Štev. 304._
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. FranflSka AsiSkega št 20, I- nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Usta. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kon3orcij lista' .Edinost«. — Tisk tiskarne -Edinosti', vpisane zadruge:l omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aslškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta . . . -.............
za tri mesece.....................» j?-
za n edelj s ko i zda jo za celo leto.......|.jW
za poi leta......................•
V Trsta, v sr»
Letnik XII.
Posamezne številke .Edinosti« se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolont
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin«
Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .........•.....mm P° 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta................• i—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina »n reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega Št. 20. — PoštnohranilniČni račuu št. 841.652
Prttled nn]nw«Blft ttoSodKov.
Italijansko bojišče. — Sovražno obstreljevanje delov primorske fronte. V 11-rolih laški napad na Gardinal odbit.
Ruska bojišča. — V Karpatskem lesu razmeroma mimo. Pri Lipnici Dolni nemški. južno Brzezanov turški, severozapadno Berestečka naš uspeh. Ruski napadi pri Lobačevki in ob Sčari odbiti.
Romunska bojišča. — Pri Oršovi m na oni strani iužnega sedmograškega mejnega pogorja nadaljni boji. Romunski napadi severno Campolunga in pri Berčenju oditi. V Dobrudži neizpremenjeno.
Albansko - macedonska bojišča. — v Albaniji nič novega. — Po začetnih uspehih so Srbi odbiti v vzhodnem delu kolena
Crne.	.
Zapadna bojišča. — Ob Sommi zaradi
slabega vremena skrčeno bojno deloja" iije. Izjalovljeni sovražnoi napadi vzhodno Lesboeufsa, na La Maisonette, pri Biacne-su in Ablaincourtu. Pred Verdunom mirneje. V okolišu St. Mihiela južno Verduna močan topovski ogenj.
Turška bojišča. - Severno Hamadana za Turke uspešni manjši boji. Drugače nič po-
SC''Azijo. — Novo avstrijsko ministrstvo.
31 oktobra. — Na romunski fronti Jeitiljerij od Vrtojbice do morja. Naša
r1: . T __________1 fiu^t-iio ^avvirartHla učinkovito n
m
boiiila.
NAJ. 31. (Kor.) Uradno se razglaša:
3. okt. 1916.	.
italijansko bojišče. — rroti
delom primorske fronte je naperjen artiljerijski in rainovški ogenj menjajoče se silovitosti. Na Tirolskem smo ob znatmh - < ažnih izgubah zavrnili napad alpin-skcga bataljona proti Gardinalu v Fassan-
skih alpah.	_
Namestnik načelnika generalnega štaba, pl. Hofer. fml.
Ruska boiišča.
DUNAJ. 31. (Kor.) Uradno se razglaša:
31. okt. 1916.	„ A f
Vzhodno bojišče. — Prestolonaslednikov^ fronta: V Karpatskem lesu je tudi včeraj bilo razmeroma mirno. Princa Leopolda Bav. fronta: Pri Lipnici Dolni so se nemške čete, južno Brzeza-nov pa turški bataljoni polastili močno okopanih sovražnih postojank, pri čemer so ostali v rokah napadalcev štirje £astm: ki, 170 mož in devet strojnih pušek. Pri Lubačevkl v Voliniii so bili zavrnjeni ruski
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
BEROLIN, 31. (Kor.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan. 31. okt. 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bavarskega fronta: Ob jutranjem svitu je Rus po kratkem ojačeniu o^nja napadel našo ščarsko postojanko pri Krašinu; bil je krvavo zavrnjen. Severozapadno Beresteczka ob gornjem Stiru so imeli boji v predozemlju za nas ugoden izid. Na vzhodnem bregu Narajovke so turške čete z naskokom vzele več sovražnih postojank severozapadno Molohovega. Dalje proti jugu so se polastili nemški polki važnih višinskih postojank zapadno Folv. Krasnolesja in so zavrnile ruske protinapade. Zajeti so bili štirje častniki. 170 mož in devet strojnih pušek. Jugozapadno Stanlslavovega je ostal ruski sunek brez uspeha.
Prvi generalni kvartirmojster; pl. Ludendorff.
Romunska boilSča.
DUNAJ, 31. (Kor.) Uradno se razglaša:
31. okt. 1916.	„ x _
Vzhodno bojišče. — Prestolo-naslednikova fronta: Pri Oršovi in na oni strani južnega sedmograškega mejnega pogorja se boj nadaljuje. Romunski napadi severno Černahevic in severno Campolunga so se izjalovili. Ob ogrski vzhodni meji je tudi včeraj bilo razmeroma mirno. Avstro-ogrske in nemške bojne sile generala Falkenhavna so od 10. oktobra dalje zajele 151 častnikov in 9920 mož. Plen znaša 37 topov, 47 strojnih pušek in veliko vojnega orodja.	„
Namestnik načelnika generalnega, štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 31. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 31. okt. 1916.
Vzhodno bojišče. — Fronta nadvojvode Karla: Na sedmograškl vzhodni fronti mir. V južnem mejnem pogorju so se kljub močni megli in kljub temu, da je bil od časa do časa snežni vihar, nadaljevali boji. Severno Campolunga in pri Berczenju severno Oršove so Romuni zastonj poizkušali zopet pridobiti iztrgane jim vrhove. Od 10. oktobra sem je armada generala pehote pl. Falkenhayna zajela 151 častnikov, 9920 mož in poleg veliko drugega vojnega orodja 37 topov, 47 strojnih pušek in eno zastavo.
Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: V Dobrudži je položaj neizpremenjen.
Prvi generalni kvartirmojster; p!. Ludendorff.
SOFIJA, 31. (Agente Tel. Bulg.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba.
položaj neizpremenjen.
Razmere na Romunskem.
. BEROLIN, 30. (Kor.) Kakor brzojavlja-jo »Lokalanzeigerju« iz Stockholma, se je romunski glavni stan premestil v Molda-vo, južno Botošanov. Ujetniške tabore so tudi premestili iz Jalonice v MoLdavo južno Jassyja. Tudi del bukareškega časopisja se je preselil. »Journal des Balkans« že izhaja v Odesi. Uradni listi izhajajo zaradi priprav za preselitev v čisto majhni obliki.	_____
Albansko - macedon-sko bojišče.
DUNAJ, 31. (Kor.) Uradno se razglaša: 31. okt 1916.
Jugovzhodno bojišče. — P" avstro-ogrsklh četah nič pomembnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba ? pl. Hofer. fml.
BEROLIN. 31. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 31. okt. 1916.
Balkansko bojišče. — Macedonska fronta: Po začetnem uspehu je bolgarska pehota s protisunkom vrgla z velikimi izgubami srbske oddelke v vzhodnem delu kolena reke Crne v njihove izhodne postojanke.
Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff.
SOFIJA, 31. (Agence Tel. Bulg.) Poročilo bolgarskega štaba. 31. oktobra. — Macedonska fronta: Vrgli smo v smeri na Korico ponovno nazaj slabe sovražne oddelke, ki so nekoliko prodrl! jugozapadno Mališkega jezera. V vzhodnem delu kolena reke Orne so poizkušali Srbi napasti, toda pregnali smo jih s protinapadom v njihove izhodne jarke. Ravnotako smo odbili slaboten sovražnikov napad pri Do-brempolju. V mogleniškl dolini in na obeh straneh Vardarja poizvedovalni boji. Na belašiški fronti in ob Strumi je sovražna artiljerija brez uspeha obstreljevala nekaj pred fronto se nahajajočih krajev. Ob obali Egejskega morja mir.
Zapadna boiiSta.
BEROLIN, 31. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 31. okt. 1916.
Zapadno bojišče. — Fronta bav. prestolonaslednika: Neugodne vremenske razmere so omejevale bojno delovanje ob Sommi. Sovražne oddelke, ki so napredovali proti našim postojankam severovzhodno in vzhodno Lesboeufsa, smo odgnali z ognjem. Proti La Maisonetti naperjeni napad ene francoske stotnije se je izjalovil. Ravno tako so se ponesrečili poizkusi čet z ročnimi granatami, da bi vdrle v naše nove jarke južno Biachesa. Napad močnih francoskih sil proti Ablaincourtu in na obeh straneh ceste Chaulnes— Lihons se v našem obrambnem ognju ni izvedel. — Prestolonaslednikova fronta: Tudi v okolišu Moze je bilo mirneje, kot prejšnje dni; samo v okolišu St. Mihiela je artiljerijski ogenj dosegel od časa do časa večjo moč.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Turika bojišča.
CARIGRAD, 30. (Agence Tel. Milil.)
Glavni stan javlja:
Tlgriška fronta. — Naši prostovoljci, ki so 27. t. m. izvršili nepričakovano napad na sovražne tabore v okolišu Šejh Sajda. so dospeli do letalske lope in so se nepoškodovani vrnili, pokonČavši eno angleško letalo. Angleži, Id so se hoteli maščevati za ta drzni poizkus, so ubili enega otroka in ranili tri osebe med mir nim prebivalstvom, metaioč bombe na Bedre, severno Kutelamare.
Perzijska f r o n t a. — 27. t. m. so naše namaknjene čete, ki so v svrho poizvedovanja v raznih smereh napadle Ruse severno Hamadana, porinile sov raž nika iz onega okoliša in mu zadale znatne izgube. Ta napad nam je podal zelo koristna pojasnila o porazdelbi sovražnih čet. Tekom tega podjetja smo zajeli nekaj sovražnikov in razdejali žično oviro in brzojavne napeljave ter uplenili veliko materijala in municije. Ko so čete dosegle ta uspeh in izpolnile svojo nalogo, so se brez izgub vrnile v svoje postojanke severno Hamadana. Sovražnika, ki Je skušal napasti nase prednje straže severno Sakiza, smo zavrnili z izgubami
Kavkaska fronta. — Nenaden napad in druga podjetja sovražnih poizvedovalnih patrulj smo odbili s sovražnimi izgubami.
Na ostalih frontah nič pomembnih dogodkov.	_
Sovražna uradna poroCIla.
DUNAJ, 30. (Kor.) Iz vojnega tiskovne ga stana se poroča:
Italijansko uradno poročilo.
27. oktobra. — V Lagarinski dolini so dobro merjeni streli ene naših baterij uni čili sedež nekega sovražnega poveljništva in vojaška skladišča v Iseri (zapadno Ro-vereta), prr čemer je nastal požar. Na ju lijski fronti veliko delovanje sovražnih ar
artiljerija je odgovarjala učinkovito in je povzročila eksplozijo dveh municijsklh zalog v sovražnih fcrtah. Eden naših oddelkov, ki so vdrli v sovraino okopno utrdbo na Krasu, se je polastil minovke velikega kalibra.
28.	oktobra. — Južno drage Loppio— Mori (Rio Cameras—Adiža) so naši pehotni oddelki vdrli v vas Sano, pregnali iz nje sovražnika in razdejali obrambne naprave. Na asiaški planoti in v Suganski dolini se javlja večje delovanje sovražne artiljerije. Na julijski fronti tudi včeraj precej močno delovanje sovražne artiljerije v okolišu vzhodno Gorice in na Krasu. Naša artiljerija je odgovarjala z enako eneigijo. Jugovzhoifcio Nove Ville (menda Novevasi?) smo z novim nenadnim sunkom nameknili kos naše fronte za 300 metrov.	.
29.	oktobra. — Artiljerijski boj v Adiški dolini, v okolišu Cauriola in na julijski 'ronti. Na vsem operacijskem torišču slabo vreme.
Rusko uradno poročilo.
29.	oktobra. — Zapadna fronta: Ob iz-_ivu Staboka v Stohod, v okolišu vasi Si-tovičev in Rudke Mirinske ter v okolišu 3elic so naši poizvedovale! izvršili uspešne poizvedovalne pohode. — Romunska fronta :Na sedmograškl fronti smo z ognjem odbili našega sovražnika, ki je napadel v okolišu Negre južno Dornewa-tre. V uzuški dolini so Romuni zapodili sovražnika in zajeli 10 častnikov in 900 vojakov. V buzeuški dolini so Romuni zo-pdt zavzeli hrib Colu Teschlui. Severno Campolunga so naši zavezniki, Romuni, vzeli vas Riresti, pri čemer so zajeli 300 Nemcev, pet strojnih pušek in dve bom-bovki. Sovražnika, čigar prednji oddelek je prodrl protf Targu—Jiu v jiulski dolini, so romunske čete porazile ter je pobegnil v hribe. Romuni so zajeli 900 Bavarcev, dve bateriji gorskih havbic in 11 strojnih pušek. V Dobrudži' tekom 28. oktobra nič izpremembe.
Romunsko uradno poročilo.
30.	oktobra. — Severna in severoza-padna fronta: Od ToIyyesa do Bekasa je slabo vreme preprečalo vsako delovanje.
V	brahovski doiini smo zavrnili dva sovražna napada na Clabuzetu Baialui '.severno Azuge). V okolišu Dragoslavele smo na levem krilu nekoliko napredovali Vzhodno Alute je vsako delovanje zaradi slabega vremena zelo težavno. V jiulski dolini nadaljujemo zasledovanje. Zajeli smo še 312 vojakov in štiri strojne puške
V	oršovskem okolišu živahen ogenj Južna fronta: Položaj neizpremenjen
Vesti iz GrSke.
