan krstil za "Chicken Day". A ima pa ta dan prelep namen. Tak namen, s katerim pokaže na ta dan vsak zaveden Amerikanec svojo zahvalo za vse-J kovi, ki so nji dali hčerko, da j prejete dobrote tekom leta. Do leta 1864. se je ta dan proslavljal ' ' kadar se je videlo državnikom pripravno. V letu 1864. pa ie proglasil veliki Abraham Lincoln oče ameriške edinosti in sloge zahvalni dan narodnim praznikom in določil, da se ta praznik praznuje vsaki zajjnji četrtek v mesecu novembru. Zato vidimo na ta dan prave Amerikance. ko se zberejo h kosilu in se v hvaležnosti povesele med seboj. Med farmarji A-merikanci vlada še lepa navada. Cela družina vstane zbrana pri kosilu. Sklonejo svoje glave in v kratki-molitvi zahvalijo \«sega-mogočneg* za vse prejete dobrote. Skažejo se za hvaležne ljudi svojemu Stvarniku Bogu. Tudi letos snio Amerikanci lahko hvaležni Bogu za vse prejete dobrote. Nam Amerikancem se dobro godi, če primerjamo n. pr. nase ^razmere, naše življenje z onimi razmerami in življenjem, ki ga žive evropejski narodi. V tem oziru se jaz popolnoma strinjam s Coolidgevo proklamacijo. v kateri pravi: "We have been the most blessed people. We ought to be most thankful people!" , In to je resnica. Ce ima I>iti kateri narod hvaležen svojemu Stvarniku za prejete dobrote, tedaj moramo biti Amerikanci. ker smo jih nai\eč prejeli in zato moramo biti tudi najbolj hvaležni. Božja roka nas ie obvarovala pomanjkanja in brezdelja. Kako žalostna poročila čitamo dnevno, ki prihajajo iz Evrope. In ameriška poročila, vse Je delalo celo leto po večini. JCi H to blagoslov za ameriški narod? Te! Zato zahvalimo Boga prihodnji četrtek in prosim«, ga še nadalje pomoči in božjega blagoslova z neba! Slovenec, V vasem pism :e me vprašali, da naj vam rv jasnim, je li to tisti ZvonkoT ga je iskal neki pittsburški Df grebnik. Tisti, prav tisti ni. Takrat bil hinavec skrit pod plaščem katoličanstva. Danes pa je čil iz ovčje obleke in se je ptK kazal v Chicagi v vsej $voji pri mitivni volčji obliki. V Jolietu je celo prisegel kot hinavec da ne bo nikdar več stopil na'^ mi je kazala slovenske hiše v naselbini. Bog naj dobri družini, kakor tudi mladi Frances stotero poplača. Ubil se je tukaj pred kratkim rojak John Somrak, ki je padel z loj tre in se na mestu ubil. Sorodnikom sožalje. pokojnemu pa mir in pokoj ! Khkor sem že omenil snega nimajo še- sedaj posebno veliko in tudi zima še ni huda, kakor jim bodo že naklonjeni bodoči dnevi v tej zimi. Se enkrat vsem najlepša zahvala. ki so mi pomagali, .mi šli lepo na ri kv> in se naročevali na naše liste. Vspeh je zadovoljiv hvala Bogu! Bog plačaj vsem! Leo Mladich pot, zastopnik. -o- Dunaj. Dobil sem v roko VaŠ list. k<« IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Chicago, 111. Cerkveni fair se xje otvoril v soboto kar najsijajnejše. Farani so pokazali, da so krepko za svojo cerkvijo. Nekako ob pol osmi žene. ampak žena od moža. ker mož ni bil ustvarjen za žencf, ampak žena za moža. Tn Adam ni bil zapeljan, ampak žena je bila zapeljana in se je pregrešila. uri je naŠ preč. g. župnik na- Vendar pa bo ona rešena s porodom otrok če napreduje v veri in ljubezni in posvečevanju in treznosti." Treznost je toraj tudi ženski potrebn a a j t i če je duh omra-čen zaide v tako duševno pajče-vino kamor je zabredla Micika. znanil navzočim v dvorani, da je fair otvorjen in župnija priporoča vsem te dni, da naj obiščejo cerkveni