Štev, 10
V Ljubljani dne 25, oktobra 1895.
Leto I.
Planinski
VISTli
■--■w\a/wvw.-
Glasilo „Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani.
Izhaja 25. dan vsakega meseca.
I>rii.4lvt'iiiki dobivajo lisi zastonj. — Nečlane slano po Z Kl<l., dijake po 1 S"I<1, 20 ki', na leto;
posamezne številke po 30 kr. Zri obliko In vsebino spise,r so odf/ovorni pisatelji. Vse spise, naročila in plačila v/.projemlje „Slov. plan. društvo" v Ljubljani. IiiM'i'ni obsegajoč dvanajstinko strani stane 6 ffl«l. za celo leto-
Dobrae.
Spisal Ft, Kocbek.
fkoraj v vsaki deželi ali večji pokrajini se nahaja katera osamelo stoječa
gora, na katero lahko dolazis, z vrha pa uživaš krasen in širen razgled.
Ime take gore hitro zaslovi, in turisti jo kaj radi pohajajo. Kar je v Švici sloveči Rig i, v Salzkammergutu z „vzpenjačo" preskrbljeni Schafberg, Rogačka Gora na Štajerskem, na Kranjskem znameniti Sv. Jošt, to je na Koroškem Dobrač. katerega novodobni Nemci tudi nazivajo „Villacher Alpe", d asi je slovensko ime prastaro.
Po slavnem Frischaiifu je Dobrač „einer der grossartigslen Anssichtsberge der Al pen" *), Rabi pa ga imenuje „Kilnitims vielbeschriebener und mit Redit, 11 oehbcrli 111 nter Anssi c 11 tsberg"**).
Med Dravo in Žilo so razteza 110 Jem dolgo gorovje — Zilske planine, ki ločijo vodovje obeh imenovanih rek. po svoji geologični tvorbi pa spadajo k Južnim apnenim Alpam. To gorstvo doseže svojo najvišjo visokost v ostro ločenem Dobraču. ki se kot vzhodni ogel precej strmo znižuje v lieljaško ravnino.
*) Deutsche Alpen. 3. M, 1895, str. 170.
**) IJlustrirter Kiihrer chirch Kiirnten. 1884, str, 77.
Na severu omejuje Dobrač Pliberška dolina od nasprotne Rudniške Gore (Erzberg), v kateri so bogati svinčeni rudniki, na zahodu Cajenski graben od Rut do Čajne, na jugu krasna Zilska dolina, ki se na vzhodnem pobočju Dobrača združuje z Dravsko dolino pri mestu Beljaku. Ker Dobrač stoji na vse strani prosto, zato ima v turističnem smislu zelo ugodno lego in eden najbolj velikanskih razgledov v Vzhodnih Alpah sploh. Xa dolgost se razprostira 15*5 Jem daleč, največja širokost na gorski planoti pa znaša 5 km.
Zahodno od Beljaka se vzdigiije Dobrač iz ravnine v stopnjah do širokih gorskih planot, slemenski greben se potem zoži, prihaja vedno strmejši iti je najvišji (2167 m) v skalnatem vrhuncu, kjer stoji nemška cerkvica, v bližini na južnem pobočju pa slovenska. Od tod drži greben proti severozahodu, pada precej strmo, pred .Rutami pa se končuje kot Kilzerberg (1438 ni). Južnozahodno od Dobrača leži kamenito predgorje Schlossberg (1715 m) in Kuhriegel (1993 m). Pri kopališču Beljaškem pa stoji od Dobrača popolnoma ločena gora Grašliea (750 m).
Severno pobočje Dobračevo je precej strmo, na južni strani ob Zilski dolini pa stojo 4 ure; daleč nepretrgano navpični; skale.
Razen južnega pobočja je Dobrač povsod visoko gori obraste] s smrekovimi, jelkovimi in macesnovimi gozdovi, d asi je na planoti nekdaj marljivo pela sekira drvarjeva in gozdove pomaknila nizdolu. Na razsežn i planoti nahajamo gorske pašnike, po katerih se paso konji in goved, po mnogih pastirskih kočah pa vladajo pastirji. Vsakemu popotniku kaj prijetno na uho done zvonci pasoče se živine. Radi ne-d ostajanj a vode se vender plaušarstvo ne more krepko razviti.
Na obširni planoti vidiš več kotlin in kopastih vrhuncev, ki imajo svoja posebna imena, n. pr. Zvvolfernock (2049 »»), Hohenrain (2048 m), Eilfer- in Neunernock. Na južni strani nahajamo Pliberško planino (1802 m), Rdečo Steno <1532 m), Wabenziegel (1442 m), Goli Vrli (1290 m), visočino Stori' (983 m): te vrhove pa le redko pohajajo. Volčja Jama (025 m) jo gotovo dobila ime od volkov, ki so se tudi tod v prastarih časih klatili. Na pobočjih se nahajata samo dve večji grapi: proti zahodu Thorgraben, na severu proti Pliberku pa Lanner.
Radi posebne sestave je pogled na Dobrač iz vsake doline drugačen. Iz Dravske doline vidiš skalnat, malo rogljat greben. Lepši se ti zdi Dobrač od Beljaka: od tod ga vidiš, kako se vzdiguje v dolgih stopnjah. Od daleč na vzhodu ga opaziš kot piramidust, sinji oblak na obzorju. Najimpozantnejši paje iz Zilske doline, kjer se na 2 milji daleč vzdigujejo navpične skale do ostrega roglja z nemško cerkvico. Ta stena je čarobna zlasti zvečer, ko jo zahajajoče solnee obliva z žarečo svetlobo.