Zmaga kralja Konstantina nad Venizelom?
LONDON, 30. (Kor.) »Daily Telegra-phu«, javljajo iz Aten, da smatrajo v Atenah nepriznanje provizorične vlade v Solunu in vzpostavitev diplomatskih zvez z atensko vlado za zmago kralja Konstantina, gunarisevcev in dvorne oligarhije ter za utišanje venizelovcev.
Parni k s prostovoljci potopljen.
LONDON, 30. (Kor.) »Daily News« do-znavajo iz Aten, da je nemški podvodmk potopil 28. oktobra ob 9 zvečer parnik »Angeliki« 7Vž milje od Pireja. Ladja je imela 300 prostovoljcev solunske nacijo-nalne armade na krovu. Najprej se ie navajalo, da se je potopilo samo 30 oseb Misli se, da ie število večje.
Italija zaseda Epir le provizorično.
AMSTERDAM. 29. (Kor.) Neki tukajšnji list poroča iz Londona, da je italijanski po slanik v Atenah podal grški vladi zagoto vilo, da je zasedenje severnega Epira le provizorično in nima nikakršnega vpliva na ono, kar bi se pozneje zgodilo s tem
ozemljem. ____
Strožje postopanje napram ruskim vojnim ujetnikom v Nemčiji.
BEROLIN, 30. (Kor.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše pod naslovom »Protiukrepi proti protimednarodnoprav-nemu ravnanju z nemškimi ujetniki v Rusiji«: V zadnjem času objavljene vesti o trpljenju naših vojnih ujetnikov v Rusiji so v širokih krogih Nemčije in v nevtralnem inozemstvu pobudile ogorčenje. Pri teh objavah se je poudarjalo, da je nemška vlada, zagrozivši protiukrepe, zahtevala takojšnjo odpravo teh zlih razmer. Ruski vladi stavljeni rok je sedaj potekel, ne da bi bil prišel zadovoljiv odgovor na nemško noto. Armadno vodstvo je zato pred nekaj dnevi dalo večje število ruskih častnikov, pripadajočih odličnejšim polkom, odvesti v posebne tabore, kjer ravnajo žnjimi posebno strogo. Te via čevalne odredbe bodo veljale tako dolgo, dokler ruska vlada zadovolji nemšk* zahtevi.
Ublaženje cenzure v Nemčiji.
BEROLIN, 30. (Kor.) Državni zbor se je danes bavil z vprašanjem cenzure, pri čemer so vsi govornikf kritizirali cenzurno poslovanje. Državni tajnik dr. Helfferich je obsežno dokazoval, da na Angleškem in Francoskem obstoje ostrejše cenzurne določbe, in je poudarjal, da
se v velikanski vojni, kjer se vrši boj z vsemi sredstvi, ne more dovoliti časopisju svobodna beseda, kot v mirnih časih. Ker državni kancelar ve, da se more zanašati na ljudstvo^ želi, da se cenzurne omejitve skrčijo na najmanjšo izmero in se izvedejo enotne določbe. Poudarjal je državni tajnik, da se na polju zunanje politike ne more dovoliti svobodna javna razprava in je napovedal izdajo in sestavo veljavnih cenzurnih določeb. Upa, da državni kancelar v svojem stremljenju po enotni uporabi in ublaženju cenzure najde polno umevanje pri vojaških oblastih, ker obstoji dejstvo, da nemško časopisje izborno vrši naloge, ki mu jih stavi vojna.
Vrnitev podvodnika »U 53«. BEROLIN, 31. (Kor.) Podvodnik »U 53« se je s svojega podjetja preko Atlantskega oceana dobro ohranjen1 povrnil domov.
Avstrijska ministrska kriza reSena.
Princ Hohenlohe, dr. vit. Hochenburger, baron Forster, baron Zenker, dr. pl. Mo-rawski, dr. vit. Leth, dr. pl. Spitzmuller odpuščeni.
DUNAJ, 31. (Kor.) Jutrišnja »Wiener Zeitung« objavi naslednja Najvišja ročna pisma:
Ljubi dr. pl. Korber!
Odobrujoč Vaše predloge, uslišujem Svojemu ministru za notranje stvari, princu Konradu Hohenlohe-Schillingsfiirstu, Svojemu ministru za deželno brambo, generalnemu polkovniku baronu Frideriku Georgiju, Svojemu justičnemu ministru dr. Viktorju vit. Hochenburgeriu, Svojemu železniškemu ministru dr. bar. Zdenku Forsterju, Svojemu ministru za uk in bo-gočastje, dr. bar. Maksu Hussareku pl Heinleinu, Svojemu ministru za javna dela, bar. Otokarju Trnki, Svojemu poljedelskemu ministru bar. Franu Zenkerju Svojemu ministru (za Galicijo; — prip ured.) dr. Zdzislavu pl. Moravvskemu Dzierzykraju, Svojemu finančnemu ministru dr. Karlu vit. Lethu in Svojemu trgovinskemu ministru dr. Aleksandru pl Spitzmullerju milostno prošnjo za odpust iz službe.
Obenem imenujem ministra izven službe tajnega svetnika dr. Frana Kleina za Svo jega justičnega ministra, generalnega pol kovnika taj. svetnika bar. Friderika Ge-orgija ponovno za svojega domobranskega ministra, taj. svetnika bar. dr. Maksa Hussareka pl. Heinleina ponovno za Svojega ministra za uk in bogočastje, taj. svetnika bar. Otokarja Trnko ponovno za Svojega ministra za javna dela, drugega predsednika upravnega sodišča, taj. svetnika bar. Ervina Schwartzenaua za Svojega ministra notranjih stvari, ministra izven službe, taj. svet. dr. Mihaela Bo-brzynskega za Svojega ministra (za Galicijo; — prip. ured.), sekcijskega načelnika izven službe, taj. svet. dr. Frana Stlbrala za Svojega trgovinskega ministra, sekcijskega načelnika Karla Mareka za Svojega finančnega ministra, generalnega majorja Ernesta Schaibleja za Svojega železniškega ministra in taj. svetnika grofa Henrika Clam-Martlnica za svojega poljedelskega ministra.
Dunaj, 31. okt. 1916. Franc Jožef 1. r.
Korber 1. r.
Ljubi princ Hohenlohe-Schillingsfurst!
