PRIPRAVE ZA ODKUP KORUZE
Poročila pravijo, da kaže letina koruze zelo dobro. Kakor ocenjujejo, pričakujejo, da bo saim) na Hrvatskem priblizno 100 tisoč vagonov ali povprečn6 približno 20 stotov koruze na približno 550 tisoč hekt-arih.                                    '
Zaradi povečanega pridelka pa so se pojavile nove težave: kam shraniti takš-ne količine? Ni še končan niti odkup be-lega žita, pa je že na pragu prevzem nove koruze.
Kako naj zagotovimo enakoiueren odkup
Doslej sta prišli pri odkupu do izraza večinoma dve težnji: prva gre za .tem, da bi podjetja takoj odkupila in prevzela koruzo, ne glede na to, ali je zagotovljen skladiščni prostor, kar povzroča težave pri sluanjevanju. Druga težnja pa gre za tem, da se z odkupom ne Iiiti, to je, da se sedaj odkilpijo saino tiste količine, za katere je^zagotovljon škladiščni prostor. V oboli primerih pa se pozablja, da se lahko odkup ali prevzem koruze organi-zira enakomcrno. nc da bi ga odlagali na zirao, kakor prediaga jo nekatera podjetja. Koruzo je na primer niogoče odkupovati tako, da se rok prevzcma določi na ka-sneje, ko bo zagotovljen skladiščni pro-stor. Tako po eni strani dosežemo, da od-kupa nc zaviramo, a po drugi strani — da teče prevzcmanjc koruze enakomerno v  skladu   z   možnoslmi   za   vskladiščenje.
Letos se država prvič pojavlja kot naj-solidnejši in najsigurnejši kupec, po ce-Dah, ki so bile vnaprej obiavljene in ki nstrezajo proizvajalcem. Prav tako je zagotovljeno, da se cene ne bodo spremi-njale. Vse to omogoča enakomeren odkup in prejrzem koruze.
Z gradnjo »košev« ne smeino oklevati
Težave z vskladiščenjem terjajp, dapo-spešimo gradnjo jkošev«. Večina skošev« bi morala biti dograjena do decembra. Cas naglo hiti, a številne gospodarske orgaiiizaciji- šele razmišljajo, ali naj za-piosijo za kredite. Omahovanja v zvezi s tem bi ne smelo biti, ker se bo vpra-šanje vskladiščcnja pojavljalo tudi v pri-hodnje redno, kar je, če naj tako reče-mo, popolnorna normalno. Letošrfji pri-delki morajo v skladu z našimi kmetij-skimi programi posjtati reden, normalen pojav. To, kar bomo napravili za spravilo koruze letos, je hkrati priprava za pri-hodnja dobrc letine, ki jih lahko pričaku-jemo.
Zakaj je bil zadrugam odklonjen kredit?
Potrebno bi bilo nujno razpraWjati o tem, zakaj je bila krnetijskim zadrugam odklonjena pravica, da dohijo kredit. Po sedanjih predpisih lahko dobijo kredite samo za svoje pridelke, a največ bremena v zvezi s prevzemanjein žita pade prav nanje, ker imajo najmanj skladišč. V ne-katerih vaseh so zadruge primorane pre-vzemafi koruzo v svoja skladišča in >ko.še<, ker je individualni proizvajalci res nimajo kam spraviti. Zato bi bilo po-trebno dafi zadrugam več ^možnosti, da lahko dobijo te kredite. Omogočiti bi jim morali, da dobijo kredife vsaj za zgradi-tev »košev« za tiste količine, ki jih od-kupijo od individualnili kmetovalcev, ker
14
^tran
22. IX. 1957
NASA SKUPNOST
jih   ti   zaradi   pomanjkanja   prosiora   za spravilo nimajo kam spraviti.
Razen tega bi bilo nujno, da naglo organiziramo neke vrste tehničnih komi-sij po posameznih proizvodnih rajonih. T& komisije naj bi skrbele za nakup in razdelitev materiala za »koše«, ki ga ni lahko nabaviti, in za to, da bi poiskale strokovne delavce.
Pred odkupom bi bilo treba vsekakor izdelati potrebnc načrte o tem, kje se bo najprej odkupovalo, od katerili eko-nomij in iz katerili vasi, a kje bo odkup izvršen kasneje. Takega programa ni bilo za odkup belegažita, kar je ponekod po-vzročilo razne težave.
I. H.