Omenil sem že, da ni na površju Dobrača skoraj nikjer vode. Pastirji si jo morajo napraviti iz snega, ako ga je kaj v kaki luknji, ali pa si jo preskrbeti iz nižave. Čuditi se je torej mnogim planinskim cvetkam, ki še vender uspevajo. Največ jih je pod Hohenrainom in ZvvoHernockom po nižjih koritih (karih). Pri površnem pregledu sem videl naslednje znane planinke: Ranimeiiliis hvbridus Biria,
11. montanus L.. B. auricomus L., Bhododendron Chamaecistus L. in Bh. hirsu-tum L., Linaria alpin a De., dišečo Da pline Cneorum L., Dryas octopetala L., A rabi s vochinensis Spr., Hutchinsia alpina B. Hr., Potentilla aurea L., Gentiana acaulis I/., Bartsch ia alpina L.. Linum a I p i nuni L., Pedicularis incarnata L., Priinula Wulfeniana Schott.., Pr. auricula L. in farinosa L., Thlaspi rotundifolium L., Gypsophila repens L., Saxifraga squarrosa Sieb., S. retusa L., S. aizoides L.. S. Hohenwart» Strbg., Soldanella niontana Willd., S. alpina L. V gozdih okoli Dominicas Buhe in še više raste Sorbus Aria L., Ainelanehier vulgaris Mönch., Atragene alpina L.. Globularia nudicaulis L., Bubus saxatilis L., po razpoklinah 1'aederota Ageria L., po senčnih krajih Pinguecula vulgaris L. in P. alpina L., Saxifraga stellaris L., Viola biflora L. (rumena vijolica), zlasti krasni pa so Marijni čreveljčki Cyprtpedium Calceohts L.
Dobrač je sestavljen i z dolomitnega apnenca, ki ima po pobočju široke in dolge razpokline še iz časa Dravskega lednika: to označujejo mogočne klade, imenovane „najdenci".
Ker je gorovje razpoka 110, teko vode globoko; zato izvirajo močni studenci ob vznožju Dobrača. V Beljaških toplicah je celo topla voda (29° C). Kako globoko teče voda še celo pod podoljem! Ven der se ne nahaja mnogo votlin in jam. Največja jama je Eggerloch, ki je okoli 300 m dolga.
Oglejmo si zdaj še razne pote, ki vodijo na vrh Dobrača, Najzložnejši pot drži iz Pliberka (Bleiberg), od koder vodi vozna cesta do vrba. Delali so jo leta 1809. in 1870. Po njej lahko prideš v 372—4 urah na vrh; lahko tudi jahaš, ali se slabo pelješ. Za konja se plača 6 gld., od \oza za 2 osebi pa 14 gld. Vodnik je povsem nepotreben.
Pliberk ima 2829 prebivalcev ter znamenite svinčene in cinkove rudnike. Za ogledovanje rudnikov plačaš J gld. Od Pliberka vodi še drug krajši pot nar ravnost skozi strmo deber v 2'/2 ure na Dobrač, Ta pot skozi Lanner je rdeče zazuamenovati, vender tako strm. da ne kaže po njem hoditi, zlasti za odhod z vrha ni pripraven. Dne 25. fubr. 1. 1879. se je tod utrgal plaz, ki je napravil mnogo škode in nesreče. V Blibergu in HQttcndorfu je popolnoma porušil 20 poslopij, ubil 37 ljudi in 5 močno poškodoval. Dva turista, Storf in Finden ig, ki sta 16. nuncija i. !. prelazila Dobrač in Lanner, sta opazovala, da je plaz nastal le vsled novega in mokrot nega snega, kajti spodnji sneg je bil zmrzel in stisnen.
Jako prijeten pot je na Sv. Duha, po katerem sem korakal s svojim dragim prijateljem B. meseca julija i. I. Iz Beljaka greš peš po rdeče zaziiamenovanem potu mimo svinčene fabriko skozi vasi Sv. Jurij in Podgorje, aH pa po Pliberški vozni cesti skozi Smartin na apneiie griče, tu na levo črez Wisgelhof k Sv. Duhu, do koder potrebuješ iz Beljaka do 2 uri.
Najbolje storiš, ako se iz Beljaka pelješ z vozom ali omnibusoui do gorskega letovišča Mittewald, ki krasno leži sredi gozdov, kakor že iine samo pravi. To zdravilišče je elegantno opravljeno in last grofice Langove. Tod greš na levo po
10*
gozclu navkreber do vozne ceste, potem dospeš, po vrhu gredoč, v 3/4 ure k Sv. Duhu, kjer je dobra gostilnica Winklerjeva. Dalj nji pot je rdeče zazuamenovan in vodi po gozdu precej strmo. V dobri uri prideš na Dominicus Kuhe, kjer se združi ta pot s Pliberško vozno cesto, ki drži v daljnjem loku skozi Freivvald sem. Od tod imaš že krasen razgled črez srednje Koroško in na prelepa jezera njegova. V 1Ji ure smo pri restavraciji, t. j. lesena kočica, katero je postavil neki špeku-iativen Beljačau, da za drag denar prodaja vodo, malinovec, vino itd., ako si žejen, ali če nimaš sam ničesar s seboj. Dalj nji pot te vodi po krčevinah, po vedno redkejšem gozdu mimo pastirskih koč na veliki pašnik „Nudeltratte". Razgled se širi na Karavanke in Julijske Alpe. Pot se vzdiguje proti severozahodu ob pobočju Hohenraina: kmalu smo v zarezi med Zwolfernockom in Mittelhohe, kjer se pešpot črcz Seharten (tudi iz Pliberka) združi z našim. Pogled od tod te iz-nenadi. Doslej si potoval po obširnem (ravniku, hipoma pa zagledaš pred seboj oster skalnat rt, to je vrh 1 »obrača, kamor dospeš v 7a ure. Pri knapovskem križu pogledamo v dober Lanner, koder vodi pot v Pliberk, Tu so napravili mnogo sneženih priprav (Schneekorbe), da bi zabranili plazove.
Tik pod vrhom se nahajata dve veliki planinski hiši: Pliberška in Eu-dolfova *), le-ta krščena, v čast rajnemu cesarjcviču. Reljaška podružnica „Nemškega in avstr. plan. društva" je mislila s početka ustanoviti delniško družbo, ki bi izdala 300 deležev po 100 gld. ter za ta denar napravila vozno cesto na Dobrač in velik hotel. Ker so nabrali le 13.000 gld. — vsekakor velika vsota — so postavili omenjeni hiši (od 1869.—1872. l.J, v katerih je 40 postelj po posebnih sobah in še prostora za 20 oseb. Razen tega je tudi kuhinja s postranskimi prostori lil velika jedilnica. Prej je bila to najvišja planinska gostilnica v Vzhodnih Alpah. To znamenito delo nam jasno priča, kaj se da doseči v prospeh turistiki, ako se združijo navdušeni prijatelji planin v skupno delovanje. — Zanimiva je tudi brzojavna zveza s Pliberkom. Tik vozne ceste stoje drogi z žieo, katero .pa morajo vsako pomlad popraviti. Po zimi namreč sneg zmrzne na žici. in narede se debele kepe. katere žico pretrgajo, ali pa drogove poderejo.