Milostno Vas na Vašo prošnjo odpuščam iz službe Svojega ministra notranjih stvari. Pridržujoč Si Vašo zopetno uporabo, Vam izrekam za Vaše v posebno težavnih razmerah zvesto in vdano izborno službovanje Svoje popolno priznanje in Svojo najtoplejšo zahvalo. Obenem Vas, uporabljale § 5. osnovnega zakona o državnem zastopu, izdanega 21. decembra 1867. 1., poklicujem kot dosmrtnega člana v gosposko zbornico državnega zbora.
Dunaj, 31. okt. 1916. Franc Jožef 1. r.
Korber 1. r.
Ljubi generalni polkovnik baron Geor-gi! Odpuščam Vas na Vošo prošnjo milostno iz službe Svojega domobranskega
ministrstva.	_
Dunaj, 31. okt. 1916. Franc Jožef 1. r.
Korber I. r.
Ljubi dr. vit. Hochenburger! Vašo prošnjo za odpust iz službe Mojega justičnega ministra izpolnjujem milostno. Ne morem pa videti, da bi se poslavljal Vi iz službe, ne da bi se spominjal s polnim priznanjem Vaših odličnih zaslug, ki ste si jih pridobil s svojim vdanim, preudarnim delovanjem v izrednih razmerah. Izrekam Vam za to Svojo najtoplejo zahvalo.
Ljubi dr. bar. Forster! Ko Vas, izpolnjujoč Vašo prošnjo in pridržujoč Si Vaso nadaljno uporabo v službi, milostno odpuščam iz službe Svojega železniškega ministra, Vam izrekam za Vaše neumorno, tudi v sedanjih posebno težkih razmerah izkušeno delovanje Svoje polno priznanje in Svojo najtoplejšo zahvalo.
Dunaj, 31. okt. 1916. Franc Jožef 1. r.
Korber 1. r.
Ljubi dr. bar. Hussarek! Na Vašo prošnjo Vas milostno odpuščam iz službe Svojega ministra za uk in bogočastje.
Dunaj, 31. okt. 1916. Franc Jožef I. r
Korber 1. r.
Ljubi baron Trnka! Na Vašo prošnjo Vas milostno odpuščam iz službe Svojega ministra za javna dela.
Dunaj, 31. okt. 1916. Franc Jožef 1. r.
Korber 1. r.
Ljubi baron Zenker! Na Vašo prošnjo Vas milostno odpuščam z niesta Svojega poljedelskega ministra in Vam, pridržujoč Si Vašo zopetno uporabo v službi, izrekam za Vaše mnogoletno, v težkih razmerah izborno zvesto službovanje Svojo polno priznanje in Svojo najtoplejšo zahvalo.
Dunaj, 31. okt. 1916. Franc Jožef 1. r.
Korber 1. r.
Ljubi dr. pl. Morawski! Uslišujoč mi-ostno Vašo prošnjo za odpust iz službe Mojega ministra, Vam izrekam za Vašo zelo plodonosno delovanje Svoje polno priznanje in Svojo najtoplejšo zahvalo. Pridržujoč Si Vašo zopetno uporabo v službi, Vatn pristojbin prosto podeljujem Svoj red železne krone I. razreda.
Ljubi dr. vit. Leth! Milostno Vas na Vašo prošnjo odpuščajoč z mesta Svojega finančnega ministra in Si pridržujoč Vašo zopetno uporabo v službi, Vam izrekam ob tej priliki Svojo najtoplejšo zalivalo na Vašem posebno zaslužnem delovanju in Vam podeljujem istočasno v znak Svojega priznanja pristojbin prosto Svoj red železne krone I. razreda.
Dunaj, 31. okt. 1916. Franc Jožef 1. r.
Korber 1. r.
Ljubi dr. pl. Spitzmiil!er! Na Vašo prošnjo Vas milostno odpuščam z niesta Svojega trgovinskega ministra ter Vam podeljujem, pridržujoč Si Vašo zopetno uporabo v službi, v hvaležno priznanje Vašega požrtvovalnega in vdanega izbornoga službovanja pristojbin prosto Svoj red železne krone I. razreda.
Dunaj, 31. okt. 1916. Franc Jožef 1. r.
Korber 1. r.
Ljubi dr. Klein! Imenujem Vas za Svojega justičnega ministra.
Dunaj, 31. okt. 1916. Franc Jožef 1. r.
Korber 1. r.
Ljubi generalni polkovnik baron Ge-orgi! Imenujem Vas ponovno za Svojega domobranskega ministra.
Dunaj, 31. okt. 1916. Frauc Jožef 1. r.
Korber 1. r.
Ljubi dr. bar. Hussarek! Imenujem Vas i ponovno za Svojega ministra za uk in bogočastje.
Dunaj, 31. okt. 1916. Franc Jožef I. r.
Korber 1. r. Ljubi baron Trnka! Imenujem Vas ponovno za Svojega ministra za javna dela. Dunaj, 31. okt. 1916. Franc Jožef 1. r.
Korber 1. r. Ljubi baron Schwartzenau! Imenujem Vas za Svojega ministra notranjih stvari Dunaj, 31. okt. 1916. Franc Jožef l. r.
Korber 1. r. Ljubi dr. Bobrzynski! Imenujem Vas za Svojega ministra.
Dunaj, 31. okt. 1916. Franc Jožef 1. r.
Korber 1. r.
Ljubi dr. Stibral! Imenujem Vas za Svojega trgovinskega ministra.
Dunaj, 31. okt. 1916. Franc Jožef 1. r.
Korber 1. r.
Ljubi Marek! Imenujem Vas za Svojega finančnega ministra.
Dunaj. 31. okt. 1916. Franc Jožef 1. r.
Korber 1. r.
Ljubi generalni major Schaible! Imenujem Vas za Svojega železniškega ministra.
Dunaj, 31. okt. 1916. Franc Jožef 1. r.
Korber 1. r.
Ljubi grof Claui-Martinic! Imenujem Vas za Svojega poljedelskega ministra.
Dunaj, 31. okt. 1916. Franc Jožef 1. r.
Korber I. r.