bazar in s tem tako pomagajo k dobremu vspe-hu. I11 kako so v dvorani lepo vsfc priredili. Lepe okrašene stojnice in na njih razloženo vsakovrstno blago, ki se kar samo ponuja. Cl ovek ya mora kupiti, že radi lepote. In koliko različnih predmetov. To je cel Department Store. Blago prvovrstno. Oba dneva sta pokazala lep vspeh. Zdaj imamo na razpolago še dva dni. ki sta 28. novembra zvečer t. j. večer pred Zahvalnim dnem in pa potem na Zahvalni dan do polnoči, ko bo slovesen sklep cerkvenega bazarja. Po zgornjih besedah tudi Micika ni "boss", in če ie, potem je nekaj narobe v hiši. To me spomni na Zveliča rja v deželi Ge-rašenov kjer je hudiča izganjal iz mutastega. V telesni hiši tega mutastega bilo je nekaj zelo narobe ker je hudič tam " boso val". Tudi se tukaj spomnim Micike ker je_pisala da "njih je veliko" in dobrega ni pričakovati od teh Micik. Hudi duh mutastega se je Zveliča rja bal in ga je prosil sem bil doma na počitnicah in sem sklenil napisati Vam nekaj vrstic o življenju slovenskih dijakov na Dbnaju. Tu študira precej Slovencev različne fakultete. Največ jih je na takozvani "Eksportni" akademiji (Hoch-schule filer Welthandel). Zatem je pa največ medicincev. Kakor povsod, tako tudi tukaj nismo brez društev, ki nas spajajo skupaj. Imamo 3 glavna društva : T ug, za katol. akademike; Triglav, za radikale, demokrate, etc.; Veterinarsko društvo. kot nepristransko. Naše društvo Jug je do letos še dosti dobro uspevalo. Članov in gostov je bilo 35. Do letos smo imeli lokal v nekem katol. ravodu. Ko smo pa prišli sedai nazaj smo našli ves inventar na podstrešju dotične hiše, tako da smo takorekoč brez strehe. Se- _ . w ^java se ba- je nahaja se nekje spravljena kjer se čita, da se je vrnil v naročje matere katolike cerj-Ve . da bo njene načela sveto branil s svetlim mečem uma. Pravim ravno tak ni. Ce bi bil ravno tak. bi bil še to kar je bil Bil bi namreč še vedno hinavec pod plaščem katoličanstva. katerega je vzel nase samo radi kruha, ki ga je jedel iz rok katoliškimi ljudi. Vere ^vonko itak nobene imel ni. Toda njegovo iškarjotovo srce jc bilo dostopno za najbolj vohunarsko delo ki si ga kdo more omisliti. Hodil je po župniščih in se lizal gospodom. Sedaj jih pa napada in to na način, da sc že celo naj-zagrizenejšim rdečkarjem samim gnusi. Torej pred dvema letoma pravite. je še v cerkvi pel. Malo preje je naredil zapriseženo izjavo v Jolietu. Vse to pokazuje kako velikega hinavca je igral. Normalen človek ne zgubi vere kar čez noč. C > bi bil Zvouko Ie nekoliko katoličana, bi ne presed-ljal tako h i fro. Ravno v. tem sr«>i>iednosti pri belce-ski sobi. Zarfs pogrešamo loka-la, ker vsi časopisi, leže razme- ' tani bogve kje. Pa tudi "Triglav" ni na boljšem. kajti tudi on je pregnan iz svojega lokala. Naše, društvo je pa še silno slabo financirano tako, da se moramo bati za vsako svotico, ki jo izdamo. Iz Jugoslavije ni nikake podpore. Zato se obračamo -do Vas, ameriški rojaki, če bi nam mogli malo prispevati, posebno ker je valutna razlika med dolarjem in naj 11111 dovoli, da se spuste v Rojaki, ta dva zadnja večera [ svinje, ki so bile blizu pri jeze-obetata biti še posebno zanimi-ru. Bilo je tam pa okoli dva ti-j krono tako ugodna. Mi dijaki va, ker v dvorani se bodo naha-, soč svinj. Ko Zveličar hudiča | tudi nemoremo k društvu dosti iale tudi kokoši, purani. In na zaroti naj 11111 pove ime, zaupil prispevati, ker smo sami včasih