Od teh planinskih koč imaš samo nekaj korakov do nemške cerkv ice (2164 5 m). katera je precej zapuščena. Na tem mestu se je baje odkrhnil Dobrač, in izginilo je tudi jezero, ki se je tukaj nahajalo. Vsako leto je v cerkvici opravilo, kateiega se udeleži vedno velika množica pobožnega ljudstva iz sosednjih dolin. O početku cerkvice pripovedujejo, da se je tu, na skali sede, Marija prikazala pastirjem. Neka žena pl. Semlcr v gradu \Vasse rle on b u r š k e 111 je imela gluhonemega sina: obljubila jo, ako jej Marija pomaga, da bode njen sin zopet govoril, na onem mestu, kjer
Beljaskt planinski koči sta sedaj last Bel jaške podružnice „Nem, in avstr. plan. društva", katera ju upravlja, t. jedjo in pijačo pa oskrbuje groiiea Langova iz Mittevralda. V kočah so poleti kuharica, natakarica in hišna. Prenočevanje stane 1'50 gld., člane planinskih društev 20% manj. Voda, ki jo 1 uro daleč donašajo, stane 10 kr., jedi in pijače po posebnem tarifu. Vodnik i/. Pliborga, oziroma nosač, stane 2 gld. Iz Pliberga dospeš na vrh Bobrača v 3l/s me. u Beljaka erez Sv. Duha v 5'/s ure.
se je Marija pokazala pastirjem, zidati cerkev. In zares, bila je uslišana. Ko je pa hotela svojo obljubo spolniti in postaviti cerkvico, ni dobila dovoljenja od mestnega urada Heljaškega, kateri je bil lastnik dotičnega prostora. Da bi pa vender svojo obljubo izvršila, je dala sedanjo slovensko cerkvico postaviti na nevarnem južnem pobočju planine, kjer je bila sama posestnica. Da so pripravili stavišče, ko morali skale razstreliti. Cerkvico so postavili 1. 1690. čez tri leta je bil prepir z mestnim uradom končan, in tedaj so postavile nemške občine nemško cerkvico na mestu, kjer se je bila Marija prikazala, polog nje pa se poslopje, v katerem sta začasno stanovala duhovnik in cerkovnik ter so romarji imeli zavetje. To poslopje se je pa sčasoma podrto, ker so je zanemarjali. Iz razvalin je dalo pozneje Pliberško rudarstvo nekoliko niže postaviti novo in trdnejšo biso, kateri je bila tam varnejša proti silnim vetrovom.
Pozneje se je zopet vse zanemarilo in je bilo potreba popravila. Nemška cerkev in hiša sta, dasi ju je Pliberško rudarstvo nekoliko popravljalo, že razpadali. Slovensko cerkvico so I. 1830. popolnoma popravili. Pomisliti pa je, kako težavno je bilo popravilo na toliki visočini, kajti v vsej Evropi ležita še samo dve cerkvi više, namreč: Sv. Marija na Stiltserjocliu (2488 m) in cerkvica na gori Sv. Bernarda (2424 m ). Treba jo bilo vse gradivo, vsako deblo ter tudi živila aa delavce 4—5 ur daleč nositi. Tudi so delavci ob nevihti komaj našli zavetja.
Največ zaslug za popravo te cerkve si je pridobil Pliberški župan Bomuatd Holenia, kateremu so pomagali z doneski Pliberški lastniki rudnikov, mesti Beljak in Celovec, pa tudi občini Sv. Dult in Kmartin, ki sta dali les in apno. Po nekaterih krajih so napravili (rele karavane. Vsak udeleži) i k je nesel ali bruno, desko ali kaj (Iruzega po takrat še težavnem in dolgem potu na vrh Dobraca.
To popravljanje nemške cerkve so je vršilo v letih J852. in 1858. Tudi so takrat popravili planinsko hišo in jo s pohištvom oskrbeli. Glavni in stranski oltar je napravil Pliberški učitelj Janez Wasser, pri čemer mu je pomagal rudniški kontrolor I. Edellmann. Čudovito je, da je vse rezbarsko delo izgotovil omenjeni učitelj s svojim žepnim nožem. Oltarje so razložili, večje kosove naložili na 4 vozove, katere je 10 ljudi držalo, voli pa vlekli po daljnjem ovinku na planino: manjše dele je neslo HO ljudi prepevajo po najkrajšem potu. Dne 18. julija 1853. 1. je domači župnik Josip Hafner zopet blagoslovil cerkvico. Lepe svečanosti se je udeležilo nad 200 ljudi. *)
Po drugih virih so postavili obe cerkvici (slovenska je brez stolpa) v spomin na grozoviti usad Dobraca po potresu.
Iz starih časov je še omeniti, da so okoli 1. 1850. imeli na Dobraču top, najbrže šestfuntnik, katerega so vsled neke stave gospodarji Pliberške rudniške družbe in neki bogat Beljaški trgovec spravili na vrh. Kadar so ž njim ustrelili, soje slišal
.*) J. Prettner. — Die Villaeher Alpe (Dobratseh). Mittheilungen des Öst. Alpen-Vereines, 1864, p. 245—262.
pok nalik močnemu in zategnenemu rožljanju bližajoče se močne nevihte. Top se je najbrže po neprevidnem naboju razletel.
Na južni strani blizu slovenske cerkvice stoji lovska hišica „Holenia", v kateri so tudi nekdaj turisti nahajali zavetje.	(Dalje prihodnjič)
Nekaj o turistiki.
Spisal L. W6lfling.
akor vsaka druga reč, ima tudi turistika svoje navdušene prijatelje in svoje obrekovalce. Prvi jo zagovarjajo s pravo strokovno zvedeuosfjo, drugi ji pa nasprotujejo, ker ne umejo nje pravega pomena in namena.
Nevarnosti po planinah in nesreče, katere se vsako leto primerjajo po njih, so glavno orožje nasprotnikom. Zato vprašujejo: Zakaj vender lazi turist na gore, kjer mora premagovati tolike nevarnosti, živeti brez reda, trpeti pomankanje, se truditi itd. Kakšen dobiček ima od tega? — Taka in enaka vprašanja je slišati iz ust ljudi, kateri ne morejo razumeti, da gre kdo tja, kamor oni sami nočejo ali ne morejo iti.