Češko časopisje o dru. Korberju. Praška »Union« pravi, da se je z imenovanjem dra. Korberja za načelnika nove vlade uresničil tisti znani rek: »Vox populi vox Dei«. Kajti iz vseh političnih taborov države so opozarjali na velika izkustva dra. Korberja na vseh poljih notranje politike in tudi na onih z Ogrsko s-kupnih stvari. — Nadeja se, da bo dr. Korber tudi odslej stremil po konsolidiranju monarhije. Ko je bii prvikrat ministrski preds., nI mogel povsem doseči ta cilj, na čemur pa je bila morda več kriva dedščina prejšnjih vlad, nego pa Korberjeva državna umetnost. Danes ne bo dr. Korber naleta! na take o-vire pri češkem narodu. Na njem je, da si pridobi simpatije z enostavnim in nevarlji-vim sredstvom: z narodno pravičnostjo, s spoštovanjem vrhovnega zakona monarhije, ki določa enakopravnost vseh narodov in ki izključa vsako enostranost. »Narodni Politika« nagiaša, da češki narod pri nobeni izpremembi na vladi ne menja svojega programa. Se bolj nego navadno bo v sedanji vojni dajal državi, česar treba za svoj ugled in svojo moč. Ob enem pa vztraja konsekventno pri zahtevi po popolni enakopravnosti pri upravi in v vsem javnem življenju, da se bodo spoštovale vse kulturne in gospodarske potrebe naroda. To treba povdarjati sedaj tembolj, ker se govori o novem kurzu in notranji politiki Avstrije s tendenco, ki bi se mogla tolmačiti nasprotno in škodljivo pravemu in edino možnemu poklicu te države!! — »Narodni Lity izjavljajo: Češki narod je
Stran 11.
»EDINOST- štev. 904.
V Trstu, dne 1. novembra 1916.
unel marsikak spor z drom. Korberjem. Stvar ministrskega predsednika je, da bo mogel češki narod pozabiti na te dogodke mfnolosti. Da bo mogel, je odvisno od tega, kake dispozicije ukrene novi ministrski p edsednik v čeških stvareh. V politiki ne gre za minole stvari, marveč za to, kaj se zgodi v bodočnosti. Zato bomo pričakovali brez predsodkov, kaka bodo dejanja ministrskega predsednika. Po tem bomo sodili iii uravnavali svoje postopanje. V j Pravo Udu« priznava socijalno - demokratični poslanec dr. Šmeral. da je dr. Kmber izkušen, v stvareh poučen in inicijali ven mož: nova oseba z novimi pooblastili. — Problemi sedanjega in bodočega časa so sicer preveliki, da bi mogli vedeti, kako se bo mogla tudi taka izkušena oseba boriti žnjimi. Pričakuje zato, da dr. Korber takoj po nastopu službe javno razloži svoje temeljne politične misli. — Kakor vidimo, se češki listi vseh barv postavljajo na isto stališče: mirnega pričakovanja. Ne obljubljajo ničesar. Ne odrekajo dru. Korberju državniških sposobnosti in poštene volje, politiko svojo napram njemu pa hočejo določiti šele po njegovih dejanjih. To bodi stališče tudi nas Slovencev.
Knez Fran Thun, nekdanji ministrski predsednik in pozneji namestik v Pragi leži v Tešinu na smrtni postelji. Bolan je že dolgo. Ko pa je doznal o tragični smrti grota Sturgkha, ga je zadela kap na možgane. Medicinske kapacitete so izjavile, da je njegovo stanje brezupno — slabša se mu od dne do dne. Bolezen kneza Thuna je izzvala povsodi največje sočutje: v političnih krogih, ker je knez med odličnimi državniki države, med češkim narodom pa, ker je imel v njem odkritosrčnega prijatelja in branitelja, kar mu je prinašalo mnogo hudih nasprotstev od izvestnih strani.
l/blaženje vojaške službe na Nemškem. V
glavnem odseku nemškega državnega zbora je izjavil zastopnik vojnega ministrstva, da vojna uprava najstrožje obsoja zlostavljanja. Vojni maršal pl. Hindenburg je v tem oziru izdal poseben odlok in za-ukazal v njem častnikom, da naj pazijo na to, da se lepo ravna z vojaštvom. Za nasvete z raznih strani, da naj bi se sinovi rodbin, ki so izgubile več sinov na bojišču, uporabljali v manj nevarnih službah, vojno ministrstvo ni bilo gluho in ie 3. t. m. izdalo tozadevno okrožnico. Govoril je nato tudi o že izdelanem demobilizacii-skem načrtu. Sporočil je, da se nameravajo po vojni najprej odpustiti črnovojniški bataljoni, in je poudarjal, da ima država pravico za zadržanje moštva. Končno je i: ja\il, da je razpoloženje v armadi izborno, za kar že jamči Hindenburgovo ime. (Ker.)
Pastirsko pismo kardinala Mercierja. —
\Volifov urad poroča: V nekaterih listih je bil govor o nekem novem pastirskem listu kardinala Mercierja, pri čemur se je o vsebini tega pastirskega pisma poročalo tako, da je moglo zavajati čitatelje v zmoto. Pastirski list vsebuje skoraj same verske stvari, pri čemer se priporoča vernikom, naj iščejo tolažbe v svojem trpljenju pri Bogu in naj je prenašajo misleč na večnost. V zvezi s temi izvajanji se nahajajo nekatere pripombe o političnem položaju in vojnih dogodkih, katerim pa generalni gubernator ni pripisoval daljne važnosti, ker se jim ne more pripisovati namen, da bi huiskale prebivalstvo proti zakonodajni oblasti. (Kor.)	_
Ali S2 smemo nadelati?
Včeraj smo mogli priobčiti dva dokumenta, ki nam moreta služiti v presojo državnika in politika dr.a Korberja. Enega si je govoril sam, drugega so mu napisali drugi. Oba vzbujata simpatije do novega ministrskega predsednika. A drugi dokument tem bolj, ker so ga napisali na straneh, ki niso soglašale s potmi nekdanjega ministrskega predsednika in ki so bile v vročem boju žnjim. Oba dokumenta nam kažeta na državnika, s pravim razumevanjem atributov zares moderne, sodobne države. V svojih izvajanjih na mednarodnem časnikarskem kongresu na Dunaju, je tedanji ministrski predsednik dr. Korber razvijal o nalogah in važnosti časopisja nazore, ki dajajo temu veliko zadoščenje in so ojstra lekcija veliki vojski tistih, ki v svoji toposti — ta beseda jc tudi v originalu Korberjevega govora — ne vedo ceniti, kaj pomenja javno gla-S'lo za vse javno življenje in koliko telesnih in duševnih moči absorbira časnikarsko delo, in ki temu primerno — ne cenijo po pravici te institucije same in dela pri njej! A v koliki meri da to omalovaževanje boli osebe — o tem nočemo govoriti. Nočemo rekriminirati na to stran, ker smo na stališču, da na prvem mestu v ospredju stoji stvar, a oseba ostajaj tam v ozadju z edinim zadoščenjem, ki jo daje
zavest o poštenem in vestnem vršenju svoje dolžnosti.