Zahvalni dan popoldne in zvečer j ie hudič "Nas je legion, ker nas pravijo, da bodo celo pečene«o-jje veliko" in s tem se zažene v birali v dvorani. Pokažemo se še j svinje, ki so v divjem diru pote dva dni in vsi pojdimo zlasti ■ skakale v jezero in poginile. _ cas iz starega kraja. V zalogi imajo tudi vsakovrstne krasne božične jaslice. — * VJ ' - —J — — - ' * X-« * v/J K_F » m " J . „ m m - ' pa tudi svoje družine pred brezverskim pohujšanjem. Ko bi bile'l1*1 Preie^ nalašč za ta božični vse žene na Willardu tako navdušene za razširjanje katoliškega tiska po naselbini in bi tudi toliko žrtvovale in toliko storile, kolikor je družina Perovškova, danes bi imela, tam vsaka slovenska hiša samo katoliške liste naročene, tu bi pa zajemala samo resnico, in naselbina bi bila danes enef*a duha in enega srca. Edinost bi kraljevala samo kot časnik, temveč tudi v srcih. In kako vse drugače bi bilo tam. Mrs. Perovšek se je s svojim blagim soprogom zavedala te svoje dolžnosti in zato sta si oba ve-Jiko zaslug že pridobila za to apostoljsko delo. Velika je zato izguba, katera je zadela kakor družino tako naselbino, tako tudi nas vse katoliške Slovence, ko nam je smrt pobrala to plemenito srce. Žalostni stojimo ob novem grobu in 7. povešeno glavo nad to britko izgubo. Vendar kakor pri Mr ^irantu v Lorainu, tako nas tudi tukaj ttolaži sladka zavest-Perovšek je šla samo pred nami v večnost, ker je bila mera njenih dobrih del polna in jo je vsedobri Bog. ki niti čašo mr- na Zahvalni dan v šolsko dvo-jTo je podoba konca človeka, ki rano. Pokažimo se prav vsi ko- Boga zapusti in se hudiču vdi-likor nas je! A' uradu Edinosti dobite krasne božične razglednice, ki smo cesto, je šel prosjačit lawndalske koritarje. Ti so bili prav tedaj v silnih škripcih, cela ameriška javnost jih je obsodila kot najradifcalnejše elemente med vsemi tujerodnimi tukaj živečimi ljudmi. Rdeči princ Zvan-ko jim je baje obljubil, daljini pomaga iz zadrege. Kakor hudič, ki v sili muhe ie. tako-sta se Ma-lek in Zatrknik poslužila njejjs» On pa je začel kmalu zatem objavljati v rdeči plahti prav tiste že tisočkrat prežvekane stvari, ki jih ateisti od leta do leta po-natiskujejo naprej, katere so n. J pr. dunajski židje že pred 50 k- v stiskah za denar, ker so šole/ , , . . - t ,, silno drage. Mi hi poiskali boljši " t,sk?'V Ml'' lokal, -ko hi le gmotno boljše Seas uci vera r Viic ali stopimo \ nov stan. ke- . < ... . . , - Uci nas, da morajo biti in so dar nrmravllamo za naso smr- . ,. . . .. . ,, . . . "•' ' i vice. \ drugi knjigi Makabejcev j beremo izrecno (12, 46) : "sve- P cja bi bili grehov rešeni" verne molitve, molitve pred jed-, y nebesih ni greha, v peklu pa ni j. in po jedi. Jutranja 111 večer-j lenega odrešenja od grehov; • molitev je tako stara kakor j torej mora biti še nek drug. kraj ie star. - krščanstvo. Ni potreba. in ta kraj očiščevanja .! so te molitve Bogve kako]mo «vice'\ Odrešenil d *lge. ie ta molitev dolžnost, kij „rehihj «ki ne hodo odpuščeni ne 1 vsak prav lahko opravi. Lah- na tem ne na onem svetu (Mat k . rečem, da 111 nikogar, k! ne btj12 ^ torej morajQ biti Rrehi> ?nel toliko časa, da bi molil vsaj ki se odpuste na drugem svetu. :enaŠ. C esčena si Marijo in a- , imenuj e- grovori o p »stolsko vero, in obudil kratko Višanje nad svojimi grehi. Rav-• tako je molitev pred jedjo in [ » jedi v navadi iz starodavnih :asov. iti vsak dober kristjan -"latra za svojo