l«tO X.. St. 49.
»•Stnlmi platana v gotovini.
V Ljubljeni, 6. decembra 1923.
V
AM2TEK9AM
Oredništvo in oprava: Ljubljana, Šeienburgova ulica it. 6/11.
V organtsaclil Jo i kolikor moa — toliko
Izhaja vsak četrtek.
Stane poiamezna štev. 1 Din. mesečno Din 3:—. celoletna
35	Din. — Za člane izv»4 po 60 para.
Oglasi po dogovoru.
Dopisi morajo biti franklrani
lt» podpisani, ter opremljeni a štamp. dotične organizacij«. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije se poštnine prost«.
Glasilo Strokovno komisije za Slovenijo. (Pokrajinski odbor GDSJ ) Kongres »Svobode".
Prihodnjo nedeljo se bo vršil v Ljubljani izredni kongres naše kulturne organizacije :>Svobode«.
Za naše strokovne organizacije je to dogodek, kateremu moramo posvetiti vso pozornost. Kajti kulturna organizacija je temelj delavskega gibanja, ki ima nalogo izvežbati proletariat v socialističnem duhu in ga usposobiti za boje proti kapitalizmu.
Kulturna organizacija je neločljiv del strokovne ali kake druge organizacije, kajti ona daje proletarcu prvo šolo in prvo zavest. In čim več je te zavesti tem lažje stališče imajo tudi strokovne organizacije v svojem boju.
Na kongresu »Svobode«, ki se je vrnil letos meseca aprila so se pritoževali nekateri delegati, da jim strokovne organizacije ne nudijo toliko zaslombe, kakor je to potrebno. V tem smislu je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri je izražena želja po čim ožjem sodelovanju s strokovnimi organizacijami.
Mi na tiste očitke takrat nismo odgovarjali, ker smo se zavedali, da so
bile naše organizacije napram Svobodi« res nekoliko mlačne, vendar moramo takoj pripomniti, da to ni bil namen, temveč je bila to posledica pre-obile zaposlenosti. Večjo krivdo je v tem oziru nosil prejšnji centralni odbor »Svobode«, ki ni dovolj intenzivno iskal stika s strokovnimi organizacijami.
Pa končno ne gre za to, da ugotovimo krivca, temveč je vprašanje, če se je ta nedostatek odpravil. Mislimo, da je odgovor na to vprašanje vsesplošno zadovoljujoč in da so naše strokovne organizacije storile za prospeh »Svobodevse, kar je bilo v njihovi moči.
K delovanju >Svobodo« naj pripomnimo, da je bilo razveseljivo živo in upamo, da bo tudi tako ostalo. Z naše strani obljubljamo, da bomo tudi v bodoče smatrali »Svobodo*: za kulturnega pijonirja in bomo smatrali za svojo dolžnost podpirati jo povsod kjerkoli bomo mogli.
Pozdravljamo kongres z željo, da bi bilo njegovo delo čim uspešnejše!
O bolniškem zavarovanju delavcev.
(Primerjalna študija.)
V	naslednjem podajamo nekaj primerjalne statistike, ki nam naj pove z objektivnostjo številk:
1. Ali je res, da mora prispevati naša industrija in obrt v povojnem času za t)olniško zavarovanje dosti več, kakor pred vojno?
2. Ali je dalje res, da so se dajatve bolniškega zavarovanja po vojni primerno zvišale?
•>. Ali je končno res, da je sedanja uprava bolniških blagajn po vojni znatno dražja, kakor je bila pred vojno?
Pri tem moramo najti v prvi vrsti razmere med predvojno vrednostjo krone in med sedanjo vrednostjo dinarja. Najzanesljivejšo podlago za to razmerje nam daje primerjava kupne moči predvojne krone s sedanjim dinarjem.
To kupno moč smo primerjali in našli, da je bila vredna ena predvojna krona tS.l Din kupne moči z meseca novembra 1923.
Zato smemo pomnožiti predvojne številke z 18, — da spremenimo predvojne krone v dinarje. Tega ključa se bomo v naslednjem tudi posluževali.
Gotovo je, da pridobitnjm krogom s tern ne I>01110 delali krivice. Delavske plače niso narasle v tem razmerju. Ce so se življenske potrebščine vkljub temu tako podražile, je moral delež podjetnika na izdelku povprečno še bolj narasti, lcakor v tem razmerju. (S tem seveda ne trdimo, da je narasel v vsakem slučaju tako. — A obrtniki in in-dustrijci, za koje to ne velja, morajo iskati zboljšanja svojega stanja v borbi proti drugim izkoriščajočim panogam obrti in industrije, — ne v borbi proti delavstvu.)
*
Na prvo vprašanje nam bo dala odgovor sledeča tabela:
Tabela I.
Prispevki
na člana povprečno na leto: pri Okrajni bolniški blagajni v Ljubija ni. Leta 1908 Kron 18*7 » 18-8 »	23'4
1909
1912
1916
22-4
pri Okrajni bolniški blagajni v Zagrebu. (Za bolniško in nezgodno zavarovanje).