Nazori Korberjevi o delu in koristih javnega časopisja dajajo temu največje
zadoščenje. Ce danes opozarjamo na izpričevalo take avtoritete, pač ne more nikdo videti v tem prazne samohvale ali baharije. In če moramo biti dr.u Korberju radi sebe hvaležni na tem priznanju, koliko bolj se moramo radovati, da je v svojih izvajanjih šel korak dalje: da se ni omejil na platonično priznavanje — rekli bi: le v parado, radi prilike, ki je to zahtevala —, marveč je izvel nadalino kon-sekvenco iz svojega uverjenja o važnosti in potrebi časopisja, naglašujoč, da ravno radi te važnosti treba, da je Časopisje svobodno in neovirano v izražanju svojega mnenja! Vsakomur je v dolžnost, da dela
—	a glede časopisov bi dostavili: da piše po svojem prepričanju! Tako je rekel dr. Korber. Seveda je gov-ornik postavil neko klavzulo, ki jej pa ne oporekamo. Za svobodo se je izjavil, ali proti ekscesom postavlja vso svojo strogost.
Drugi dokument o državniku dr.a Korberju so napisali češki »Narodni Listy«. Izlasti v sedanjem trenotku, v času akcije za vzpostavljenje parlamentarnega življenja, ko se na nekaterih straneh skoro z zaničevanjem obregajo in drgnejo ob parlamentarizem, ko ga označajo skoro koi nesrečo za državo, ali pa vsaj za stvar, ki jo more poslednja pogrešati brez vsake škode v trenotku, ko bi nekaterniki hoteli zagraditi pot do parlamentarne tribune in s tem, do svo!>odne besede: ravno v tem trenotku je tem bolj tolažilno, da pristopa zopet h krmilu države mož, ki mu njegovi nekdanji nasprotniki priznavajo v pohvalo, da je vsikdar želel delovanja s parlamentom. da si je prizadeval, da ohrani parlamentarizem, da ohrani ustavno življenje, da ohrani državi glas moderne, sodobne, svobodne države, da ohrani državljanom
—	torej avstrijskim narodom — pravico do sodoločanja pri tipravJisnju javnih stvari, do sodoločaiija pri krojenju njih lastne usode. Vero v iskrenost dr.a Korberja, v poštenost njegovega prepričanja, v resničnost nazorov, ki jih je razvijal v svojem govoru in v rninolosti kazal v svojih prizadevanjih za parlamentarizem, utrja njegova beseda na časnikarskem kongresu, ki io je izrekel prav za prav proti sebi, oziroma proti svoji udobnosti kot načelnika vlade, proti razmerju, ob katerem more vlada delati kar hoče, ne da bi se jej trebalo bati sitnosti in nadležnosti od strani ljudskega zastopa. Izrekel je veliko besedo, da nobena vlada ne sme govoriti: »L' etat, c* est moi!« — država sem jaz! Dr. Korber je torej ob slovesni priliki in pred širokim svetom, na mednarodnem kongresu časnikarjev, proklamiral pravico narodov, do sodelovanja pri upravi države.
Toda, ne bi hoteli, da bi se nas krivo razumelo, češ, da bi hoteli, da bi naši zastopniki z razvitimi zastavami prešli v KOrberjev tabor, da bi se identificirali z njegovimi nameni. Tega ne moremo zahtevati že zato, ker so njegovi nameni za sedaj še njegova tajnost. Le njegovim izjavam za svobodo govorjene in pisane besede smo hoteli izreči opravičeno priznanje.
Dr. Korber pristopa h krmilu države. Ce se smemo nadejati, da ie ostal zvest tem svojim nazorom in da jih bo praktično izvajal na vodstvu državne politike, če se smemo nadejati, da blaži cenzurno prakso, ki am s težo svinca visi na podplatih, če nam odpre zopet vrata parlamenta, pot do svobode govora, nam njegov prihod oživlja dobre nade, pa naj bodo sicer njegovi načrti taki ali taki, ker dobe narodi edino izdatna sredstva, da bodo mogli predlagati svoje tožbe in pritožbe, zastopali svoje želje in zahteve, odvračati morebitno nameravano zlo in boriti se za svoje pravice proti nasprotnikom in eventuelno proti njemu samemu — d.ru Korberju.
Razglas.
C. kr. namestništveni svetnik razglaša:
Občinstvo se opozarja, da se z 31. decembra t. I. odtegnejo prometu novci 20 vin. iz niklja. Dne 30. aprila 1917 pa Izgube svojo imensko vrednost.
Zato se pozivlje občinstvo, da odda čim prej imenovane novce državnim ali bančnim blagajnam proti odplačilu z drugim denarjem kronske veljave.
Trst, 31. oktobra 1916.
Schneider in. p.
Domače vesti.
»EDINOST« jutri, na praznik sv. Justa, ne izide; pojutrišnjem, v petek, izide Ust ob navadnem času.
Razpošiljanje cenikov pod pogoji, omenjenimi pod točko 2 c obvestila z dne 28. junija t. 1. št. 16139/3, je sedaj dovoljeno v vse nemško zavezniško in nevtralno inozemstvo.
V znak hvaležnosti. Prejeli smo: Po razpustitvi goriške mestne bolnišnice sta nas zapustila po 11-mesečnem napornem in požrtvovalnem dnevnem in nočnem delovanju dva častita usmiljena brata: Fr. Angelus in Antonij Mavricij Kruglitz, po-koree se ukazu svojih predstojnikov, ki so jih pozvali v bolnišnico usmiljenih bratov na Dunaju. Želimo jima od srca vse najboljše ter ju zagotovijamo* da ju ohranimo v najlepšem in hvaležnem spominu.
»Dokazi za Dalmacijo«. Francoski list »Progrcss« trdi, da imajo Italijani neko pravico do Dalmacije radi — rimskih spomenikov, ter da je Dalmacija dala Rimljanom Dioklecijana, utemeljitelja Splita, Uga Foscola in Tommasea. A Italija da je vsakogar in za vsakogar. »Naše Jedinstvo« pripominja: »Skoda, da ni skočil na Dudana in Toglio, ki sedaj predstavljata v Rimu — Dalmacijo«. — Jalovi dokazi so to, ki dokazujejo le to, da je Italija nekdaj — prejemala od Dalmaciie in da so Dalmatinci oplcjevali lantinsko — eolturo. Mi bi menili, da radi tega, ker je kdo, od koga prejemal, ni še pridobil pravice, da mu jemlje še ostalo, kar je dobrotnika neoporečna last. Edina vez, ki še spaja Italijo z Dalmacijo, bi bila še — dolžna hvaležnost. Pa nič drugega!