Ker pa tudi trdijo, da hodi le jako majhen odstotek razumnikov na hribe, in ti vsi skoraj le zaradi športa, jih lahko dobro zavrnemo: Kaj pa druge zabave, kakor lov, jahanje, plavanje, borjenje, drsanje, sploh vse vrste športa? Ali niso takisto opasne, ne stanejo li zdravja in življenja več ali manj človeških bitij? Vender se ne sliši toliko grajajočih glasov, kakor ravno proti planinstvu!
Ce si pa druge vrste športa ogledamo natančno, vidimo, da so skoraj vse bolj nevarne, nego planinstvo, in vsaka vrsta športa pogubi vsako leto Bog zna koliko športnikov. Toda kadar se zgodi kaka nesreča n. pr. pri plavanju ali drsanjih poročajo o njej časniki na kratko med vsakdanjimi novicami. Ce se pa ponesreči kak turist, pišejo časopisi cele strani, polne lažnjivih dogodkov in mešajo ter zavijajo stvar tako, da občinstvo potem brez premisleka obsodi nedolžno planinstvo ali, kakor je najraje imenujejo, „planinski šport".
Zakaj in čemu smo šli vprvič na goro? Slišali ali brali smo, daje razgled s Sv. .Jošta, Kuma ali s katerega druzega hriba lep, velikanski. Takoj prvi izlet na ta ali on hrib srno napravili ob ugodnem vremenu, razgled je bil krasen, in sklenili smo, v kratkem zopet polesti na kak vrh.
Ako je pa kdo šel takoj prvikrat na kako visoko goro ter tako rekoč prekosil prve stopnje turistične redne hoje, ga je toliko bolj iznenadil velikanski razgled. Ponavljal bode svoje ture, začel se bode zanimati za ta in 011 vrh, hotel bode zvedeti imena in sploh orografske razmere.
Po dobrih zemljevidih in panoramah zvemo, kako se imenujejo različni vrhovi, si zapomnimo njih imena in se zanimljemo za planine če dalje bolj. Iz naravnega užitka postane naravna razumnost, in to bi morala biti naloga vsakega turista.
Da pa turista goro in planine toliko zanimajo, da mu strm, visok vrh bolje ugaja, nego navaden slap, ter da na neboticne vrhove vkljab vsem nevarnostim lazi. ne bojee se težav in neprilik, zato gotovo ni vreden graje in zasmeka.
Takisto je pa tudi list turist, kateri z velikim trudom komaj prileze na Šmarno Goro in se veseli lepega razgleda, gotovo več vreden, nego list, kateri hiti na Triglav in zopet v naglici nazaj loti. o razgledu pa nima prav nič pojma in sploh o tnrisliki ne razume rde.
Kadar si pa upamo na gore. katere so tudi čroz 2000 m visoke, si moramo oskrbeti gorsko palico ¡di cepin in močne, dobro okovane ire vije. Ali pri taki hoji je jako važno vprašanje: Na kateri način je najbolje na visoke gore hoditi?
Turist gre lahko na visoke hribe: 1. z enim ali z več vodniki, brez vodnika, a ne sam, 3. sam brez vodnika.
Da hodi človek z vodnikom najbolje, ni dvomiti, in kdor je v hribolastvu premalo izurjen, ali komur ni gledati na stroške, naj gre na visoke goro vsekakor vsaj z enim vodnikom, to pa zaradi varnosti in tudi zaradi tega, da zve v neznanem si kraju imena vrhov po okoliei, ker so vodniki v tej stvari zvedeni.
Zakaj pa gre turist brez vodnika? 1. Iz denarnih razlogov. 3. dase lahko pobaha in 3. iz nemirnosti in lahkomiselnosti.
Zanimivo je slišali strokovnjake o tem. Eni so za to, da hodi hribolazee le z vodnikom, drugi pa pravijo, da so vodniki nepotrebni.
Planinstvo je. kakor veliko drugih zabav, postalo dandanes moderno. Le osebne sposobnosti vplivajo na srečno ali nesrečno hojo v planine, zatorej naj gre na visoke gore le tist, kdor se čuti dosti močnega, da premaga vse neprilike, in ako je že treba, tudi nevarnosti, kuj t i kar je temu igrača, to lahko spravi drugega v smrtno nevarnost, zato naj se vsak izkuša in z lahkimi turami začne, predno gre na bolj hude.
Turist se tudi ne sine preveč zanašati na vodnika in misliti, da mu bode že on pomagal iz nevarnosti, Nekateri mislijo, da jim, če hočejo priti na Triglav, ni druzega potreba, kakor nekaj ur za vodnikom stopati, ako pa bode treba, jih bode že on gori privlekel
Hribolazee mora biti zlasti stanoviten. Ni treba misliti, da je kak korenjak najbolj sposoben za turista: dostikrat prav čvrst človek prej opeša v hrib nego kdo drug, kateri je videti slaboten.
Da vzdrži, je treba: stanovitnosti, potrpljenja in trdnosti. Dostikrat si kdo več upa, nego vzniore. in veliko jih je. kateri se imajo za boljše hribolazee, nego so.
Razumen turist imej na umu svoje dolžnosti do rodbine in prijateljev, gledati pa tudi mora, da planinstva ne spravi v slabo ime. Naj ne hodi po nevarnih potili, s planinami ravnaj, kakor jo treba, in ob gosti megli in snegu se rajši obrni. <-e res ljubi planino zaradi veselja, katero na njih uživa, gotovo ne bode storil ničesar, da bi ljudje zasmehovali najplenienitejšo, najlepšo in najvzvišenejšo zabavo.
Vodnikova koča in Aljažev stolp.
■Un !:-P'an- Vestni k" kaže dve krasni cvetki nadobudnega slovenskega planinstva. Obe sta vzrasli letos na vrtu iskrenega domoljubja, obe sta posvečeni slovenski domovini, da bi se ona z njima ponašala, z njima proslavljala. Prva lična cvetka, katero je vzgojilo „Slov. plan, društvo", je. „Vodnikova koea14 na
Vodnikova koča na Volom Polju (1700 m).
Volem Polju, druga plemenito ponosna pa „Aljažev stolp", ki sijajno nadkriljuje Triglava veličastno vrbovje, mogočno glaseč v širni svet častite ime najvišjega gospodarja slovenskega, našega vrlega Aljaža.
