GLAS NARODA Lisi slovenskih ^delavcev y Ameriki« TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 248. — ŠTEV. 248. Entered ss Second Olaas Matter September 21, 1903, st the Pot Office at New York, M. Y„ under Act of Oongrsss of March 3, 1870 TELEFON: OHalaea 8—8878 NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 23. 1934. — TOREK, 23. OKTOBRA 1934 VOLUME XLII. — LETNIK XT.TT PROTIITALUANSKE DEMONSTRACIJE V BEOGRADU DR. ANTON KOROŠEC NI HOTEL BITI ZASTOPAN V NOVEM JUGOSLOVANSKEM KABINETU Beograjska policija je pregnala študente ki so kričali "Proč z Mussolini jem". — Pavelič in Kva-ternik odločno tajita vsako krivdo. — Pavelič pravi, da je bil v Franciji samo enkrat in sicer pred sedmimi leti. — Uzunoviču se je posrečilo sestaviti kabinet. Iz Londona v Avstralijo v 67 urah BEOGRAD, Jugoslavija, 22. oktobra. — Policiji, ki je bila že prej obveščena, se je posrečilo raz-gnati zborovanje jugoslovanskih dijakov, ki so se zbrali pred univerzo ter začeli sramotiti Italijo. — Kričali so: Proč z Mussolinijem! Dajte nam Pave-ličaf To je bila v Beogradu prva demonstracija te vrste izza umora kralja Aleksandra. Precej študentov je bilo aretiranih. BEOGRAD, Jugoslavija, 22. oktobra. — Opolnoči je Nikola Uzunovič naznanil, da se mu je posrečilo sestaviti nov kabinet. Zgodaj zjutraj se je podal v kraljevo palačo ter obvestil o tem princa Pavla in ostala dva člana regentskega sveta. V novem ministrstvu so skoro vsi isti ministri i kakor v prejšnjem, z izjemo, da sta v njem tudi bivša ministrska predsednika Ivan Srskič in Vojislav Marinkovič in sicer kot ministra brez portfelja. Najvžnejše mesto, namreč vojno ministrstvo, je prevzel bivši diktator, general Pera Zivkovič. Zu nan ji minister bo tudi v bodoče Boškr\ Jeftič. V kabinetnem seznamu pa ni imena Antona Ko rošca. Vprašan je bil, če bi bil voljan sprejeti ministrstvo brez portfelja, pa je odvrnil, da tega ne bo prej storil, dokler ne bo stavljena slična ponudba Hrugim vplivnim slovenskim in hrvatskim opozici-jonalcem. Novi kabinet je marsikoga presenetil. Slovenci, posebno pa Hrvati, so domnevali, da bo vlada odpravila oziroma omilila diktaturo, toda dokler bo v ministrstvu Pera Zivkvič, se ni nadati posebnih izprememb. BEOGRAD, Jugoslavija, 22. oktobra. — S kraljevim odlokom je bilo danes odrejeno, naj bo vse leto žalovanje za kraljem Aleksandrom. Po vsej deželi vihrajo črne zastave. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 22. oktobra. Jugoslavija je naprosila madžarsko vlado, naj aretira več oseb, ki se mudijo na madžarskih tleh in ki so Lile baje v zvezi z zaroto proti kralju Aleksandru. PARIZ, Francija, 22. oktobra. — Danes je bil aretiran nadaljni hrvatski terorist, ki je bil baje v zvezi z umorom jugoslovanskega kralja. Piše se Andrija Artukovič ter je po poklicu advokat. TURIN, Italija, 22. oktobra. — Dr. Ante Pavelič, ki ga smatrajo za načelnika hrvatskih teroristov, in njegov pomočnik Evgen Kvaternik, odločno za-nikujeta, da sta bila v kakršnikoli zvezi z atentatom na jugoslovanskega kralja. Policija je oba ločeno zasliševala in sicer na podlagi vprašalne pole, ki jo je dobila od francoskih oblasti. Dobro informirani krogi so mnenja, da Italija pod nobenim pogojem ne bo izročila dr. Paveliča in Kvaternika francoskim oblastim. — V vsem svojem življenju nisem bil nikdar v! Marseilles, — je rekel dr. Pavelič. V Franciji sem bil le enkrat in sicer meseca junija 1927. Tedaj sem se mudil tam kot delegat na nekem mednarodnem kongresu. Jaz nisem dal nikomur nobenega povelja, ki bi bilo v zvezi z marseillsko zadevo. Diplomatski krogi napeto zasledujejo potek zasliševanj. V tem slučaju namreč ne gre za navaden zločin, pač pa za atentat, ki nosi v sebi kal mednarodnih zapletljajev. PRELOM MED AMER. LEGIJO IN R00SEVELT0M Zaradi izplačila bonusa se bo vnel hud boj. — Veterani bodo najbrže zahtevali bonus. Miami, Fla., 22. oktobra. — \ii pm.1 večer otvoritve Ki. 1 •• t -i le konvencije Ameriške legije napoveduje jo v dobro |*>učenih krojili, da bo glede vprašanja izplačila bonusa veteranom prišlo do javnega preloma z Roosevelt o vo vlado. Letošnja konvencija j«» zelo bojevita in odločna, da ne bo več zapostavljala svoj«- zahteve glede izplačila bonusa. Poveljnik legije Hayes je rekel, da letos legija ne bo več zado-I voljna s praznimi obljubami. S tem namigava na lansko j konvencijo legije v Chicagu, j ko je predsednik Roosevelt re-I kel, da vlada zaradi slabih finančnih razmer bonusa ne more plačati. ' Ostre izjave povelj, llavesa in predsednice ženske skupine Mrs. William II. Biseter z ozi-.rom na predsednikov govor I glede bonusa v Koauike, Va., j jasno kažejo, oil kod piha ve-1 ter. Že na svoji konvenciji v: Port lan d u je legija leta 1!K!2 s| 1107 proti 10«) glasovom za-j btevala takojšnje izplačilo bonusa. Ta zahteva pa je bila z j ozirom na kritično finančno stanje dežele opuščena. Xa konvencijo je prišlo 12(H) delegatov, prišlo pa je tudi o-koli 7 obiskali njeni stariši, Mr. in Mrs. N. L. Althauser iz Nashville. Robinsonov oče se nahaja pod janišcino $25,000 na svobodi, toda njemu je že bila vročena obtožnica, ki ga dol-ži, da je bil sokriv odvedbe in mu zato tudi preti smrtna kazen. Cincinnati, 0., 22. oktobra. Detektivi, ki zasledujejo odvajalca Mrs. Alice Stool, Thomasa H. Robinsona, so prepričani, da bo Robinson rajše streljal, kot pa bi se pustil prijeti. Detektivi tudi iz raznih poročil sklepajo, da je dobro oborožen. V ZRAK0PL0VNIH TEKMAH STA ZMAGALA ANGLEŽA V veliki zrakoplovni tekmi, ki je vzbudila zanimanje celega sveta, so zmagali Angleži. — Angleška letalca C. W. A. Scott in T. Campbell Black sta premerila I 1,300 milj dolgo pot med Londonom in Melbourne v Avstraliji v sedeminšestdese-tih urah. TURČIJA SE ZANIMA ZA BALKAN Mustafa Kemal se boji, da ba vsled Aleksandrove smrti složnost trpela. Kemal je zelo čislal kralja. NaroČite se na 0LA8 NAHODA, najvtdji slovenski ▼ MreMb drftsvsh. Istanbul, Turčija, 22. oktobra. — Umor kralja Alkesan-dra je povzročil veliko žalost v Angori in bojazen, da bo balkanska složnost vsled tega trpela. Po vsej Turčiji je užival Aleksander velik ugled. Sma- i trali so ga za zelo sposobnega vladarja dežele, čije važnost v balkanski in evropski politiki stalno narašča. Zelo cenijo tudi njegovo veliko junaštvo v obeh balkanskih vojnah in v svetovni vojni. Kralj Aleksander je bil udeležen veličastnega sprejema, | ko je pred enim letom obiskal, Istanbul. Kemal in Aleksan-1 der stil bila skupaj en dan in vi tem kratkem času