Kaj je z rojansko ustanovo? Iz Rojana nam pišejo: Ne vemo, ali je uredništvu znano, da je bila pod pok. gosp. župnikom Thalerjem v Rojanu ustanova, zapuščena po neki francoski družini, katera je tudi pokopana v župni cerkvi rojanski pred oltarjem M. Božje. Kdor ne veruje se lahko sam na svoje oči prepriča. Pok. župnik Thaler je ta štipendij porabljal za rojanske dijake in za uboge rojanske župljane. Zdaj pa, pod župnikom Jurico, se o tej ustanovi nič več ne sliši, kakor samo to, da se ljudje med seboj poprašu-jej'> kaj in kako je z ustanovo, kam je izginila in kdo gospodari žnjo. Slišalo se je, da je ona družina propadla. Toda ona ustanova je gotovo ostala. Torej prosimo slavne oblasti, katere so pristojne za to, da se nekoliko pobrigajo m poizvedo, kaj je s to ustanovo, zapuščeno za rojansko župnijo, in kdo gospodari žnjo.
S!
V v
SI«
Roman. Iz angleškega.
Taniara je zamolčala, da je že enkrrt videla kneza v tej uniformi. Nobeden njenih prijateljev ni niti slutil, da sta se z Gričkom srečala že v Egiptu.
Tekom vsega obeda so pokale puške. Sedaj pa je bil obed končan. Car je križ pomočil v vodo. Izprevod se je vrnil v Istem redu kot ie prihajal prej. Samo duhovniki so brisali križ s prti. Izprevod se je pomikal proti gradil in kmalu izginil. — Dame so napol zmrzle pohitele k sanem, ki so jih čakale. Ko so po zajtrku sedele pri kavi v udobnem, po angleškem okusu opremljenem salonu kneginje Sonje, soza-čule hrup na hodniku, in takoj nato je vsto-
Na mnogih mestih tržaškega ozemlja počivajo zemski ostanki hrabrih borite-Ijev, ki so žrtvovali na soški fronti svoje življenje za cesarja in domovino.
Da izkažemo za večne čase tem bojevnikom iz vseh pokrajin Avstro-Ogrske, ki so se tam junaško borili, svojo iskreno, jim dolžno hvaležnost in da počastimo njih spomin, ohranimo, negujmo in okrasimo njih junaške grobove!
V dosego tega patrijotičnega namena je potrebna posebna organizacija v Trstu.
Da se lotimo takoj po končani vojni udejstitve svojih namenov, ste Vi, someščani, naprošeni, da mi že sedaj izrazite svoje soglašanje.
Trst, meseca novembra 1916.
Madni komisar: pl. Krekich - Strassoldo.
110, 111, 113, 120, 125, 128, 130, 131, 133, 136, 137, 138, 144, 145, 146, 147, 148, 150, 153, 155, 165, 167, 16S, 175, 176, 177, 178, 18U, 181. 183, 184, 185, 188, 189, 190 191, 203, 207, 209, 215, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 226, 227, 229, 232, 235, 237, 239, 240, 250, 252, 255, 256, 258, 259, 260, 262, 263, 267, 270, 271, 272, 273, 274, 276, 277, 281, 282, 283, 284, 285, 286, 287, 288, 289, 291, 292, 293, 294, 295, 296. 297, 302, 307, 315, 316, 317, 318, 319, 324, 332, 334, 335, 33C, 338, 340, 352, 354, 361, 364, 368. 369, 371, 372, 376, 377, 378, 385, 386, 387/ 388, 388/11, 388/111, 398, 390, 392, 393, 395, 396, 398, 399, 400, 400/11, 400/III, 401, 403, 404, 405, 407, 408, 409, 410, 412, 444, 444/11, 444/III, 509, 510, 511, 512, 513, 514, 516, 517, 600, 602, 605, 607, 608, 611, 612, 613, 630. — Zasebni vojnopoštni zavitki so dovoljeni od sedaj naprej pod obstoječimi pogoji edino na one vojnopoštne urade, oziroma etapne poštne urade s številko, ki so navedeni v gornjem seznamu. Vsi drugi vojnopoštni uradi oziroma etapni poštni uradi s številko, katerih ni v tein seznamu, so za promet s zasebnimi vojno-poštiiimi zavitki zaprti. Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov z vsemi c. in kr. etapnimi poštnimi uradi z označbo kraja v zasedenem ozemlju Rusko-Poljske, Srbije, Crnegore in Albanije — izvzemši etapna poštna urada v Mitrovici na Koso-vem in Novempazarju — je pod obstoječimi pogoji prej ko slej dovoljen.
DAROVI.
Ignac Koren daruje za moško podružnico CMD K 5. Denar hrani uprava.
Za božićnico vojnlškib sirot darujejo: g. Gracijan Stepančič 40 kron. A. Slavik
20 K.
Za učne potrebščine učencem C. M.
deške šole je daroval g. Al. Bosak 10 K. Srčna hvala.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRA*
CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v uHci delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni Usti.
V narodnem domu Izborno novo črno in
sladko belo -vino ter pivo Đreher. Nov krčmar. <720
potrpežljiva nauči nemško v dveb mese- ib. Barriera 1, I. n.	719
soboto
zvečer se je i/gabila ročna torba iz _ ______pori na Riva Tegetthoff. Pošteni najditelj naj obdrži denar, oskalo pa nap prinese ali poŽl;e ca naslov na najdeni izkaznici za živila oziroma Da Inseratni oddelek Edinosti.	717
^fflrHfl vsake vrste kupuje zaloga žakljev G.
LUlilJC STEBEL, Via Torrente 36.
718
Umivajte Si TORB jeniSmrSk^eva^m
patentnim praškom .Patent "NVaschpulver" kateri se dobi v vseh prodajalnah jestvin, mirodilnicah iu zalogali mila. Glavna zaloga pri tvrdki AT/fiS-SA^DitO MARA^GONI, Trat, ul. Cbiozza 30. (B)
Hloda
inteligentna udovica traži mjesto u bo-
zemno.
715
Anton JerkiĆ posluj« zopet v svoj s m nmm atejjejn v Trst«. Via deli« Post«
Stev. 10.
243 n
Ha debelo soma zo preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijev« podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterij«, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlic«, razua rezila, robei, mrežic« brk«, pletenine, a:ajce, spodnje hlače, ogledala,
ustnik«, razne glavnike, zaponk« „Patent Knopf« in drugo prodaja J4JC09 LEVI. ulica 8. Ni«olo *tev. 19	2S
Iz ruskega ujetništva se je oglasil Trza-čan Silvij Rieger. Nahaja se v Almaznaji. Ta vest je za njegove domače pac res se tern bolj razveseljiva, ker so dobili prvotno sporočilo, da je padel.
Popravljamo. V včerajšnji članek »Dr. Korber o važnosti čosopisja« se ie ukradlo par tiskovnih pomot, ki kvarijo smisel. Peti odstavek se ima glasiti: »Ne pravim pa, da učenjaki — ker znanost ne nosi narodne in državne znamke — niso (mesto »so«) narodno misleči možje, navdušeni patrijotje«. — V naslednjem odstavku naj se čita »rokav reke« (mesto »roke«).