Velo Polje, na katerem stoji Vodnikova koča, je prekrasna gorska kotlina, ki jo objemajo mogočni vrliovi, sredi nje pa se smehljajo bujne zelenico. Na severovzhodu kipi v nebo veličastni Triglav (2864), na zahodu Vršac (2346). drzno
se dvigajoč v sinje višave. Med Triglavom iti Vršacem v ozadju zre strmeče oko čudno podobo Šmarjetme Glave: proti jugu se vzpenjajo le male zelene višave, izza katerih nas pozdravljajo skalnati vrhovi krasnih gora, Na vzhodu mole silne pečine Tolstra. na severu pa se diviš slikovitemu Vrnarju, po katerem raste obilo prelepih pernic;. Kamor se obrneš, se ti razodeva drugačna, nova slika, in načuditi se ne moreš toliki rnznoličnosti in krasoti v tako tesnem okviru. Sveti mir te
Aljažev stolp vrlin Triglava (2864 '«>■
obdaja, tiho veselje in srčna zadovoljnost ti objema veselo dušo. Loti se te zelja ostati tu in se ne ločiti z nebeško lepega kraja. In res je najboljše, da ostaneš v tem rajskomilem predelu v okrilju očaka Triglava za več dni, če te no vežejo dolžnosti. Vodnikova koča ti je prijazen domač stan, v katerem najdeš varnega in gorkega zavetja, po bližnjih pastirskih kočah dobiš vkusnega mleka in moke — za žgance, če že nimaš nobene stvari s seboj, prav blizu koče pa ti izvira dovolj
i/.borne studenčiiiee. Pohajal bodeš po prelepi okolici iu lazil na bližnje solnčne vrhove, in duša ti bode zopet vesela, duh zopet boder in «ril in podjeten za vsakovrstno delo. Prenovljen in prerojen se povrneš na svoj dom. da zopet pobitiš drugo leto v kraj mini iu sreče, na krasno Velo Polje, po katerem veje božanstveni duh prvega našega pesnika iu turista Valentina Vodnika.
Naši sliki sta posneti po krasnih fotografijah g. ravnatelja Gustava Pirca, kateri ju je velikodušno izdelal za „Slov. plan. društvo". Srčna 21111 hvala naša iu gotovo vseh slovenskih domoljubov!
Društvene vesti.
Marmornata spominska plošča, ki sta jo g. župnik Aljaž in g. kaplan Matjan, kateri se je rodil v isti hiši in v isti sobi, kakor naš Vodnik, dala vzidati v skalo pod vrhom Triglava, ima ta le napis (verzi so Vodnikovi):
V spomin
Valentinu Vodniku,
ki je bil na Triglavu dns 20. avgusta 1795. leta.
Sklad na skladu se vzdiguje
Golih vrhov kamen zid;
Večni mojster ukazuje:
Prid' zidar se les učit! -—-
Ob stoletnici postavila Aljaž in Matjan.
Ta napis in napis na Aljaževem stolpu sta sedaj edina slovenska napisa na Triglavu.
Nemški turisti, videč ta napis, so čudoma vpraševali: „Je li bil Vodnik prvi na Triglavu?" Prav, da vedo Nemci, da se tudi mi Slovenci zanimljeino za tu-iistiko; prej so mislili, da smo neobčutljivi za prlrodne krasote.
Gospod Fr, Kadilnik, častili član „Slov. plan. društva", jo praznoval dno 21. oktobra sedemdesetletnico svojega rojstva. Ob tej slovesni priliki so mu nebrojni prijatelji njegovi poklonili krasen spominek. Tudi „Slov. plan. društvo" se naj-spoštljiveje spominja staroste slovenskih turistov, žele« mu .še. mnogo let veselo hoje po preljubih mu domačih gorah in da bi se drugo leto ob otvoritvi Triglavsko koče radostil z nami slovenskega napredka vrhu Triglava v Aljaževem stolpu. Bog ga živil
Častno priznanje človekoljubnosti. Vič. gospod župnik Aljaž je prejel te dni od plan. društva „Erzgebirgs-Verein Komotau" na Češkem prelep križ, visok 33 cm. Zložen je iz desetih vrst marmornatih kamenčkov, tako zvanih Kar-lovarskih grahovcev, ki so sestavljeni v mozaiko ¡11 brušeni, delajo pa podobo cvetlic ih vencev. Krasni križ se vzdiguje s piramidaste podstave, narejene iz enakih kamenov. Poleg tega mu je poslalo imenovano društvo tobačnico (žandovko), krasno izdelano iz ravno takih kamenov in obrobljeno s srebrom. S tema odličnoma dariloma je tuje plan. društvo hvaležno priznalo našemu dičnemu Aljažu ljudomili njegov trud o bridki nesreči načelnika navedenega društva prof. A. Schmidta avgusta meseca t. i. Prisrčno čestitamo!
Za kočo na Okrešlju sta podarila gg. Sutenčan in Zapričan vsak po 1 krono. Srčna hvala!
Društveni knjižnici je poklonil g. (lojmir Krek svoj pokrajinski spis „Aus dem Siiden". Lepo zahvaljujemo!
Triglavska koča. Prvo delo za to preinienitno domačo kočo, katere načrt priobčimo v prihodnji številki „Plan. Vestnika", ter ob enem označimo nje pomen natančneje, napreduje prav dobro. Delavcev dela devet že štiri tedne 11 a 1900 m visoki Krmi. Les jo že ves obrezan in na kupe poravnan; sedaj režejo iz debelih macesnov deske za podnice. Načrt naše koče odobrujejo vsi razumniki, pa tudi domači vodniki jako hvalijo izbrano stav išče na Kredarici. Od koče do vrha Kredarice (10 minut daleč) se boš lahko ¡/.prehajal kakor po lepem travniku in se naslajal z najkrasnejšim razgledom na vse strani, 9/4 ure više pa boš stal na vrhu Triglava,
Oklic za vseslovenski sklad za Triglavsko kočo objavimo prihodnjič.
Prvi prav znatni darovi so že prispeli, in zatorej nas navdaja vesela nadeja, da bodemo lahko s ponosom imenovali Triglavsko kočo viden pomnik vseslovensko narodne zavesti. V to pomozi Bog!