dolžnost, da se zahvali Bogu za prejete darove, opravi te molitve. Sv. C erkev ima v svojem ob-redniku posebne molitve za blagoslov jedil, kakor ima tudi posebne molitve zjjutraj in zvečer v svojih dnevnicah. Moliti moramo za žive in mrtve: moliti za same sebe in za (::uge, to je za nase predstojnike, za stariše, dobrotnike, prijatelje, tudi za! nn»še sovražnike. Moliti moramo za sv. Cerkef in njenega p'glavarja, rimskega papeža, in tudi za posvetne oblasti {1. Tim. ; moliti za spreobrnenje grešnikov, m«»liti za pravične, da bo-» ostali vstrajni, moliti za raz- Res da moramo v in po spovedi zaupati trdno v Jezusa Kristusa, in Cerkev nas uči, da kolikor večja je ljubezen, toliko bolj bo očiščena duša grehov in kazni. Kjer je pa zaupanje in ljubezen pomanjkljiva, tam ostanejo v duši še nekaki madeži, teh pa se mora duša očistiti, predno gre v nebo, "Ker nič nečistega ne more v nebesa". Vzemite poštenega kristjana, ki je celo življenje bogoljubng, živel, in človeka, ki se celo življenje ni brigal za Boga. ki je pijance val, preklinjal, goljufal itd in se še le na smrtni postelji o-brnil k Bogu! V pekel ga ne bomo obsodili; kdo si bo pa upal trditi, da pojde takoj v nebesa, kakor gre pravični? Mora biti za takega človeka še nek kraj očiščevanja. to nam pravi naš krščanski čut. naš zdrav razum, ki ga razsvetljuje vera. Xe ene vojaške podobe ni bilo videti v velikem krdelu, ampak mislil bi bil, da so se grin-zbrali. Vse je bilo v capah oble-tavi berači vsega sveta tukaj ceno, v ruskih raztrganih kožuhih z Ji vito. s koci in plahtami odeto, s kožami okrog vrata obdano. da so se same čake videle iz cunj. Nobeden ni imel orožja, nobene sablje ni bilo videti. Obleko smo imeli vsi opaljeno in prežgano. Oni je imel sežgan nos. ta hlačnico odgorelo, oni rokav luknjast, ta vse oblačilo smrdljivo in umazano. Ta je i mel brke po eni ne. oni lase popaljene. V vsej množini ni bilo videti zdravega obraza. Vsi so bili pegasti, skor-jasti kakor hrastova stara debla. Kakor zverine so bili nekateri z uma od lakote. "Je suis general, (jaz sem general)" je pričal v snegu capin, vendar nihče se ni zmenil zanj, zmrznil je, kakor bi bil najnižji prostak ali pa pes. Šest maršev od Vilne do Kovna sem videl skoro več mrličev v snegu kakor živih na potu. Kako sem od sirove mačke šest dni /živel. Dalnje nadloge, stradanje in preganjanje. Kako sem v svinjaku pri prašiči prenočil. Ko bi si le-te ne bil v spodnjem žepu svojega plašča prihra- ■šala in bi bil tako ob njo. Izbrskam osmojeni božji dar iz pepela; ko se'ohladi, pogoltnem ga slastno in požrešno. Toda še gristi si nisem upal na glas. Toliko vem, da je tn žival malo smrde la. dalje ne vem nobenega okusa več povedfiti. Kakor je bila sirova mačka prav slaba, hranil sem vendar zadnji porcijonček še dva marša od Kovna. Kakor se mi je slabo godilo, imel me je Bog še vendar rad v primeri z drugimi, morda zato, ker sem bil na potu v Schwibu-su dobro dušno delo storil. Komaj mi je bilo mačke pričelo zmanjkovati mačke, (naletim) blizo Kovna nekega Ciča z kranjskega Krasa. Iz dveh vzrokov sem ga bil vesel, prvič ker sem lahko z njim govoril slovenski. v drugič pa še bolj. ker je imel malo moke in je *bil tako dober, da jo je z menoj delil po bratovsko. Živela sva od te moke do Kovna. V Kovnu dobim jaz pisker in pristaviva s Cičem močnik kuhat. Kar" začno ruski kanonirji iznanada po nas streljati, hiše začno na več straneh goreti, Francozi jo udero čez most. Tudi jaz in moj Čič pustiva pisker in ogenj in pobegneva, strani osmoje^ Pri Plodit Čez Njemen izgubim svojega rojaka Ciča. \ ečina francoskih opaljencev jo krene ob Njemnu na levo, jaz pa nisem poljski deželi zaupal, zato se obrnem na desno po cesti proti Kraljevcu (Koenigsberg). Rusi pridno streljajo z onkraj vo- venci, kako se godi nam na Dunaju. Šolnina je zelo* visoka. Za terialna škoda se ceni do $150.