je nastalo med obema veliko prijateljstvo in spoštovanje. Splošno je znano, da je na Kemala Aleksandrova osebnost napravila najboljši utis in je rekel: "To je mož!" i Ta osebni stik med gazi jem in Alkesaudroin jei med za posledico složnejše sodelovanje med Jugoslavijo in Turčijo. In v marcu letošnjega leta so podpisale balkanski pakt (irska, Romunska, Turčija in Jugoslavija. Tudi Bolgarska bi v najbližji bodočnosti pristopila k balkanskemu paktu« kar je bila zopet zasluga kralja Aleksandra, ki je komaj en teden pred svojim umorom obiskal kralja Borisa v Sofiji. Tudi bi z veseljem pozdravila pristop Bolgarske k temu paktu, ker brez Bolgarske ne more biti zagotovljen stalni mir na Balkanu. Turčija sicer ne pričakuje, da bi vsled Aleksandrovega u-mora nastali kaki zapletljaji na Balkanu ali v ostali Evropi, toda smrt tako važne osebnosti ne more preiti brez sledu. Turški zunanji minister Tew-fik Ružbi be j se nahaja v Beogradu, kamor je šel kot načelnik turške delegacije z eno stotnijo turške infanterije na pogreb kralja Aleksandra. V Beogradu je imel konferenc« z vsemi zunanjimi ministri držav, ki so podpisale balkanski pakt. Vse ostale tekmovalce sta pustila daleč zadaj. Posluževala sta se velikega De Havi-land letala "Comet". Druga sta dospela na cilj holandska letalca K. D. Par-mentier in J. J. Moli. Amerikanca Roscoe Turner ill Clyde Pangborn bosta najbrže tretja. Sprva je kazalo, da se bosta najboljše obnesla zakonca Mol-lison, ki sta pa kmalu ostala precej daleč za drugimi tekmovalci. Dva angleška letalca sta se v Italiji smrtno ponesrečila, ker je njuno letalo zgorelo. Najbolj težaven del poleta jeJ bil preko Indije. Scot t in Black sta park rat zašla v megli in le srečnemu naključju je pripisati, da sta preti vsemi drugimi dosegla svoj cilj. Dobila bosta 4ick Lightfoot i/. Franklin Park, N. .J. .spoznal Bruno lii-' charda Hauptmanna kot moža, ki je 10 »lili pred od ved bo landberghovega otroka govoril z Liglitfootovim nemškim šoferjem Thorn hergoin. Tliorn-berg in njegova žena Katv sta dan po od ved bi po« I sumljivimi okolščinami pri Lightfootu odpovedala svojo službo in sta bila nekaj dni zatem aretirana v Bryn Mawr. Pa. in zaslišana. toda pozneje izpuščena. Hauptmann je preživel nedeljo v nervoznem stanju v o-krajni ječi v Flemington, X. J. Po naročilu držav, pravdni-ka Davida T. Wilentza mu stražniki niso smeli dati nika-j ke knjige in jim tudi ni dovo- j jljeno ž njim govoriti. In ker{ i ob nedeljah obiski niso dovoljeni, ni imel Huupthanu ničesar, da bi si preganjal dolge: jure. i j Mladi Liglitfoot je Haupt-1 jmanna spoznal takoj po njegovi aretaciji in je to njegov oče šele sedaj objavil. "Ko so časopisi prinesli prve 1 lauptmannove slike, ga je Dick takoj spoznal kot moža. katerega j«' nekoč videl s Pau-lom (Thornbergom) v našem [avtomobilu", je pravil Light-Ifoot. "Nekega jutra smo setle-hi pri zajtrku, ko je videl foto-I graf i jo in nam je o tem pove-Idal. Toda takrat je Tlaupt-mann imel brke pod nosom; zato je vzel Dick svinčnik in mu je narisal brke na fotografiji. 44Yes, sir", je tedaj rekel, 44to je ta!" »MlAS ZAHODA" > MEW YORK, TUESDAY, OC TOBEE 23,1934 THE LAHOEST SLOVENE DAILY in D. S. A. gandhueVazvezda tiGAŠA ' 11st Jugosktvije. i GNEZDO TERORISTOV Sled zarotnikov, ki so usmrtili v Marseilles jugoslovanskega kralja, v i natije-političiio malibiacijc razkrinkan«- pred vsem sve-f it. Too imela preiskava količkaj pozitivnega uspeha, lostu obe osramočeni preti svetom. < e bo to kaj zaleglo, je seveda drugo vprašanje. Starko zadavil v spanju. Hajduški pomočniki pred sodniki. Letos pomladi so orožniki med hudo borbo v beograjski okolici ustrelili nevarna razbojnika Milisava Sušiča in Miloša Mitroviča, ki sta zagrešila veliko število razbojstev celo nekaj kilometrov daleč od Beograda. Razbojnika so dolge mesece zasledovali močni orožniški oddelki, a večkrat je za njima zmanjkala vsaka sled, kakor da bi se bila vdrla v zemljo. Njuno hajdukovanje je bilo mogoče samo zaradi velikega števila pomagaeev. Eni so hajdukoma pomagali iz strahu, drugi zaradi koristi, tretji pa iz obeh razlogov. Med preprostim ljudstvom so se o hajduški dvojici, ki je tolikokrat odnesla pete svojim zasledovalcem, razširile vsakovrstne legende, ki so seveda tudi pripomogle do tega, da sta razbojnika med ljudstvom tolikokrat naletela lia koristno polnoč in varstvo. Pred beograjskim okrožnim sodiščem je sedaj 10 bajdu-ških pomočnikov, med njimi so 4 ženske. Ti obtoženci so Sušičn in Mitroviču večkrat nudili zavetje ter izkazovali tudi razne druge usluge. Dve obtožen k i — mati iu hči, pa sta bili ljubici razbojnika Sn-šiea. Vsi obtoženci se zagovar-tjjo, da so bili prisiljeni pomagati hajdukoma, I »oječ se n ju nega mašče vanja. — Kdo ne bi hajduku vsega storil, kar zahteva, ko smo vendar bili priča, kako ga brez vsakega uspeha išče toliko o-rožnikov, — je dejal neki starejši kmet iz Boždarevca. V tej vasi sta si hajduka često z lahkoto nagrabila obilico plena. Nekajkrat sta s«* zvečer pojavila v hišah premožnih |M>sestiiikov. Kakor so pozneje žrtve same pripovedovale, sta prišla v hišo lopo mirno kakor na 44slavo". Zbrani družini sta se mirno predstavila kot hajduka ter ji lepo razložila, naj izr«»či zlepa denar, ker bi jima bilo zelo žal, če bi so zgodilo kaj neprijetnega. V Boždarovcu sta v vseli primerih dobila, kar sta zahtevala, in ko so bili alarmirani o-rožniki, sta bila že daleč proč ali pa v kakem varnem zavetju. Med obtoženci je 4<»-letna vdova Darinka Rankovič iz Draževca, pri kateri sta hajduka prebila noč pred svojo smrtjo. Vdova je pripovedovala, sodnikom, kako sta prišla hajduka zgodaj zvečer v njeno hišo. Pripravila jima je večerjo in prenočišče. Na vprašanje, kako da sta se zatekla v njeno hišo, je žena mirno odgovorila: -1— Privedla ju je njena usoda! Zjutraj, ko je šla žena napajat živino, je videla, kako se V Topolovici so našli mrtvo 70-letno Julijami Kiš. Njeno truplo je že razpadalo. Obdukcija je pokazala, da je bila starka zadavljena. Po sobi je bilo vse razmetano, kar priča, da ne je moral morilec s svojo žrtvijo boriti. Sum je padel na 26-letnega premožnega kmeta iz iste vasi Josipa Trkača. Po- kojna je stanovala pri njem in Trkač bi jo moral do smrti vzdrževati. Nekoč jo je pretepel in jc bil zaprt. Zato se ji jc hotel osvetiti. Ponoči ko je spala, se je pri lazil k njeni postelji in jo zadavil. Sprva je zločin tajil, ko so ga pa trdo prijeli, je vse priznal. Važno za potovanje. potovati v tiari kraj ali dobiti