V okolici Goliški na Gorenjskem je „Slov. plan, društvo" delovalo tudi letošnje leto. Postavilo je eno tablo ob začetku pota pod Suhim Vrhom, ki drži proti Sedlu in Jamam, in drugo ob potu na Kočno z napisom: V Sveče, in sicer na prošnjo nekaterih Korošcev, ki imajo večkrat opravka za Kranjsko, pa no znajo pota, Ob enem je zazna 111 en oval o pot s Kočne (od sedla) črez Crvič,
kjer je lahko nezvedencu zaiti. Žal. da letos ni moglo radi zaprek izvršiti tudi markacije črez Rožico v Sv. Jakob (v Rožni dolini) in črez Crvic v Sveče.
Savinska podružnica je napravila na R a d u h i nov pot od Hude Ravni 11 a Kladovje in do lovske koče Gornjegrajske knezoškoiijske grajščine, od koče pa iztrebila pot na Loko in na Radnšnika. Vse stare markacije na Radulii je popravila in obnovila, na novo pa je zaznamenovala pot od Hude Ravni do lovske koče in od tam naravnost na vrh Radnhe z rdečo barvo.
Podružnica je rdeče zaznamenovala tudi naslednje pote: 1) Iz Mozirja v Loko, k Sv. Urbanu na Dobrolju in po vrhu v Nazarje. 2 uri hoda. —- 2) Iz Bočne na Beelovnika, mimo lovske koče na Višavnico (Sanca sp. k.) na Mcnini Planini in mimo Pikla na Lipo, 4'/2 ure hoda. — 8) Iz Logarjeve doline skozi (trio na Rjavčev Vrh. 2!/2- ure. — Blizu Belšaka, kjer jo vhod v Robanov Kot in se vidi Ojstrica od vozne ceste, je podružnica postavila klop. Na novo je nabila na stebre 15 napisov.
Veliko nesrečo je zabranil vrli vodnik in delavec Triglavski Klin ar (Po-žganee) konec septembra t. I. Obvaroval je namreč nekega mladega slovenskega turista brez vodnika, da se ni ubil. Mladenič je hotel iti z vrha Triglava v m egI i in sam po silo nevarni Kugvjcvt poti, ki drži z vrha naravnost v Trento, a ni več zazuamenovana. „Dva sta se že ubila" , mu ostro reče Kliuar, „eden v Vratih (dr. Hotst I. 1891.), drugi v Krmi (prof. Schmidt letos), Vi se bodete pa tretji ubili, ko boste tu doli zašli v megli in Vas živa duša ne bo slišala, če boste še tako vpili".
Zanimiva prikazen na Triglavskem gorovju. Letos je videl neki turist na laseh svojega vodnika na „Gubah pod Peklom Elijev ogenj. Bilo je tedaj oblačno. Tak električni pojav večkrat opazujejo v koči vrhu „Sonnblicka", kjer je i neteorološka opazoval niča.
Vodnikov na Triglavu iz Mojstrane je bilo letos sedem, pa jih je včasih še zmanjkalo. Eni so zaslužili po 150 do 200 gld. in še več.
Prošnja. Vljudno prosimo vse častite podružnice, naj nam priskrbe in pošljejo kolikor mogoče natančne podatke o turistih, ki so letos pohodili naše znamenite gore in letovišča. Želeli bi si tudi zanimivih zapiskov iz naših in drugih spominskih in zapisnih knjig, katere so po mnogih krajih razpoložene. Obračamo pa se takisto do vseh slavnih županstev in naših spoštovanih prijateljev sirom slovenske domovine s prevljudno prošnjo, naj nas prijazno podpirajo pri tem statističnem delu, ki hode gotovo jako zanimivo, ako nam vsak, kdor more in utegne, zabeleži in pošlje kaj podatkov. Hvaležni bodemo za najmanjšo novico.
Razne novice.
Jolan Meurer f. Nedavno je umrla predsedniku plan. društva „Oesterrei-chiseher Touristen-CIub" soproga, katera je slovela kot izvrstna tnristinja. Spremljala je mnogokrat svojega soproga na planinskem potovanju ter se na marsikaterem vrlin divila prekrasnemu razgledu in prirodnim krasotam. Tako n. pr. je bila leta 1870. na Ortlerju (3905 m), na najvišji gori v naši državi. To je bilo za tedanji čas gotovo znamenito, kajti pred njo je sploh le pet žensk dospelo na orjaški vrh. Leta 1879. pa je z velikimi težavami prehodila 3412 m visoko Cul du (ieant in po petnajst urni nevarni hoji po snegu in ledu srečno izvršila to naporno potovanje. Ttiristiški krogi jo gotovo ohranijo v častnem spominu.
Ostrnik. Letos je bilo več slovenskih turistov na Ostrniku, gori na Koroškem v Zilski dolini. Visoka je 2035 m ter razgled z vrha jako lep in razsežen. A čudom se je čuditi, da je markacija iz Zilske Bistrice, katero je baje izvršila sekcija „VillaHi" I). u. Oest. A. V.-a, tako zanemarjena, da se ni turistu mogoče zanašati na njo. Opozarjamo torej prizadeto sekcijo, da jo prihodnjo pomlad popravi in tako oživi pohajanje te jako razgledne gore, zlasti ko je pod vrhom. 1720 m visoko, prav dober hotel domačimi Ahaca, kjer večje družbe lahko prebivajo kar po več dni. Opozarjamo na to goro slovenske turiste, ker smo prepričani, da jim ne bo žal malega truda, ki ga bodo imeli s to turo. Najlažja je hoja od postaje Čajna (Notsch) oh Zilski železnici.