- 1. semester znaša po Vaše 12^ - 14 ali 960.000 avstrijskih kron. -- Milwaukee, Wis. — Tukaj-' Upajmo, da nam zašije boljša šni organizirani lovci, ki so zad- doba! nje dni vprizorili lov na srne se ponašajo z velikimi vspehi. Na lovu so ujeli tudi 6 živih srn. NAZNANILO! Vsem Slovencem v Chicago naznanjam, da sem se naselil v chicaško naselbino in se vsem cenjenim rojakom priporočam, ako kateri rabi slovenskega i-gralca na Harmonike. Igram za vsakovrstne plese za v vsako dvorano, za razne "parties" ali ženitovanja. Vsem se toplo priporočam JOE PUCEL, 1800 West 22nd Street, CHICAGO. ILL. S pozdravom Marij Dragar, stud. rer. con. Export-akademie Wien 19. V NAJEM SE ODDA lepo stanovanje s 6 sobami. Stanovanje je jako udobno in je na lepem kraju. Za podrobnost? vprašajte lastnika na: 2335 So. Hoyne Avenue, CHICAGO, ILL. POZOR DRU- ZASTAVE band era, regaliie in zlate zna ke za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneie EMIL BACHMAN. 2107 So. Hamlin Avenue. CHICAGO. ILL. SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST J.KOSMACH 1804 W. 22nd St. .Chicaeo. Ill Roiakom se priporočam on nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTTJČAVNIC IN STEKLA. Naiboljše delo, nainižie cene Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotrai, i>okladam stenski oaoir. NAZNANILO IN ZAHVALA S tuznim >rccm naznanjamo, da je. naš brat in stric Frank Skebe dne u. novembra ob 6:45 nri zvečer mirno v Gospodu zaspal, previden s sv. zakramenti za umirajoče. -» Star jc bil 36 let. Tukaj zapušča brata Karola Skebe in dve sestri Alojzijo Novak in Antonijo Skebe v starem kraju pa očeta in mater, dva brata in dve sestri. Tem potom se najprvo zahvaljujemo Rev. Milamr'Slajetu za njegove tolikratne obiske, ko je bfl na bolniški postelji. Zahvala tudi vsem drugim znancem in prijateljem, ko so ga obiskali tudi pozneje, ko je ležal na mrtvaškem odru. Posebno se zahvaljujemo družini Rotar, zahvaljujemo se tudi vSem darovalcem cvetlic in vencev, katere so darovali sledeči: Mr- in Mrs. ložef Kojč, Mr. Jožef Urbančič, Mr. Louis Kozlevčar, I. C. Willard Storage and Batery Co. Zahvaljujem se tudi za lepo vodstvo pogreba, ki ga je vodil naš slovenski pogrebnik Mr. Avgust Frank Svetek. Iskrena zahvala ;^re pa častiti duhovščini za njih lepe obrede. Toraj še enkrat vsem skupaj, kateri so kaj pripomogli, da se je naš brat dostojno pokepal. Ti pa draiji brat počivaj v miru in večna luč Ti naj sveti! Žalujoči ostali: Karol Skebe, brat, Elizabeta Novak in Antonija Skebe sestri- Collinwood, O. 19. novembra 1923. TUDI NA ELY V MINNESOTO pride Miklavž za letošnji Božič! In kje Miklavž dobil vse potrebne darove, igračke in drugo za naše malčke! — KJE? — Pri SLOGAR BROS. — Kjer imajo vse take stvari.