koga od tam, je potršbno, da je pouien v vuk ttvarek. Vtled naie dolgoUtne tkuinja Vam tamoremo dati najboljša pojatmla 4m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno *» hitro. Zato so eaupno obrnilo na na* ta vsa pojasnit*. Mi priskrbimo vso, boditi pro&nje na povratna dovoljo-nja, potno listo, visojo in splok vso, kar jo ta potovanje potrebna • najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjša stroške. Nodriavljani naj ne odlašajo da zadnjega trenutka, ker prodno so dobi ie Waskingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj on mosoo. PiHto torej takoj ea breeplaina nevodOa in eoootavljn-me Vam, da boste poceni m udobno potoval. SLOVENJC PUBLISHING tO. TRAVEL BUREAU , 216 Wert 18th Street Mew York, N.V. Svoj 65. rojstni dan doživlja Mahatma Gandhi v bridkem spoznanju, da njegova politična zvezda ugaša. Prvič v njego vi dolgi in žilavi borbi proti ogromni premoči angleške države se je njegov vpliv med domačini močno omajal in veliki reformator je v svojo bridkost doživel to, da so inu obrnili hrbet celo oni Iudi, ki so bili še pred pičlim letom njegovi najzagrizeuejši privržeu-ci. Oglasili so se mnogi Indij-, ci, ki smatrajo njegovo april-] sko povelje, naj se ustavi kam- i panja odrekanja pokorščine,! za odkrito priznanje poraza, v' katerem vidijo konec njegove! politične karijere. Ti Indijci -izjavljajo, da je Oandlii že ne-j hal biti vodilni politik in dal da je zdaj samo še asket med socijalnimi reformatorji. J In res je stopil Gandhi v zadnjih mesecih v ozadje bor-| be kongresa proti Angliji ter s*» zadovoljil z vlogo zaščitni-j ka šestih milijonov nedotakljivih parijev. Treba je pa priznati, da je upravičena domneva, da ima Gaidhi še vedno velik vpliv na večino svojih rojakov, ki mu navzlic mnogim neusfiehom v zadnjih letih slejio zaupajo. Opozicija proti velikemu ljudskemu voditelju namreč še ni splošno razširjena, kakor se je prvi hip zdtlo. Omejuje se na razmero-roma neznatno število privili-giranili razredov, ki se čutijo ogrožene z Gaudhijevo borbo za zaščito parijev. Mil i j oni Indijcev pa vidijo v tem koščenem možu brez zrnih in z velikimi očali še vedno svetnika in proroka. Vsi poznavalci indijskih razmer so prepričani, da Ihj vodil v primeru obnove borbe za neodvisnost in svobodo Indije razkropljene sile zopet Gandhi. Ljudstvo še vedno vi d i v njem edinega moža, ki more rešiti Ind.jo. Prvi znaki ugašajoče poli-tične zvezde so se pojavili lani v novembra in decembru, ko je množica najmdla Gandhija z njegovim spremstvom iu ga začela obmetavati z gnilimi jajci. Ves ras njegovega poto-vanja po srednjih fHikrajiuali so se posluževali ortodoksni fitdijci proti njemu enake taktike nenasilnega odporu, kakršno je Gandhi sam oznanjal proti angleški nadvladi. Morda mu je dalo to pobudo, da je 6. aprila presenetil svet s proglasom, da je prenehal s svojo kampanjo odrekanja pokorščine, ki jo je vodil toliko let. Morda je pa tudi v tem tičal . le taktičen korak. Istočasno se I je baje domenil z voditelji vse-indijskega kongresa o ustanovitvi nekakšne indijske avto-uomistične stranke, ki naj bi si priborila zastopstvo v parlamentu. Ko je kmalu potem nekaj Indijcev iz višjih slojev obmetavalo njegov avto s kamenjem in ga povsem razbilo, je ostal Gandhi nepoškodovan, pač so pa bili ranjeni trije člani njegovega spremstva. Izkazalo se je,, da je to osveta Indijcev za Gandhijevo borbo v korist parijev. Da ima pa ljudstvo Gandhija še vedno rado, dokazuje njegovo potovanje po srednji Indiji letos v juniju. Sprem, ljaji so ga njegovi učenci, med njimi en ameriški filozof, en italijanski inženir, en nemški novinar in več evropejskih žensk. Mahatma je že prileten in neprestani posti. ostali brez vpliva na njegovo telo. Čeprav se je nekoliko umaknil ijs političnega življenja, ima med ljudstvom še vedno veliko moč in lahko se zgodi, da bo nekega dne presenetil tiste, ki vidijo v njem zlomljenega moža. Advertise in In "GLASNARODA' GLAS NARODA' 11 zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po- vM • J sil jamo* Okrožno sodišče v Vranju je sedaj obnovilo kazenski posto-]>ek proti Alkesaiulru Stojčiču in Zivku Iliču. V kratkem se bo vršila nova razprava, na kateri se pač izreče osvobodilna razsodba za oba, ki bi drugače morala "ni kriva ni duž-na" preživeti vse življenje v ječi. Nevarna vlomilska tolpa razkrinkana. Zagrebška policija je prišla na sled nevarni vlomilski tolpi. ki je prodajala ukradeno blago v Zagrebu in v Ljubljani, deloma pa tudi v Banja-luki. Vrednost plena, ki so ga odnesli člane te tolpe, znaša nad 250,000 Din. Vlomilsko tolpo je organiziral v Banjalu-ki 2;i-Ietni brezposelni zidar iz Zagreba Ivan Badenič. Peter Zgaga bliža hiši skupina orožnikov.' Vrnila se je v hišo drhteča od1 strahu. — Pa menda niso orožniki, — j° je vprašal razbojnik Suši č. Ko je potrdila, da so, sta razbojnika pograbila puške in j tekla iz hiše. Pol ure pozneje I je bilo z njima končano. Resnica pod vešali. Vransko okrožno sodišče je pred nekaj meseci sodilo Kanti jelu Stojanovieu iz M rt vice pri Vladičinem lianu, ki je bil obtožen, da je umoril svojo ženo Stano. Stoja nov i č, preprost kmet, je več let živel v najlepši slogi s svojo ženo Stano, ki mu je rodila štiri otroke. Toda se je potem zgodilo, da se je Ran-djel spoprijaznil lepim, dekletom v svoji vasi, Jelico Rajko-vičevo, pa je začel zanemarjati ženo iu jo naposled tudi pretepati in mučiti na vse mogoče načine. Ravno tako surovo je ravnal s svojimi otroki. Skušal se je iznebiti žene, da bi se mogel poročiti z Jelico. Ker pa se ženi ni dalo prav nič očitati ni je bila tako razporoka vse-kako popolnoma izključena, je naposled sklenil, da se je reši na drug način. Bilo je nekako pred poldrugim letom, v viharni snežni zimski noči, ko jo je zadavil na mrtviškem mostu. Ka je bila žena mrtva, ji je žepe nabasal s peskom in jo vrgel v vodo. Tako voda ni dolgo vrgla mrliča iz sebe. Zgodilo se je to šele v poletju, nakar se je obnovila prej u-stavljena preiskava in so oblasti priprle Randjela, na katerega je letel sum, da je morilec. Po daljšem tajenju je Ran-djel priznal zločin, ali je obenem tudi izpovedal, da sta mu pri umoru {»omagala Aleksander Stoje i č iu Živko Ilič iz M rt vice in da je plačal vsakemu |h> :t(M> Din za to pomoč. Aleksander in Živko sta sicer trdovratno tajila soudeležbo pri umoru, toda sodišče je sjki-znalo vse tri za krive. Randjela je sodišče obsodilo na smrt na vešalih, Aleksandra in Živ-ka pa v dosmrtno ječo. Randjelova prošnja