Promet s zasebnimi vojnopoštnimi zavitki.. Seznam vojnopoštnih uradov, ki so pripuščeni k prometu s zasebnimi vojnopoštnimi zavitki: 5, 5(1119, H, 13. 19, 19/11. 20, 20/V, 24, 29. 35 37 38 40, 42 44, 47, 49, 51, 55, 58, 60 63, 66 68, 69 ,6, 77, 84, 88, 90, 92, 94, 95, 102, 105, 107,
Mjl* belo in črno vino, čokolado, kavo, nilU, kondensirano mleko Vollmilch in Mager, sardine, lokarde na olju, kakao in vsakovrstne druge jestvine dobavlja na debelo in drobno po zmerni ceni KARL REXINGER, posredovalec, ulica Kandler 7, II. n. od 9—10 predp. in od 2—4 pop.	1006
Manufakturne trgovine.
SUCCESSOUI (Nasledniki) PEETRO TATOLATO Trst, Leseni trg (Piazza della Legna) štev. 1. — Bogata ivbera manufakturnoga blaga. — Cene zmerne.	194
Pooblaščeni operator kurjih očes
MARKO KRIVIČIĆ sprejemi od 5 do 7 pop. ob nedeljah od 9—2 pop. Trst, nI. Acqucdotto štev. 22 polunadstropje.	328
pil knez Miloslavski. Krepak deček kakih osmih let je prihajal za njim, a v naročju 1 je nosil knez majhno deklico s popolnoma skrivljenim telescem. V ročicah je držala bergljo.
—	Srečala sva se z mojo malo prijateljico Marijico v veži, — je dejal, poljubljajoč roke damam, — imava si veliko povedati.
—	To sta moja otroka, inrs. Loraine, — je dejala kneginja Sonja; — prišla sta, da vidita vas, toda bojim se, da sedaj, ko je prišel Gricko, ne bosta imela časa za nas.
Posmejala se je veselo. Deček pa je prišel bliže in poljubil Tamari roko.
—	Ti si Angležinja? — je vprašal brez vsakega priglasa, — ali imaš tudi ti majhnega dečka?
Tamara je morala priznati, da nima otrok, kar je očividno smatral za veliko
nesrečo.
—	Mi moramo storiti vse. kar lioce Marija, _ je pripoveodval dalje, — toda ce je pri Gričku, je večinoma pridna.
—	Kako dobro govoriš angleški, — je dejala Tamara. — in si šele osem let star! Najbrž govoriš tudi francoski ravno tako dobro kot ruski.
—	Seveda, kakopak. — je dejal čisto prezirljivo;— toda povem ti pa nekaj: nemški znam slabo. Imamo nemško guvernanto, ki jo sovražim. Ima preveč zob v ustih!
—	To je seveda napaka, — mm je pritrdila Taniara.
—	Ce gre Gricko z nami v gornje nadstropje, jo zek) razjezi. Zadnji teden se je ujezila tako zelo, da so Ji spodnji zobje padli iz ust, cela vrsta! Kako smo se ve-sesili!
(Dalje.)
ZDRAVNIK
M, Dr. Karoi Perničic
stanuje v Trstu. ul. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za netrenje, nervozne in olroSk« bo« tesni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
Koti dohodi za sezono.
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
Marto Conforti, Trst, V. Campsniie 21
Naznanilo.
Županstva Temnica, Skr&ina in Gabrovica okr. Sežana naznanjajo, da imajo začasno svoj sedež v Sežani (obč. urad) od dne 28. 10. 1916.
Dalje se naproša begunce imenovanih občin, da takoj naznanijo svojim uradom svoje sedanje bivališče, ker je to velikega pomena in strankam v lastno korist, bodisi glede podpor ali drugo, ter županstvom v olajšavo na razna vprašanja pri uradovanju.
■jjMji jjMHM II«
Rranlons fidriutits tis Sicurta u Trstu
(Lastna palača)
ustanovljena leta 1833.
Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognja
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja po&iljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovala v najrazličnejši kombinacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992-40
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12
1915) K 546,405.849 — Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 872.453.443-85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih Avstro-Ogrske monarhije.
Hote! In restavracija
MET
Trsi, ulica S. Hkold 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.
r
Glavno zastopstvo
Splošna liiffiega zavarovalnega Wa „UNiVERSALE"
v Trstu ulica d«i Form 5t« 9, II. n3s8.
katero vedno posluje naznanja slav. občinstvu in vsem svojim članom naj se takoj prijavijo v u-adu v svrho nadziranja plačevalnih cremij iji naj prinesejo seboj tozadevno plačilno knjižico.
— Brad ie odprt vsaki daa ul 8 flo \l —
o
H
♦
S
♦
fifiMes <S>€i. Pira©
Trst, ulica Canale stev. 13
Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd.
Cene zmerne.	Cene zmerne.
s
o
vsaki večer ob 9 V,
Xd7
Dr. J. Cermdk
v Trstu, ul. Poste vescfcie 12, vogel U:itede!laPa5is.
izdiranje zobov kres boiasine. :-: Plombiranje. ^ UMETNI ZOBJE, ps
Strsi za šiuanje In eezanjs, pravi nemški uzorci.
SMTbtliBH
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje.
_ Tvrdka ustanovijsna lata 1873. —
FRANCESCO BEDNAR
Trsi« ulica Campanile s*.
■■■HBMIIHMIHMfiBIHHBHBH*>IUBIR>BaKBSaBBBIiSlSEgBi!Z8SSBaa
■ -------
i Cabaret „H A X i
Cf
Via Stadion 10 — TRST — Via Stadion 10
Ravnatelj lastnik KARL MAURICE.	Pri Hmjfeldldavirju Ig. KOSENBLATT.
PriBcnelUiv novembarski spored.	Novi engatjemant.
MJtzi Berger, snbretka, Emmy Ellen, aubretka. Marga Malten, predavateljica. Jos^f Steldler, najpopularnejši dunajski komik, Henriette Blanche, dunajska pevka, Lucy Cay Clausen, bravurna plesalka, Elly Gflnthcr, plesalka, Elsa Walter, predavateljica. Beliv TroUmann. su-bretka, Jozsa Szab6, ogr. pevka, Fritzi Werner, plesalka, Ena Lessen, predavateljica, Flit/J
Lang, snbretka, Gisela Walter. pevka, Linda de la VMe, ital. pevka. Zalete k ob S1/, zvečer.	Vstopnine: I. prostor K 2-, II. p?csi ar K lo-
sa m
■
j
S X»<«te I ■■■■■■■■