« kr se rabijo za okinčanje drevesc, imajo vsakovrstne igračke. kakršne koli hočete! % Kaj pa odraslim? « NE BOSTE DALI LETOS NIKAKEGA DARU? ^>ur da! Spodobi se. Pridite in kupite za božični dar svojim dragim v naši trgovini, kjer imamo vsakovrstne oblačila in blago. Pri nas dobite krasne "nephis" lepo žido najboljše kvalitete, za moške vsakovrstne srajce volnene, kakor tudi praznične vsake vrste. Lepe ovratnike in drugo. Za gospodinje in dekleta smo dobili za božič posebne vrste raznotero manufaktur-no blago, cvirn vseh barv in kvalitet, kakor tudi pavolo za štri-kanje. Y zalogo smo prejeli tudi nove "Puritan" plošče za gramofone. Božič je tukaj, vsak ima rad malo zabave pridite in kupite jih! « Naša grocerijska trgovina je za praznike založena z vsakovrstnim najboljšim blagom. Gospodinje bodo rabile za praznike marsikaj posebnega pridite k nam in dobili boste. Imamo tudi vsakovrstno meso in to po nižji ceni kot poleti. ZA VSE SE VAM NAJTOPLEJE PRIPOROČAMO! SLOGAR BROS. Največja slov. trgovina z Dry Goods ELY, MINN. NenfecaK 1439 W. 18th Street IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI KE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-L ETNO IZKUŠNJO! SLOVENSKE ŽINE! Družine ,ki si hočejo nabaviti lepih žlahtnih jabolk več vrst, kakor "janitors" i. dr. imajo lepo priliko ta teden. V naselbino h Mr. Joe Perkotu 11a 2101 \V. 22nd Street je pripeljal več buš-ljev jabolk Mr. John Dragišič iz Michigana, ki jih prodaja po $1.75 bušelj. Pozor! Pozor! Samo edina ALPEN-TINKTURA Jia svetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem lepo in krasno rastejo! Velika steklenica stane $3. —, srednja steklenica $2. —, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pošljem zastonj. Jakob Wahcic 1434 E. 92. Str. CLEVELAND, OHIO. CHICKEN DAY! JE TUKAJ! Kaj boste pri vas jedli ta dan? Gosko? Ali morda Purana? Čikenco? Račko? Naj bo karkoli pridite k meni. v moji trgovini boste dobili za ta dan najboljše čikence, račke g"oske in lepe pitane purane. DRUGE POSEBNOSTI IVa\kar sem dobil lepe debele sveže zelnate glave, katere prodajatn po 5c. glava. Pridite in oglejte si jih! Konzervirano' sadje vsake vrste. Kakor tudi druge jestvine, fižol. grah. ribe vsakovrstne in sploh vse, kar je mogoče dobiti konzerviranega. Vse prodajam po najnižji ceni. KAJ PA KLOBASCE? lili pri vas nimate radi, če so dobre in okusne? — Če jih še nikoli niste jedli poizkusite moje, pa jih boste vedno jedli. Jih sam izdelujem iz samega svinjskega mesa po starokrajskem načinu. Tudi krvavice imam, poskusite tudi te. MOJE KLOBASE SO NEKAJ POSEBNEGA! VSEM SE NAJTOPLEJE PRIPOROČAM! Louis Kukman SLOVENSKI GROCERIST IN MESAR' i901 — West 22nd Street, Chicago, 111. •TRDIN OST" U MALENKOSTI" ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma is Družbe Jezusove. Prevedel Paulus. Naenkrat pa se dvigne in začne hoditi med dručami, kakor bi koga iskal. Južina je bila pri kraju in dečki so se začeli zbirati k igri. Na \isoki skali jc jahal Tapon in se pripravljal na ribji lov. Na palico je privezal dolgo vrv in obešal nanjo trnek. Lujan se »mu približa odzadaj, mu položi roko na ramo in mu s čudnim glasom reče: "Tapon, pridi sem !*' Tapon se obrne. Ko zagleda bledi obraz tovarišev, temni njegov pogled in nagubano čelo, se prestraši, spusti palico, obleče suknjič in se pokorno dvigne. 