Prelom lednika v Švici. Dne 11. septembra t. 1. seje odlomila tretjina led ni k a na gori Altelsu v Švici ob petih zjutraj v približnji visokosti 3400 m in kakih 500 m pod vrhom ter padla na planino Spitalmatte 1900 m globoko. Prod in ledene klade so pokrile vso planino na 3 kilometre daleč in 5—10 m na debelo. Krasen gozd linibov in macesnov je kakor obrit, vse koče odnesene. 6 pastirjev in 150 glav živine pa zasutih. Nalomljeni ledu i k je v polkrogu 500 m širok in 300 m visok. Zračni pritisk je bil toliko močan, da je prod, led in ljudi oli spodnjem koncu dolin»1 vrglo v nasprotno stran navkreber in zopet nazaj. Turista po sreči ui bilo nobenega na planini. Doslej so našli 4 osebe: predsednikovega namestnika Rotheii-a von Bad Lenk in Alojzija (irichting-a, ki sta bila prejšnji popoldan prišla na planino, da skleneta račune, ter pastirja Kašperja, ■liiger-a in mizarja Tschopp-a. Našli so jih na prelazu, imenovanem (¡enimi, v grozovitem stanju. Enemu je bila glava odtrgana in prsi raztrgane, drugemu lobanja razdrobljena, udi pa petkrat prelomljeni. Pastirji in živina so bili iz vasi Leukerbad. Gromu enak ropot je bilo slišali (5 ur daleč. Padla množina proda in leda se ceni na 1,250.000 m3, škoda pri živini na 100.000 iu škoda na planini na 400.000 frankov. Živino bi bili gnali tisti dan s planine. Enaka nesreča sije zgodila tudi dne 9. septembra 1. 1712. Vzrok temu prelomu lednika je bila velika vročina.
Poziv!
V 66. štev. „Siidsteirische Post" je neimenovan pisatelj objavil članek: „An die Slovencu!". V njem graja nepristojnost sedanje koče na Okrešlju onim turistom, ki niso imeli vodnika „ I), u. Oe, A. F.-a", ali so pa došli s Kranjskega in Koroškega ter našli kočo zaprto, ključa pa nikjer, dasi bi ga lahko hranila tamošnja poštena pastirica. (Hankar pravi dalje: Okrešelj je središče Savinskih planin in tako rekoč srce tamošnjega slovenskega okoliša. Tu v bližini se steka trojna meja Štajerske, Kranjske in Koroške. Častna stvar je Slovencev, da na tem tudi prirodno najlepšem kraju Savinskih planin postavijo kočo, ki naj In se izročila Savinski podružnici v stavbo in v oskrbou. Končuje pa z besedami: „ Naj bi se Slovenci iz vseh treh kronovin združili in skoraj postavili na Okrešlju hišo, dostojno naroda slovenskega/"
Vsak hribolazec pozna turistično važnost Okrešlja. Od njega vodijo zanimivi gorski poti črez Kamniško sedlo v Bistriško dolino ter skozi Turški Žleb na Rinko, Skuto in Grintovec, ali po Savinskem sedlu v Jezero in Belo na Koroško. A tudi večina obiskovalcev romantične Logarjeve doline si ogleda slap pod Rinko in krene potlej na Okrešelj.
Oziraje se na ta poziv v „Siidsteirische Post", je sklenil II, občni zbor „Savinske podružnice" v Žalcu dne avgusta t. 1. soglasno, naj se glede na sedanje razmere nabirajo radovoljni doneski za zgradbo nove primerne koče na Okrešlju.
Da bode mogoče zasnovano prevažno podjetje čim preje častno izvršiti, se obračamo do vseh prijateljev turistike in naših prekrasnih planin z najvljudnejšo prošnjo, da bi v ta namen blagovolili po Štajerskem, Kranjskem in Koroškem nabirati mile darove. Zlasti razna pevska, tamburaška in druga društva bi lahko pridobila s prirejanjem veselic mnogo novcev ter tako zelo koristila slovenskemu planinstvu.
Storimo, kar more vsak po svoji moči, in uspeh bode sijajen! Mednarodna lepa koča pa naj bo kazala turistom raznih jezikov, kaj premore navdušenost za našo domačo zemljo, našo prekrasno domovino. Vzdramimo se! Popravimo vender sedaj, kar smo zamudili poprej!
Darove vzprejemajo: Osrednji odbor „Slov. plan. društva" v Ljubljani ter podružnice „Kamniška", „Radovljiška" in „ Savinska". Izkazovali se bodo redno v „ Plan, Vestniku
Dal Bog mnogo požrtvovalnosti in uspeha!
„Slov. plan. društvo".
Naznanilo o znižani roznini.
C. člane „Slovenskega planinskega društva" uljudno opozarjamo, da prodaja društveni blagajnik g. Ivan Soklič, trgovec „Pod tranco" v Ljubljani vozne listke za vožnjo po južni železnici po znižanih cenah, in sicer:
1.	za vožnjo na progi Ljubljana-Dhaca po 1 gld. 60 kr. (nav. cena 2 gld 50 kr.)
2.	„ „ „ „ Ljubljana-Št. Peter „ 1 „ 20...... 1 „ 80 „
S. „ „ „ ,, H. Bistrica	„ 1 „ 45 „ „ _ „ 2 „ 80 „
v III. la/.v. pošin. vlaka in bizovlaka št. 4, ozir. 3 in po isti ceni /a vožnjo po teh progah nazaj.
Kdor si želi tak vozni listek kupiti, mora se izkazati, da je član „Slovenskega planinskega, društva."
E. MIKLAUC
v Ljubljani, v Spitalskik ulicah štev. 5,
priporoča svojo zalogo vsakovrstnega blaga ■/.a moško in žensko obleko ter različne srajce za hriltolazce po najnižji ceni.
Franc Čuden,
urar v Ljubljani lift Mestnem trgu,
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih žepnih in stenskih ur ter budilnikov. Vsi izdelki so priznano izvrstni in po ceni. Popravila se izvršujejo natančno in dobro.
■¿¡CeHOvnJki na zahtevanje brezplačno.^
URAN in VEČAJ,
izdelovalca glinastih proizvodov v Ljubljani, v Igriških ulicah št. 8,
ri poročata veliko svojo zalogo izdelanih raznobarvnih peči /.a sobe, dv rane in razne ilruge prostore, dalje in o tlel našla
ognjišča in sploh vsakovrstne glinaste izdelke. Vso po najnižji veni In priznan» dobri».
mwmmmmwmwi
7 Ljubljani na Mirijaea trgu št. 3


priporoča bogato svojo zalogo K popotnih pntrebščin za turiste:
^ kovčege, torbe, vreče, nahrbtnikef Ustnice J V. in druge v to vrsto spadajoče usnjene X izdelke, — vse po najnižji ceni, jf:

C, ki1, priv, zavarovalna družba
Avstrijski Phönix na Dunaji
zavaruje proti- nezgodam ob najugodnejših pogojih.