za po-niiloščenje je bila brez uspeha in obsodba je postala izvršljiva. Tedaj pa je Randjela začela peči vest. Nekaj ur pred izvršitvijo smrtne obsodbe je naposled priznal, da je po krivem obdolžil sokrivde Aleksandra in Živka, ker ju je sovražil. misleč, da sta bila tudi onadva istočasno ž njim delež-an Jeličine ljubezni, da sta torej popolnoma nedolžna. Isto je izjavil tudi v pismu, ki ga je napisal za narodnega poslanca Milad ina Veličkoviča, proseč ga, da se zavzame zanju, ki sta po nedolžnem obsojena. Tako si je Randjel razbremenil vest, predno je končal na vešalih. ZA PONOVNO GOVERNERJA IZVOLITEV LEHMAN A. MOŠKI IN ŽENSKE. Mož in žena sta bila po dolgih letih povabljena k prijatelju na večerjo. Naslednjega dne je mož pripovedoval : — Prijateljeva družina naju je bila prav vesela. Pijače in jedi dosti. Prav dobro smo se imeli. Njegova žena je pa pripovedovala: — Prav nerada sem šla, ker nimam navade hoditi po hišah, še manj pa opravljati. Ko stopiva z možem v vežo, je že zasmrdelo po prižganem. — No, to pa bo večerja — sem si mislila. — In res je bila pečenka vsa prižgana, da me še (lanes želodec boli. .Jesti sem seveda morala, ker sem bila že od jutra tešča. — In ona — ježeš — «la le more, biti tak! šna! Tako cukreno se je smehljala, hinavka. Pri tem je 'pa nosila na mizo tisto prismojeno in prižgano jed. Ves teden ji ne bo treba nič kuhati, toliko je nakuhala in toliko je o-stalo. On je pa mojega z vinom nalival, no, saj veš, moj pije ko kajna, če le pride do njega. In kako se je oblekla! V samo žido! Vem, da je zadnje solde m sle h Kleinu na štirinajsto cesto za tiste zidane cape. In kakšen kvartir ima! Da le more v taki umazaniji živeti! Oo< tovo je prej cel teden pucala in ribala, da ni bilo nikjer nobene nesnage. Ščurkov je pa najbrž toliko, da se mi je jed kar studila. Trije so lezli po I steni, in skoro bi prisegla, da so bili ščurki, ne pa muhe. Od blizu nisem hotela pogledati, ker vem, kaj je manira. In ko sva se pogovarjali, ni hotela ničesar slabega reči o svojih prijateljicah, samo da bi jaz ne mislila, da je opravijivka. O, li grda hinavka. ti! Njen mož pa .tudi lie more biti dosti prida, že zato ne, ker jo je vzel. In kako me je silil jesti in piti kot da bi pri nas !«• vsakih štirinajst dni enkrat jedli in pili. No, saj mu ne zamerim. Saj vem odkod je doma. Iz tak-| šnili hribov je, da Iti v starem kraju še ne pogledala, tukaj v Ameriki pa moraš, če ne i brž misli jo ljudje, da hočeš bi-'ti kaj več. In tista dva njena otroka! Bog ve, koliko ju je morala učiti, da pravita za vsako reč: — Prosim! — in — Hvala! — Taka bosta kot sta stara dva. Saj pravim: — Iz guide uš! — Tako je vedno rekli moja ranjka mati, Bog jim daj nebesa, in prav so imeli. Pa še klavir je dala otroka u-čiti kot da bi bili milijonarji. O jo, ji bosta že zagodla, ko I malo odraseta. Posebno punca bo prava tica. Šele petnajst let je stara pa je kar rdeča postala, ko sem jo hotela sproba-ti in sem začela pomalem kvantati. Tak otrok, ki bi še ne smel vedeti, čemu je na svetu, pa že zna zardeti kot ena nas, ki smo že skoraj v letih. Sicer pa, no, ne vem, kako bi rekla, da bi ne opravljala, no, pa reči so sme, in človek lahko o takih ljudeh vse sorte misli. Za fanta bi skoro rekla, da je njegov, ker ima ravno tak nos, kakor on, prisežem pa tudi ne. Ne pa punca. Sam Bog ve, kje jo je ujagala. Res, da ji je podobna, ampak svetlih las nima kot jih ima ona. Po kom ima torej punca črne lase? Po nji jih nima, po njem pa tudi ne, ker je popolnoma plešast. Ima pa zato forman črne lase, saj menda zastopiš, kaj mislim reči. .Ta, saj pravim, tak svet je dandanes. Na nobenega človeka se ne smeš zanesti. Tako, zdaj sem ti po. vedala, kako je bilo. Zdaj moram iti, ker sva se z landlor-doiii zmenila, da greva v mu-vis. Je fajn možak, četudi že bolj star. In dober, strašansko dober. .Te obljubil, da mi bo znižal rent za dva dolarja na mesec. Pa je rekel, da ne smem nič mojemu povedati. Nekaj linturaliziranih državljanov neodvisnega odbora za ponovno izvolitev newvor-škega governerja Lehmana in ostalih demokratskih kandidatov, je priredilo prejšnji teden banket« ki so se ga poleg governerja Lehmana, J. Farleva in senatorja ('opelanda udeležili tudi uredniki iu lastniki znanih izseljeniških listov. Banketu je predsedoval dr. II. Moskowitz, ki je opisal delo iu značaj pasame/uili kandidatov. (iover. Ijehinau je poudarjal, da je sin priseljenca ter razume potrebe priseljencev. Njegova fiolitika se ho tudi v bodoče strinjala s politiko Rooseveltove administraeije. Senator Cofieland se je zavzemal za temeljito izpreniem-bo priseljeniških postav. <>1» slovesu so vsi navzoči zagotovili, da bodo sodelovali pri programu in politiki predsednika Roosevelta. Dopisi DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU VIDGOlUmb ▼ ITALIJO .......... toln. Za $ 9.35 .......... Lir 10* - 9 W .......... Pin- 20« 118,25 .................... |jr ^ .......... Din. 30« $44.90 .......... U, 000 .......... Din. 500 $88.20 .......... yr tOOH tUJt* .......... Dih. 1000 .......... Ltr ŽOOe ker 8e cef^e sedaj hitro MENJAJO 80 navedene ■ cene podvržene spremembi gori ali doli trn tepUMlo večjih sn«s*OT kot zgoraj navedeno, todlai ▼ dlnarjlb . ali lirah dovoljnfemo 4o bolje -MoJo. usflacila ? amkki$kih dolabjih v Za Ixplafllo $ S.— morate poslati ..........t 5.75 $10— " » ..........$10.05 tir— H " .........$10— " " .......... $$1— ■ " " ..........$41.25 " - .......... $BLM Prejemnik.dobi v starem krajp izpililo v dolarjih. tli trm ism mam new tots. h. y. Barberton, Ohio. Zopet se nam bliža teta zima, za katero pa nismo posebno pripravljeni. Najbolj bodo prizadeti delavski trpini. Mnogo ljudi je brez dela in si ne morejo kupiti premoga in gor-kc obleke zase in za svoje otroke. K vsemu temu pa pride veasi še kakšna nesreea, da je nbo^i siromak še bolj prizadet. Tukaj je mladenie v najlepših letih sedel na motorno kolo ter vzel seboj svojega prijatelja. Naenkrat pridrvi avto ter ju podere na tla. Bila sta; hudo poškodovana, in enemu so morali odrezati desno nogo pod kolenom. Naš zabavni klub "Kras'' se je zavzel, da priredi zabavo, eije čisti dobiček je namenjen temu nesrečniku, da se mu kupi umetna uoga. Rojaki in rojakinje, prošeni ste, da pridete na to zabavo, ki se vrsi dne 27. oktobra v dvorani društva/'Domovina" na 14. cesti. Vstopnina je samo 25 centov. Sodelovali bodo: i pevski zbor "Javora i k", pev-: ski zbor "Nas dom" iz Ken- more ter naš cerkven zbor. Tu-v > di naša slovenska ^odba bo zaigrala par komadov. Vabljeni so tudi rojaki iz vseh bližnjih naselbin. Pozdrav! John Ujčič. (- rGl*$ Naroda* J ' M Ovnd orna Publltbed bj wboc publishing company 1A Corporation). tmoM Mf, Fitflul__L. Benafllk. TlOtt. Plaoa at bmOeem Ot tka corporation aad addroaM et obema officers: m m. n»fc mtutt, mwa«h et niitiitii, nw aty. n. y. "G L A 8 NARODA" (Voice of the People) _l—>d Iwt Day Except 8nadaj» aad Holiday*___ ^ ealo loto volja aa ImmHii la Zt New York ee četo lato......17.00 Kaaado |6jOO Zi pol leta ••••<•••••••■•••••• "a pal lata -..................IA00 ®a Inooenacro aa celo leto...... fl.00 «ftetrt leta ..................