4'Stopaj pred menoj!" mu zapove Paco. Ozka steza je vodila med skalami doli na obrežje. Molče sta stopala dečka drug za drugim, plašen in bled Alfonsito, teman in grozeč Lujan. I Oglušujoče je pljuskalo morje ob samotne skale. Veselih tovarišev tu sem ni bilo več slišati, žive duše ni bilo blizu . . . Poln strahu se obrne Tapon k tovarišu in ga plašno pogleda. Ta pa ga tišči naprej: "Le naprej! Se bojiš?" Prideta na majhen prostor sredi ozkih skal. tik ob morju-Peneči valovi so pljuskali črez skale in močili s svojo belo peno obleko dečkov. Tapon se pritisne ob zadnjo skalo in v smrtnem strahu, ves bled, reče tovarišu z onemoglim glasom : "Kaj hočeš?" Lujan pa ga zgrabi za roko, mu nastavi pest na lice in za-kriči nad njim : "Kaj hočem? Ubiti te hočem . . . Vzeti ti življenjej, Potegniti te. v vodo! Eden izmed naju se ne povrne več v zavod!" In dal si je duška svojemu divjemu sovraštvu, ki ga je toliko let potrpežljivo gojil, sovraštvu do svoje matere in do očeta tega tovariša . . . Iz žepa potegne papirček, ki ga je dan preje odvzel muhi, ga razprostre pred Taponovimi očmi, široko odprtimi od strahu, in mu kriči, bled od jeze: "Poznaš to?" Deček upre za trenutek oči na nepoznani papir, ki se je tresel v tovariševi roki. Sramežljiva rdečica mu zalije lice; od-maje z glavo in obrnivši oči proč od papifja reče: "To je zlobnost . . ., je greh . . .!" "Greh! In ti si to napisal!" vpije Lujan ves iz sebe. In s strašnim udarcem ga vrže na tla, plane nanj, vpije s hppavim glasom, bruha mečuvene psovke in žalitve na očeta in mater svoje žrtve, ga bije s pestjo po glavi, suva z nogami, mu puli lase in udarja z njegovo glavo ob skalo . . . Sopeč in upehan zapazi, da si je roke okrvavil. Tedaj stopi za korak nazaj, bled in zbegan ... In zgodilo se je, kakor se vedno zgodi plemenitim dušam, kadar jim mine-naval jeze in maščevanja in kadar vidijo svojo žrtev uničeno .. .j Obšlo ga je veliko usmiljenje do tega ubogega otroka, žrtve svojega slepega .srda, ki ga je gojil do njegovega očeta . . . Z mirnim glasom mu ponudi svoj robec: *"Tapon, krvav si!" l'lvžec se je skušal vzravnati; bolestno je vzdihoval in venomer ponavljal; "Jaz nisem tega napisal! Jaz nisem napisal!" In žalostno je dostavil in s pretresljivo bolestjo, kakor bi ga bolj bolela žalitev očeta in matere nego udarci: "Moj oče je umrl! Nisem ga poznal. A moja mati je svetnica. veš, svetnica . . ! Lujanu se je srce topilo v solzah, z obema rokama je podprl ubogega tovariša, ki se je zgrudil oaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR^'! J- J. DY0RAK & CO. 1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. Nenavaden vihar. Škofja Loka. — Po tukajšiii okolici smo imeli nenavaden mučen vihar te dm. ki je strehe odkrival. kozolce prevračal, drevje; prevaža pohištvo in vse lomil in ruval, kakor, da bi bil da v to stroko. Tel,; Rosevelt 8221. L. STRITAR 2018 W. 21st Ph Dovaža premog _ soduji dan. Škode je dokaj naredil. Vsem se najtopleje DriP Pokličite ga po telefoni izšel je KATEKIZEM ZA AMERIŠKE SLOVENCE. Čč. gg slovenskim duhovnikom in čč. šolskim sestram naznanjamo, da je te dni izšel v drugi izdaji iz-bolj šan Katekizem za Ameriške Slovence. Vprašanja in odgovori tečejo paralelno v angleščini in slovenščini. Priporočljiv je zlasti tudi za one otroke, ki nimajo priliko pohajdti v katoliške šole. Iz tega katekizma se lahko nauče slovenske in angleške molitve. Naročite ga od : KNJIGARNA EDINOST Nad IOO harmon Potrudil sem se, da sem preskrbe našim harmonikarjem dobre in zan< ljive harmonike, ki so po delu in gl; enake drugim najboljšim harmonikam, a kljub temu so moje harmonike, ki nosijo ime "Drava", od $25. do $50. cenejše kakor druge. Na Vas je sedaj ležeče, če boste še naprej plačevali harmonike več kakor je treba. V zalogi imam sedaj nad 100 raznovrstnih harmonik in sicer: i. "Drava" harmonike za izurjene igralce. Trivrstne in štirivrstne, dvakrat in trikrat uglašene, štajerskega (nemškega) in kr« skega modela. Sedanja zaloga "Drava" harmonik je marsičem boljša kakor so bile dosedanje. Cena teh monik je samo od $50. do $70. 