Mlada muha
(Iz rušSine podomačil J. V.)
ill^lMada muh.a je sedela z materjo na ognjišči, ne daleč od kotla, v katerem fH^l^je voda vrela.
Stara muha se odpravlja iz doma, poslovi se od heerke ter jej zapreti, da naj nikar ne zapusti svojega mesta,
nIn zakaj bi tega ne smela, matuška?" *) vpraša radovedna ličerka.
Stara odgovori: ,,Bojim se, da bi ne vzletela h kotlu."
,,Nii, zakaj pa to?"
»Padla bi vanj in se utopila."
nKako neki bi bilo to mogoče?"
»Zgleda ti ne morem pokazati, ali videla še nikoli nisem poletajoče muhe k takemu kotlu, da bi ne padla vanj in ne utonila.
Stara muha to izgovorivši, vzleti po svojih opravilih.
rHčerka pa govori zdaj sania v sebi: nKako čudni so stari! Vsake stvaree se boje. Zakaj mi vender ne dovoli neopasnega veselja, da bi nekoliko krati vzletela nad vrelo vodo v kotlu. Parnetna sem vže toliko, da se čuvam. Naj govori ma-tuška, kar hoče, jaz vender poletira nad kotel, videli bomo, ee res pademvanj!"
Jedva vzleti h kotlu, takoj jo omoti soparica; mlada muha pade v vrelo vodo in se skuha.                                                     .                   
Kdor starišev ne sluša, nikoli ne otide nesreči.
*) Matuika = inati ali inajka, v malorušcini tudi inatulja.                             <creator>Pis</creator>.