Premijo so zelo nizke in se računi jo po poklicu zavarova čevem. Turist tU», je všteta v zavarovanje Ii v vi. doplačilu. Pojasnila daje: Genialni zastop zu Kranjsko i- LJubljani, na Kongresnem trgu .it. JI.
pleskarja c. kr. drž. iti c. kr. priv. južne železnice
v Lrfubljanl, v 1-h-ančiSkeenSkih ulicah -it. 4,
prevzemata vsa v pleskarstvo spadajoča dekorativna, stavbenska in pohištvena dela.
Dob rcolno £a fljw, inršitcv trfni in po najnižjih cenah.
Nahrbtnike najnovejše, ia navadnega blaga po SO kr., iz nepremoenega blaga s predelki po
1 gld. 20 kr., in gorske erevlje, močne in ostro podkovane, iz črne jahte po 6 gld. 20 kr., iz ruske jahte po 8 gM„
izdeluje in priporoča
Fr. Mrak v Radovljici.
„Slovensko planinsko društvo."
„Vodnik za Sarin site planine in najbližjo okolico"
s 7 slikami in načrtom Savinskih planin z za-znatnovanimi poti. Spisala Fr* Kocbek in M, Kos, — Cena 00 kr., po pošti 5 kr. več.
X v.*'xxxXX'XXX.vv,y >.XXX'XX'XX'XXXX'XV
X X X X X X X X X X X X >'X,
HUGON IHL
v Ljubljani, Pred škofijo štev. 2.
Trgovina s suknenim in manufakturniin blagom na debelo in na drobno, skladišče platninc in damastne robe.
X >
X X X X X X X X X
xxxx.vxxx.vx.vx.vxxyx.vxyx.vxxxx
Caspar Wimmer (Petters-i naslednik), j
crevljarslri mojster	I
v Goisern-u (na Zgornjem Avstrijskem). \
Specijulist v izdelovanji pravih, vsakemu- hriba-	5
luxen tlobro znanih gorskih Jet'.	E
Cene zelo nizke. Pri naročilu Zadostuje, du se mi	i pozije kak n/n trden črerelj, kateri jc nogi uaroenikod E
najbolj prikladen.	z
ÍKSSSWSSSÍ
I IVAN SOKLIČ
f») LJubljani, Pod tranco Štev. Í in v Olecla-I i nI.-i h ulicah St. tí
e»
'cj priporoča svojo velika zalogo klulmkov, posebno S lodiiasiili ¡ta briliolazce in lovce iz tvornice Jos. ¡n An!.. 1'ichlerja, c. kr. dvor. založnikov. Olanom „SI. pl. društva" znižano ceno.
V

Avgust Žabkar
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 7 priporov» sc
za vsake vrste ključarska dela,
katera izvršuje dobro, lično in eono.
Vincenc Čamernik,
kamenosek v Ljubljani, v Parnih ulicah št. 9,
priporoča svoj JintnenosešJci obrt, posebno za cerkvene in druge stavbenike izdelke, marmorne plošče za hišno opravo i. t. d.
Solidno il«lft. nizke vrne. «Jetiiki in »brisi lin zulilevo itnittoiij.
OptičxLi zavod
P H. GOLDSTE1N3K»
prej E. Kesinger
v Ljubljani, Pod trančo št. 1, priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, daljnogledov, kukal, barometrov, termometrov, kompasov itd. Viihjršai popravil to izvršujejo hit» In wm.

i Ubald pl. Trnkozy,
lekarnar	i*
■sj! v LJubljani, na Mestnem trf/it, polen rotoeža, jj* pi-iporoua
V svojo bogato založeno lekarno. |j
Adolf Hauptmann
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 41 in v Stanovih ulicah št. 10—12, Tovama oljnatih Imrv, lirneža, laka in kleja. Zalog» slikarskih in pleskarskih predmetov.
!<• Tiskarna in kamenotiakarna
J A. KLEIN & Comp.
t> v Ljubljani, v Špitalskih ulicah Št. 5,
se priporoča
v naroeitev vseh v to stroko spadajooih del .)! in na zalogo raznih tiskovin.
.................GRIČAR in MEJAČ.................
v Ljubljani, v Sionovih. ulicah št. S priporočata svojo bogato zalogo ugotovljene moške in ženske obleke ter najboljše perilo in zavratnioe.
Zlasti opozarjata na nepremična loilnasi h oblačit» in plašče na turiste.
Naročila po meri se izvršujejo točno in ceno tia Dunaj/. Ilu&trov&ni ceniki se razpošiljajo franfco in zastonj. Članom „SI. pl. drifStvu" znižane cene.
Restavracija „Pri Zvezdi"
na cesarja Josipa trgu.
Velik sraren vrt, steklem salon. In kefflJiSfe.
Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje.
F. Ferline, resiuerater.-
P. M. REGORSCHEK
v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 3.
Velika zalo«;"' pristnega koroškega iti tirolskega nepre-močljivega pol«tnef(» i" «iinskesr» lotlna v obi-čajnih barvah /.a liribolazco in lovce kot branilo proti mokroti in ima/.u.
Kazen loga tudi velika izbira lovskih telovnikov, iio<ljoi»i«ev, spodnjih lil ni1, lovskili iiopavie, volnenih obuj kov itd. itd.
Kupite najboljši liker,
to je pristni, kemično čisti lik€r i7. kranjskih pla-
■■innkill zeliSč. Ta posebno skrbno i/, najadraviltiojših zelišč in cvetlic brez špirita, Olja, esenc in sirupa napravljeni liker prekaša vse dosedaj znane likero po okusu iti dišavi. Ker t udi dobro dej 110 vpliva na želodec in ga ogreva ter čudovito poživlja telo, imeli bi ga morali pri vsakem doinll. Dobiva sc samo pri izdelovalci
KLAtER-ji v IJubljani,
v Špitalskih ulicah „Pri voglu".
i Miliael Maraolini V
é
priporoča svojo kavarno	i1
„Café Mereur" na Mestnem trgu št. ó	§
v Ljubljani.	i
Kavarna je zelo velik«, elegantna in Traína, ima dva	«
nova biljardu in nove igralne ini/.c s kameni-	s ti mi ploščami. — ItazsvCtljava. je sijajna, časopisov
nml trideset, domučili in tujih.	[[
VKava izboru», likerji pristni.*,	g
Odgovorni nroinik Jos. II«wpl«aa»i. - Iidaja in zalaga „Slov lan. društvo". - Tista A. Klein A Comp. v Ljubljani.