|LB0 ^ta...........................I8J0 Babecriptlop Yearly f6.00_ ▲dvertlsemeot on Agreement _Naroda*" Mnjf tmM dan linemH nedelj In prtmlfcoy. Popiel bra jffjplw In oeefenooti ee ne pri občujejo. Denar naj so blagor oil poinjetl po Moniij' Order. Pri apreaiembt kraja ntroWkor, protlao, da ea tono twff peojjajo MTillit« dmmuiI, da hitreje najdemo naelovnlfca. "fl»-AH NABODA*. 21« W. 18U» Street, New York. N. Y. Telephewe: CHeleea MIN M OLA8 NARODA1 NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 23, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. A, ------ -l! -------TTTrt«r hmm IXlumjžžfllj 9 KRATKA DNEVNA ZGODBA ||§£§ men a nn rosss REŠITEV IZVODE (Odlomek h romana Dva človeka.) Skupaj z .judito sem ušel smrtni nevarnosti. Moja mali j«* zato vsa zamaknjena, zahvalno mašo j;* dala brati in prižgala pred (»odoho moje zaščit nice, sveto Barbare, posvečene sveče. Mati pozablja, da je bila z menoj Judita Plattcr-jeva, da sva se oba rešila iz| >iiir!ii(» nevarnosti: i se izlil Tiad nami, ampak kje v pokrajini, ki j«* z«»lo dale.- od naš«* doline. Ali pa če za buči v prvi pomladi (»odivjaui ju«; in liitro stopi niohke množine snega v gorah. Na vse strani -o trgajo lin dourniki z ledenikov in skal, iz globeli in kotlin. Stekajo se, | zbirajo >e. Kakor gorski vele tok rujejo gozdove, odplavlja-jo plast t zemlje, trgajo -tein-. Medtem ko se v krajih zgornjih dolin vode že zbirajo. . Tenino-višnjevo nebo brez oblakov in nil i sapice ni bilo |>od vrhovi žlahtnih kostanjev. Midva, Ju-ditka iti jaz, sva bila že od ranega jutra na |M»ti: |>eš čez Briksen v Novo Štifto, kjer sva pri samostanskem vrtnarju naročila mlada mareličn i drevesca, s katerimi hoče Ju-ilita zasaditi vse polje, PojKihlne sva bila že nekoliko utrujena in nisva vedela početi nič pametnejšega, kakor da sva se šla potepat z gradu tja ob rob zelenega Eisacka; najela sva čoln in pustila, da naju je reka počasi nesla na v-sdol. Kalilo sva drsela na mehkih valovih tiled bregovi, ki so bili gosto obrasli z grmovjem, dokler se nisva pripeljala do kraja, ki sva ga najrajši imela. To je bil majhen otok sredi struge. Napravile so ga vrbe, ki jih je voda odtrgala od brega. Vrtinci so jili potem segna-li skupaj in tu so se trdno zasidral«*. Ko sva prišla tja, sem , ti moj ljubi nebeški o-če, kako je tvoj *vet vendar lep. kako čudežno lep, z Judir-ko ob strani! Po dolge iztegnjen selil ležal jaz, veliki fant, na hrbtu, gledal s široko odprtimi očmi v lesketajoče se mol je zračnih višav, prisluškoval vsem glasovom živega božjega sveta iu čuti! svojo mlado«-!, svojo moč in >vojo srečo, kakor vroč veletok v svoji duši. Oba sva bila dooela tiho; počivala sva pod zlatim cvetjem v solnčnem iskren j h : pri-lušk vala sva mrmran ju valov iu k«»-sovcinu petju. Hitro naju jo obšla sladka utrujenost; trdno sva ziispala. Šumenje lin* je zbudilo. Ne! Kipenje je bilo, bučanje. Zdelo se mi je, da vstaja iz globine. da pada iz zraka. Toda ni bilo viharja. Si- vetrič s«' ni premaknil. Negibno so stale v runieui večerni svetlobi vrhe, stalo je bičje. Iu neprestan«! kipenje iu bučanje. o katerem nisem vedel. o«lko«l prihaja. ali je še daleč ali ž«- blizu. Izneuada sem čutil, kako se j«* postelja iz trave in cvetjii, kjer je Jnditka še zmeraj slad-ko spala, močno stresla. Potem sunek, močan sunek; pograbil sem svojo IkmIočo nevesto s tal in jo trdno objel. Obenem sem začni skozi šumenje in bučanje rek«* pretresljivo zvotieiijo. V Brik-eiiu je bilo plat zvona : 44Nevarnost povodnji!" In zdaj od vseli strani el tik zraven Judito na vojiei evo-točega lie lega trna. Z«laj 1110 j«-začela moja mala nevesta prositi, naj s«* sam rešim — njej na ljubo! Da bodo moje roke brez stajal<>; bila j«* noč. (Vlaljc bolj s«» jiii-raščale vo«lo, «»koli naju je pa tulibi bučanje in šumenj«' v ghi-hoki temi kak«n* vihar. Nisem mislil na svojo mater, ki je zdaj gotovo v smrtnem strahu zaradi mene; nisem mislil na prihodnost, o kateri sem sanjal samo velike reči — mislil sem samo na svojo malo Judito Platterjero. ki bo z menoj u-mrla, «"e naju ne reši čudež. Medtem k«i sem se premišlj*'- Poziv! \ Isdajanje lista Je ▼ xraxi i velikiioi stroški. Mno go jih jef ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N." STOLETNICA OSVOBOJENJA ČRNIH SUŽNJEV val, ali bi poklical svojo za-šč i tli i co sv. Barbaro na pomoč, nama j«* ž«* pomagala. Začutila sva i znova močan sun«*k. ki bi naju bil ne«lvomno vrgel na tla, «"•«• s«* ne bi bila oklepala vrhovih del>e|. Potem se j«' začel o-t«M*ek sukati. Začel je krožiti, na*»osh*d pa se j«* odtrgal in >e kakor splav z nama odpeljal po naraščajoči r«'ki. Iiil«> j«» ču«l«'žno lepo v mlačni majski noči po«l lesk<*tajočiin se m<'>ečuim nebom. Zdaj j«' «lrs«*l najin splav po«"asi, j m »ča -si: kmalu pa se j«» pognal z bliskovit«! naglico j»o Kisaeku navzdol. <'a>ih je zaš«-l v vrtince in -«• obračal na vse strani: «lostikrat <«* nama j<* z«Ielo. «la se potaplja, t« K hi ^P«»t se j<* dvignil in z«lrsnil dalj«*. Nič več tii>va mislila, da j<* najino življenj«' v nevarnosti; nisva mislila več na najino smrt in na to, kako ]«'p bi bil š«' lahko ^vet za naju dva. Sredi nevarnosti, ko j«- divjalo o koli naju peiu'ec >«• v«whjvje, ko je tulilo na«i nama šumenj«* in lH»bm*nj<* višav, ko j«- razbijalo zvi*nj«*nj«% sva mislila sitno nat«i. dtt so ljubiva, «ln sva sku pa j. da bova skupaj umrla. Na nikakšno rešitev nisva v;" upala.. . Tec bo najin oloiVk pod nama raztrgal, «la ln»va utonila v rj«»v«-«"ih vo«la!i, in z;it«i sv«» s«* tak«i tesno, t«*>n:> objoinala. Nič več !iis«'in ini >1 i I na svoje cvetoče življenj<> in zgodnjo smrt; tudi n«* na svojo sladko mater, anifiak mislil sem brez prenehanja samo ua Judito in na t«», da pojdem z njo vred v >m rt. Zato se nisvii prav nič več 1>aln, hila sva 4 svetlejša. Na nebu ni bilo oblačka; samo vojska zvezd iu