2. Harmonike za začetnike in manj izurjene igra1 dvovrstne in trivrstne, dvakrat in trikrat uglašene, z 110 in stopnjevito igralno deščico. Cena teh je $16 do 3. Harmonike za otroke: enovrstne in dvovrstne, dvakrat in trikrat uglašene. Cena od $4.75 do $22.00. 4. Piano-harmonike z imenom "Drava", pri katerih so melodijske tipke enako urejene kakor pri klavirju (piani) Te vrste harmonike se lahko smatrajo za harmonike bodočnosti. Jaz jih prodajam po $75, po $100 in višje. Izdelovanje in popravila harmonik: Nudi se Vam moderno urejena delavnica za izdelovanje novih in pravljanje starih harmonik. DRUGE MUZIKALIJE: Slovenske grafofo ske plošče vseh izdt kov, kakor Columbia, Victor, Okeh in impor-tirane plošče dobite pri meni. Giafotone raznih vrst in izdelkov Vam nudim po izredno nizkih cenah. Godbe ne in orkestralne inštrumente, kakor vijoline, ki arinete, komete, saksofone, bobne itd. Dalje inštrumente, kakor kitare, citre, mandoline, bandaže itd. dobite pri meni ceneje kakor drugod. NOVI CENIK S SLIKAMI. Izšel je moj novi cenik z mnogimi slikami harmonik in drugih inštrumentov, kakor tudi drugih predmetov moje trgovine. Ako ga še nimate, pišite ponj in omenite za kaj se najbolj zanimate. GARANCIJA. Z vsako harmoniko in drugim inštrumentom pošlje mposebno garancijo. DALJE IMAM V ZALO&I TUDI: 1. Importiran tobak za pipe in cigarete ter porcelanaste in lončene pipe z dolgimi cevkami., 2. Importirane cigaretne papirčke in cigaretne hil- zc. 3. Importirane pristne slovenske orehe in posušene gobe ter razna druga jedila in jedilne dišave in primesi iz starega kraja. 4. Importirana Knajpova zdravilna zelišča itd. Pišite za poseben cenik o teh predmetih. JOSEPH VOGRIC Box 8,, Station D, New York City KAJ PRAVIJO MOJI DOSEDANJI KUPCI HARMONIK: BOWIE, COLO. — Cenjeni: Dam Vam na znanje, tla sem sprejel harmoniko s katero sem zadovoljen in se Vam zahvaljujem. Mike Kuretich. CLARIDGE, PA. — Mr. J. Vogrič: Dam Vam vedet, da sem sprejel naročeno harmoniko in se mprav zadovoljen z njo. John Garvas. HOOVERSVILLE, PA. — Spoštovani: Se zahvalim za poslano harmoniko,, s katero sem zadovoljen- Ostanem Vas prijatelj in Vas tudi drugim priporočam. Jože Valant. COALTON, OKLA. — Naznanim Vam, da sem sprejel harmoniko in se Vam zahvalim zanjo. Fino harmoniko ste n11 poslali; sem prav .zadovoljen z ^lj-o. Priporočal boni rojakom. da naj pri Vas harmonikevnaroče. Mart. Widens«*- JOHNSTOWN, PA. — Naročene harmonike sem sprejel in sem prav"cofriden" z njimi. Imajo lep glas in tudi leP° so izdelane. Jakob Napotnik. PITTSBURG, KANS. — Dear friend: I received the accordeon and was much pleased with it. If anybody wants a harmonika I will tel him to get it from you. You handle Xo. 1, goods. I never thought they would be so Frank Drenik. FEDERAL, PA. — Dear Sir: I want to let you know that j received the harmonika and I am well pleased with it-did not think I would get such fine harmonika. I than you ever so much. Joe Miklaucic. sj'S To so samo nekatere izmed številnih priznavalmft in valnih pisem, ki sem jih spcejel.