zlati mesečev srp. Plaval je visoko nad nama kakor nebeško znamenje. Ob Juditini strani na veji cvetočega lndega trna je sp«*t (Nadaljevank na 1 strani.) škili kronskih kolonijah so za "prvovrstnega moškega sužnja" plačevali do 1.10 zlatih funtov, v Združenih državah pa je cena dosegla celo 7.10 do 1.100 dolarjev. Kakor ugotavlja "The .Month" je Anglija svojo gospodarsko nadvlado na svetu v IN. in 10. stoletju dosegla le s sistemom suženjstva, ki edini je omogočil ogromno povzdigo plantažnega gospodarstva v novem sve-tu.s čimer j<> tudi angleška industrija postala vsemogočna. Daljnem vzhodu ponehala, bo najprikladnejša dišava "Ude-če Mandžurije". Rusija v Ligi narodov, vele-parfumerija na buljvaru Mak-sitna (torkega in plesiš«V 4'So-kolniki" na Kuzneckem mostu št. 14 — kdo bo še verjel v svetovih) revolucijo in v raj delavcev in kmetov.' NEZGORIJIVI PAPIR Ogenj v knjižnicah ali arhivih je povzroči! veselj nenadomestljivo izgubo. Koliko kul-turnih zakladov, lastninskih pravic, mejaškili zahtev in sli«"*-n«\ga j«- šlo v »lini s sežganim papirjem vred! Kemiki so davno poskušali izumiti tekočino, ki bi naredila papir ii«'Zgorljiv. A v^e dostMlanje ]»rijave na tem podro«"ju so malo korist iN*. Seli* z«laj s«* j«» posr<*čihr znanemu kemiku ilr. Arturju Kichen-gruenu sestaviti tekočino, ki zajain«"<*no obvaruj«; pre«l «»-gnjem vs«* knjig«* in rokopise, č<" so I«« shranjtMH* v navadnih pisarniških mapah. Platnice so namočijo s polnočjo lmilegn razpršilnika. potem kljubuj«* mapa z vso vsebino sleli«*ru«'imi ognju. Veliko nemških knjižnic. bank iu arhivov >e je že založilo s ču1. oktobra. Ker j«* «lr. Harnum Browny v Big Horn Basin izkopal okostnjake 1J dinosauKiv, ga je lastnik ztnnlje Barkers Howe tožil za o«lško«luin<» $12.000, ker j<* kopal br«*z njegovega dovoljenja. l)ne 1. avgusta 1834 je v mejah svetovne britanske države več ko 800,000 zamorcev dobilo vroče zaželjeno in zahteva-' no svobodo izpod jarma belih gospodarjev. Angleški parlament je takrat dovolil več ko 200 milijonov zlatih funtov za odškodnino gospodarjem ter za to, ti odporu zainteresiranih krogov, posestnikov plantaž, trgovcev s sužnji ter paroplovnih družb. Angleški zgled je res odločilno vplival na a-es svet. V tekli 100 let so suženjstvo po vsem svetu odpravili, vsaj po pisani postavi. V Združenih državah je dobilo prostost štiri milijone zamorcev, na Kubi, v Brazilji in Srednji Ameriki več ko «*n milijon. V zadnjih :»0 letih, je bilo osvobojenih pol milijona ljudi, me«I njimi 21.1.000 v Sierra L.....n*, .i:i,(mm> V Nepalu, «s< m m > v Burmi it«l. Seve«la pa je milijonov ljmli, posebno na Kitajskem, v Arabiji, Almsi-niji. Liberiji teh ponekod v južni Ameriki, ki so še v suženjski odvisnosti. Upravičeno j«* zato jezuit p. Martiudale v reviji "The Month" zapisal, «la krščanski iiar<»«li nimajo mtheiicgn vzroka slaviti lOO-letnico osvoho-jenja sužnjev. Saj s«> krščanske vhuh* t«> grozovito in zločinsko trgovino z ljudmi v«*č k«» 2nd let glcMlale iu <*«•!«» podpirale. Po zanesljivih cenitvah so o«| leta HJOO «lo leta 1S.K) iz Afrike v se vem o in južno Ameriko zvlekli kakih 9 milijonov jzamorcev,' čeprav so španski kralji po«l pritisk«'un knr«linala llhiieneša in slov«*«'ega donii-nikanča Las Cašas španskim po«lložnikom najstrožje prep«»-ve«lali trgovino s sužnji. Med leti 1700—178« so samo angleški trg«»v«*i < sužnji •>]<» tisoč zauiorcj*v naložili v Afriki na la« I je ter jih kot "black cattle" — črno živino" — prepeljali v Ameriko. V angM- V A 2 N O ZA f NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno da kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto in ker bi želeli, da vam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, elreo t Stover, J. Cerne «za I'enna.. W. Va. iu Md.i i MICHICAN : ) Detroit. Frank Slular | MINNESOTA: Chi^tioluj, Frank Cunie I Ely, Jos. J. Peshel ' Kveletb. I^iuis ert. Ixmi* Vessel lliMiitm. John Pov-Se Virginia, Frank Hrvatb-b MONTANA: Roundup. M. M. Psinlan Washoe, IChampa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlek NEW YORK: Cimaihla. Karl Stmish* Little Falls. Frank Masi« OHIO: Barl>ert«»n. Frank Troha Cleveland. Anton ltobek. Chas. bar* linger, Jacob Result. Jobn Slupnlk filrad, Anton Naf;o«le I^orain, Louis Balant, John Kum ■ še Warren. Mrs. F. Racbar Tounsstown, Anton Klkelj ORECION : Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: * Amhrklce, Frank JakSe Broncbton, Anton Tpavec Clarblge, Anton Jerina Conemansrh. J. Brexovrc Export, Louis Sopan^K Farrel. Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Qreenshnrg. Frank Novak Johnstown, Jobn Polanti Krayn, Ant. Tauielj Lozerne, Frank Balloch Midway. John 2ust Pittsburjrb. J. PogaPar Presto, F. B. Demshar Readup;. J. I'eswlire Steelton. A. Ilren Turtle Creek. Fr. Sehifrer West Newton, Josenh Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allia, Frank Sk«k Sheboygan, Joseph Kakež WYOMING: Rock Springs, Louis Tauehar Diamond ville, Joe Roiich Vsak zastopnik Imo« potrdila a lf» U, katera J« prejel. Tastepnlke nje kM topi« pilpinf—> UPRAVA "GLAS NARODA" ..r . . * . _ 7EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI Na iiMi'iicm p:i]>irju s i»Iat-neuimi i>r»>gibi ............T.G0 POKRAJNI ROČNE ZEMLJEVIDI: Dravska Banovina............150 ljubljanske in mariborske oblasti ..................... Pohorje, kozjak..............M CANADA .................40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ....................15 NOVA EVROPA ...*..............60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma. Indiana. Montana. Missippi, Washington, Wyoming .............25 Illinois. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York. Vircinia .............40 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandi-raJte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, K. Y. PO KOLIZIJI VLAKA S PRAZNIM AVTOM Strojevodja in fcbrjac- potnišk ega vlaka Pennsylvania železnice sta bila usrtnvena, ko je vlak zadel v prazen avtomobil, ki Je nahajal na progi blizu mesta Convoy^ Ohio, tri osebe so pravočasno skočile iz avtomobUa ter užle gotovi smrti. Xiso iii'usiiovnnr vesti, i];i Ku-sijji |H»la^oiii;i li- jn»>taja iip'-M'juiska. Najsi jih >»• tako taji* ruski politiki in njili >impati z«'i.ji — plaksa govori l» lil. uri dru-žavni pli »s. (fospodji* siiifjo priti v fraku ali vererni ol»h»-ki'\ Na teh prireditvah se long n»' ho ph*siilo v plavili suk-njii'ih iti ruskih škornjih in nalilo oh sobi si* razume, da iu-bodo prihajali tja delavci tu kmetje. Za val ki hi se ho — rde-<"a aristokracija in vse. kar ji ji* blizu. Dru^a novost jt- otvoritev elpffantni' veleparl'umi-rije 4TV-na buljvaru Maksima (ior-keura št. jo prava prav- cata luksuzna trnovimi, kakršne so doslej, dopuščala samo meščanske" države. Prav ta trgovina pa je v Moskvi manjkala. Hočete dokaza za to.' Na dan otvoritve j«- bila vt»l«'par-tuiiu-rija oblegana kakor h* Ai' v iliU'h lakoto kakšna pekarna. Vse je drlo vanjo, pred izložbami pa se je trlo ljudstva kakor med revolucijo, ko je vsak čakal, da pride na svoj račun. Svetovni potniki, ki poznajo Pariz in London, pravijo, da so voleparfumerija na buljvaru Maksima (iorkeira lahko z mimo dušo meri z enakimi trgovinami na Rue de la* Paix ali na Old Pond Streetu, da niti ne omenjamo Vie Venet o ali Kurf»rstcndaninia ... Vitrine "Toge** so napolnjene z dišavami čisto posohiie vrste, oznake pa so pristno domače iu v popolni harmoniji z rusko propagando. Neki parfum se imenuje kiJunaki severa'% drugi 4 * Stratosfera", tretji 4t je v pravljici prijazna vila ovita s čarobnim pajčo-lanoin, tako je to slikovito pokrajino «>b«lajal sijaj in blesk, ki j«' prihajal od plapolajočih niti; sem in tam so bil«- sam« majhne stvari ce, ki so bile podobne plavajoči iskri, in zopet kot dolge kare, ki so se dvigale in pa«lale, s«- igraje premetavale, se pretvarjale v zanjke in s«' jjoeasi zopet raztegovale. Vse meje in vse grmovje je bilo prevlečeno z lesketajočimi nitmi; ležale so na zvenel ill travnikih in se lesketale; na goliča-vah, na katerih je bila trava zlomljena, so blestel«- liele niti kot bi čisto srebro v nežnih žilah prihajalo iz ranjen«- zemlje; in čez smrečno goščavo, ki j«* nudila nenavadno žalosten pogled, skoro pogled v suši umirajočega gozda. je bila ble-' steoa mreža tako obilna, da so bile križem ležeče smreko po-' dobno eel i kopici oroponili 1 »oži en i h drevesc. 1 Na odprtih goličavah. četudi se je ž«- pričel oktober' je' jezalo jutranje solne«, s svojo blagodejno toploto. Toda v ,minjali na obočajno lovsko obleko \a. sebi j«; imel rjav suknjič, zel«.,,«, vestjo z gumbi iz jelen je-a rogovja, okovanimi s srebrom, in sivo hlače, ki so bile za,m -i o z usnjatimi gomašami. Nova puška, ki je bila vre«lna ee-ega vola je izpolnjevala opremo tega kmeta, ki se je mnaJ tral za malega veleposestnika. Imel je nekaj nad trideset let1 m je bilo na njem mogoče opaziti, da je bil lep fant Orne br-l ke so mu lepo pristajale in okoli ust mu j«, bih, raztegnjena poteza notranje za.lovoljnosti; zagorela lica so kazala o-e rrteee z,l«% k, so s|K»minjale na pridno uživanje rdečega vina • tir °n" W'"r v HVoji prištevati k sv" Jim slabim lastnostim. 1 ZaIlj P°t llaVz^,0,i vedu« J- bila steza pre- hHn H?1 I lZIJaj zamolkel ropot - pod nogami J<> l»iia razlomljena močna korenina v biroka, nanovo odprta razpoka mu je zaprla pot in Pur- eeler ie moral napraviti velik ovinek. Ko zopet pride "a Ste Tem ? vrho vi* * Je lm - ležala kri /em z "l ovi. In na marsikateri še pokonei stoječi smreki io bilo»vide i na iglah rdeč dih, kar je bil dokaz, da sobU?, jo ne korenine že dolgo časa brez hrane 7 y°ub° VeIika noreča! Co I a gora drsi! 1 katerega je^idoTp^dLti in u^t^' * H Izgubil bom zopet precej denarja! Jued njegovimi obrvmi so nok«?^ ,n,i«, -i--ne ustnice in se vzravna. ^ ' ^ameljivo zateg- Ah' kai-f Purčeler l>o to z«lržal! — Homaša hoh«i i \1 . Jf kePa Zemlje zrušila. .n* vjss sb°x -1 vtau rohr- zopet pričneta J ^^ v stala» igro agsfSassffiSSSrft z glavo in se emeje hoho! — Zmaje 2 ^lavo vsema kar nliL v tak°.,raetl: k<,t 'majo otroci. Smejati se as-« ^Uavnik^ ž i ,nfil ! "a V8" Btrani: Prostrani <1«li raz-nmtraVTiikoy sose zpižak v jame, in v njih so leno ležale mlake, « katerih so izpuhtevali kipeči mehurji . (Dalj* prihodnjič.J J. Butler Wright ameriški poslanik v iVIiosIn-vaški repuliliki. Wright je že na-lilatski službi. MATI ZADAVILA SVOJA OTROČIČKA j 1>. Kejitemhm s<- je nastanila ' i v hotelu v mestu Jos«*fov na i (*ehos]ovašk<*m Milada I »al-' j car. ki jt» prispela iz Opave za .'svojim ljubčkoni. Imela je s se-' i hoj dva otročička, .'Motno H«»-I huslavo in 7-nu'sečno IJmlmi-' lo. Stanovala je v hotelu v .Ja-1 i romeru in vsak «i;m j<» htwlila j I k svojemu ljuhčku, ki jo služil j ]»ri vojakih v Josefovu. Otr«»-rioka puščala večinoma doma. Najbrž s«» j<» ž«* takrat pripravljala na groz«*i, zločin, ki j ga j«1 storila preteki«* dni po-, ' poldne, kt» je najprej zadavila' I svojo iu-erkieo Ljudmil«*. Po-j 'tem j«* seh«'siti, j»a se ji j«' vrv pretrgala. Pozneje ni imela v«*č poguma, da hi storila s sol »oj isto, kar jo storila z nedolžnima otroeičkomn. Zločin je odkril natakar, ki se mu je zdelo čudno, da Bal-carjeve ni iz sobe. Iz sobe j<» dišalo po lizolu. Zato je natakar vdrl v sobo, kjer j«* našel nesrečna otr«»oi«'ka mrtva. Zločinsko mater so aretirali in izročili sdna-rednik, h kateremu je Balcar-r jeva prišla in ki je pošt«»no I plačeval za nezakonskega otroka. Zločin matere je razburil vse prebivalstvo. Cena DR. KERNOVEGA BERILA j JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo KNGLISa SLOVENE BEADEB STAVE SAMO $2 Naročita ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th 8TEEKT NflW YORK CITY REŠITEV IZ VODE Nadaljevanje s 3. strani. s«*«I«'| k«»s. (ilavo j«* vtaknil pod peruti in zaspal. Samo enkrat sem izpustil Judito, stojal do roba in razdelil vrhove v«'j«\.. N*se naokoli nič drugega kakor divja, valov«'«"a v«»da, nad njo v nežni sopari gor«»vje. Kjer je bil breg z«*lo vis«ik. so ogroženi prebival«*! naložili visoke .ur-ma«le iu jili zažgali. Plameni so švigali pod nebo, kakor ogromne plamenice s«» svetili razd«*ja-nju. In okoli ognja stražeei, v strahu «"akaj«»či Ijudj«'. Ti Iti naju bili lahko r«*šili! | Nekajkrat sva bila «l«n*ola blizu br«»ga in ognjev. Toda vr-bovo grmovje j«' bilo pr«»gost«», da bi naju bil mogel kdo opaziti. Krieal sem. Vendar pa me skozi vs<> divje glasove vodo in viharja ni nihee čul. Tako naju je gnalo dalje in dalje skozi obsijano majsko noč, in midva sva izvedela, kako lepo je življenje in kako lepa naj b«> p«>-slednja najina noč na svetu. To«la prešeren sem pa še bil v svoji poslednji noči življenja. Dejal sem Juditi, da bi jo speljal v skušnjavo: "Toliko najinega otočka j«' že vt»da odtrgala! \'rbam ]>od nama so s<* že tak«> zrahljate korenino, da naju ne bodo mogle več dolgo nositi. Knega iz-in«'d naju bi morila še no-ile. To« I a le enega!" Kaj mi je na to odgovorila .lu« lita! Niti besede! Odtrgala se je od mene, toda takoj me je spet objela z obema rokama. Za trenutek j«' o-stala negibna in poljubila nuje na usta. Trikrat me j«* poljubila. Trikrat sem čutil njene mehke, tople, nežno ustnieo, kako s«j so pritisnilo na moje. Potem pa me j<- izpustila, z ustnicami in z očmi s«* mi je za-•mejala, iu — kakor martinče* hotela iti od mene; da bi mi a sem jo trdno držal. tr«lno na svojem srcu! Pri tem se je k«is zbudil io veselo zažvižgal. Kakor vrisk se je slišalo. In potem s«> je zgo je bil najin čolni«" tak«) majav in nezanesljiv, »la naju ne bi bil mogel v«»č d«>lgo nest i. Ze sva vitlela, kako se pod nama votla h-skt^ta; že sva čutila, kako nama oplakuje noge. Samo še n«'kaj minut l,i št«»lo najino življenje. Tedaj se je «jt«>k iznenada na sredi preklal... Toda namestil da bi se potopila, sva trdno nasedla na bregu. Prav v trenutku, ko bi naju morali valovi pogoltniti, naju je zaueslo na kopno. I Kos je odletel. Ko sva bila na tako čudežen 1 način rešena, sva imela pre«l sabo vse življenje kakor svetlika jo«"*© se pomladansko trato, kjer bova lahko zmeraj hodila z roko v roki, ko ho vonj cvetja le«lein soju zvezd, mi j«* bilo tlocela tuje. Tudi gor«*, ki s«'iu jih zapazil v slabotnem obrisu, so s«* mi zdele neznane. Po mojem raču- ( nu naju j«' moralo zanesti zelo daleč in morala sva biti v okoli mesta Trienta. Moja nevesti-ea — kajti t«> j«* Judita zdaj bila — j«1 zelo pametno sv«ito-vala, naj kar «>b skali počakava jutra, |M>tem š<*l oglašal, v«"tular pa bi se bil docela pomiril, če bi me bila ne-v«'sti«*a s]K*t poljubila na usta. Jaz i»a s«'m vselej jemal le to, kar mi je kdo ponudil; in .Ju-ditka mi svojih ustnic ni drugič ponudila: saj ni mislila iti več zame v smrt, ampak zame živeti. Samo zame! Pri njenih poljubih sem drli- J tel kakor neumen fant. < )l>euem j so mi je tudi zazdelo, da s«*ni j v tem trenutku postal kakor po čarovniji iz neumnega fanta nila«l«niič. Duhovnemu gospodu! bi zastavi! vprašanje, ali so to I storili .luditini poljubi ali je storilo to nebo. Meni s«' zdi, da bi občutil on pri takem čudežu pravo nebeško veselj«*... Kraj, kjer je najin zeleneči in evetoči čolnič nase«lel, j<> bil visoko nad bregom, zraven strme skalnate stene, ki je štrle- ^ la iz vrtincev kakor čer. Le v. j veliko težavo sva zaradi nezanesljive svetlobe splezala na- j njo in stala zdaj na kleči, ka- j kor bi plavala nad vodovjem, j ki s«* je pod nama valilo in va- j lovelo, naju pa ni moglo več: potegniti navz«lol. | ! Stala sva na ozkem okraj k u j ptirfirne skale. Tik za nama ( je skala strmo dvigala, da sva bila kakor mlada kraljevska i dvojica na vzvišenem prestolu. \ i Na tem tesnem kraju sva pri-j tlakovala prihoda dneva. Meni je bil jutrni mrak ne- ' kaj vsak«lanjega. Vajen sem ga že bil. Toda t«) jutro se mi je zdelo, kakor še nikoli v življ«'-nju ne bi bil videl kako se sence umikajo in se tema svetli. IZvezde so pobledele, jutrni ve-, t«*r j«' zapihal. Komaj je pokril : pi*\ i svit nebo, že so zae«>li pti- i či svojo pesem. i ! ' Tiho sva imenovala imena malih pevcev, katerih pesem I je jasneje donela kakor šumenje valov v globini. P«>tem sva molče glodala, kako jt* vstajal tlan iz noči, ki jo bila temna kaktir grob. Bilo jo kakor skrivnost. Zdaj s«^> pokrili nebo bloth>-1 r«l«*či in motno rumeni oblački. I Vs«1 stvari s«> «l«>l»ile svojo «»bli-ke in barve. Z«laj sva vitlela, da se je reka razlila daleč iz sv«>je struge in poplavila vso dolino. Ta je bila podobna gorskemu jezeru. Na ilovnatih valovih so plula izruvana drevesa, odplavljeni tramovi, ostanki podrtih poslopij in še razne druge razvaline. Da bi se razjokala, je bilo, tako da nisva več mislila na svoje življenje in svojo srečo, ampak na uničeno delo in upanje pridnih ljudi. Potem so zažareli najvišji vrhovi v jutrni zarji, da je dobilo kamenje jezike in pričalo o božji lepoti.Obenem o njegovi večni dobroti, ki daje solneu, nebeškemu darovalcu vsega življenja, cvetenja in rasti, da vsak dan iznova vzide. Ko je to jutro padel njegov prvi soj na najina mlada, kvišku strmeča obraza, sem se spomnil prstana z majhnim rubinom, ki mi ga je bila podarila moja ljuba mati. Vzel sem ga s prsta, prijel Juditino desno roko in. ji nataknil ozki, zlati ob-| roček. Govorila nisva nič, samo gledala sva se, globoko, SLOVENIC PUBLISHING CO. j TRATEL BUREAU „ JRfife j si« west lsui street new iosk, n. t. j plfiltb nam za cene voznih lietov, rs- S^S^j^x j zervacljo kabin, in pojasnila za po- •^w^^ptobk tcvanje Sl^——IS——S—S— i jjf NEWS ^ 24. oktobra: Washington, Havre AquitaniH v Ch*-rlu-urK 25. oktobra: Albert Krilili v Hamburg 26. oktobra: Bcretigaria v Ch^rhoiirjj 27. oktobra: Eurupa v Bremen Cliamplan v llavre Con te di Saviiia v Genoa 31. oktobra: DeutH-liland v 1rtilmrjr 2. novembra: j Majestic v Cheb^urt 13. novembra: I^aafyette v Havre flen. v on Steuben v llumliurh Saturnia v Trat 5. novembra: . Hamburg v Hamburg I 7. novembra: I Manhattan v Havre | 9. novembra: UreniHii v Bremen Aqultania v ("herlc.mrg liex v Genoa 10. novembra: lie «1«- France v Havre Veenilam v lioulogne siir Mer 14. novembra: New York. M. C. v Hamburg 16. novembra: Statendam v Boulogne slir M« t Herengari:i v Cherbourg 17. novembra: Chainplain v Havre 21. novembra: Washington v Havre Albert liallin v allmt»»irg 23. novembra: Majestic v Cherbourg Con te
  • -a 24. novembra: Paris v Havre 29. novembra: St. l.oiii.s. M. P. v Hamburg 30. novembri" Olympic v C Evropa v Bremen I. decembra: l«nfavette v lian«, lie* v Ceiina 4. decembra: Miinbattan v Havre T. tfecembra: Saturnia v Trst Hamburg v Hamburg lie engaria v CheriMiurg 3. de cembra: <*l>:imptaln v Havre II. t ecembra: < i \">>n Steuben v Hambr f" 12. Cicembra: .New Votk v Hamburg 14. decembra: M je>tit- v Cherbourg Washington v Havre i* Hite di Savoia v Clenoa 15. dtecmbra: l'a:is v Havre Kn-inen v Bremen 19. cecembra: Albert Ballin v Hamburg 21. decembra: Oljmpic v Cherbourg 26. decembra: OeutMi-hland v Hamburg 29 decembra: lie ile Krance v Havre ZDAJ LAHKO GRESTE V EVROPO IN NAZAJ ZA TAKO MALO KOT ^^ ^ ^ 00 (TRETJI RAZRED) ^p ^ J^ J,- ILEDEFRANCE PARIS CHAMPLAIN_ LAFAYETTE Med 22. oktobrom in 30. aprilom 1935 15 DNI ČASA V EVROPI I'RIDRt'ZlTK KK NAŠIM BOŽIČNIM 1ZI.KTOM. KI SK VHŠK IZ XEW VORKA — «. IIKCKMBRA N\ "CHAM|PLAIN" Povratek iz Havre 3. januarja 19H.» — ali "PARIS" IZ NEW VORKA — 15. DECEMBRA. — Povratek na "ILE DE FRANCE" iz Havre 9. januarja 1933 T"I..H'1»NA 1M »STIlKŽ.r.A SLAVNA FltANCOSKA IIHANA IZIU»I£NI PItOSTtiRI šifk.irte in iiav