Leta 1913	Kron	27*—
»1914	»	34-6
»	1916	»	32-—
pri OUZD v Ljubljani za dobo od 1. januarja 1923 do 30. junija 1923. bol. prisp.	Din	192.—	predvoj.	K	10 7
nezg. »	»	55‘—	»	»	3-—
borza dela »	9'—	»	»05
Skupaj .	Din	256 —	predvoj.	K	14*2
14'2 X 2 — 28 4
V	Nemčiji so bili pred	vojno naj-
višji zaslužki do 6 mark dnevno ali 36 mark tedensko, prispevek pa je smel znašati 4i/2 %, t. j. 1.52 M. ali 1.79 predvojnih kron. To bi bilo 32 sedanjih dinarjev. Sedanji najvišji prispevek je 14.4 Din.
S tem smo na prvo vprašanje odgovorili Trditve naših gospodarskih krogov so brez podlage.
One izvirajo deloma iz pomaujka-uja pravega merila za padec vrednosti našega denarja.
Je to deloma mentaliteta, ki se zrcali iz naslednje resnične anekdote:
Nekega mesarja smo prosili za njegovega viničarja, ki je s svojo družino dobesedno počasi umiral. Gospod je pa razljučen odgovoril:	Dvajset	kron	mu
dam, ko sem mu dal pred vojno eno, pa še hudič ni zadovoljen. Gorje danes gospodarju!
Tej mentaliteti, ki razjeda v svojih posledicah vse naše socialno in politično življenje, se mora postaviti na vsej črti nasproti resnico.
^ Na drugi strani pa izvirajo te pritožbe odtod, da se nahaja naša mlada industrija, ki dela po večini z nezadostnim lastnim kapitalom, v resničnih težavah.
Na to stran pa je treba povdariti, da plačuje ta industrija na podlagi naših skrbno izbranih in točnih računov svojim delavcem povprečno že itak le 70 do 80% predvojnih plač.
Najmanj po petnajst do dvajset milijonov dinarjev na leto se našemu delavstvu od njegovega eksistenčnega minimuma odtrguje in daje za upostavitev industrije, ki ne bo njegova last!
Pri vsem tem — zahtevajo zastopniki industrije še od bolnega in onemoglega delavstva svoj tribut in so postavili na dnevni red seje ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev —. zahtevo po znižanju bolniških prispevkov.
Če smo šteli obrtnim krogom v dobro to, da znajo slabo računati, se tega o zastopnikih industrije ne da trditi, zlasti o nje legalnih predstavnikih. Ti vršijo svoj posel pač zavestno, nekako z istim duhom, kakor se čuti poklican braniti odvetnik tudi poklicnega ubijalca.
Mi to razumemo.
Pričakujemo pa, da bo prišlo tu vendarle do kolizije dolžnosti. Zakaj modrost zakona je hotela, da so odvet-niti industrije tudi predstavniki najvažnejšega delavskega socialnega zavoda.
Drugo vprašanje je, ali so se bolniške dajatve po vojni res nesorazmerno zvišale. To je razvidno i/. sledečih tabel:
Tabela H.
Boleznina.
Na člana povprečno na leto: pri Okrajni bolniški blag. v Ljubljani
Leta	1908	Kron	7*7
»	1909	»	85
»	1912	»	12 —
»	1916	»	8‘—
pri Okrajnih boln. blag. na Hrvatskem Leta 1913	Kron	94
»	1914	»	107
»	1916	»	98
pri OUZD v Ljubljani od 1. jan. 1923 do 30. junija 1923.
Din 69"— proračunjeno v predvojnih kronah 3’9X2=7'8
Iz tega je razvidno, da so hranarine danes v številkah nižje, nego pred vojno.
*
Sedaj je treba preiskati, ali so upravni stroški naših socialnih zavodov res nesorazmerno višji, nego so bili pred vojno.
Za povojno dobo je navajala ta kritika, da znašajo upravni stroški ljubljanskega okrožnega urada 20% dohodkov.
Te navedbe so, kot se nam je pojasnilo, netočne, ker se dohodkov ne/.god-ne zavarovalnice pri tem ni štelo med dohodke, pač pa njene upravne stroške, med izdatke.
V	resnici znašajo izdatki dosedaj le 9.5 odstotkov bruto dohodkov.
Lep pregled črez tozadevno gospodarstvo raznih zavarovalnih zavodov pred in po vojni nam dajeta tabela III. in IV.
Tabela lil	Izdatki	prispevkov v odstotkih.
Izdalo se je od	brutto prispevkov v odstotkih	za:
pri okrajni	bolniški blagajni v Ljubljani.
leta	upravne	pogreb-	boleznino	zdravnike	zdravila	bolnicam	pribitek
	stroške	nina	in pogreb.				
1908	1 r—	1-5	41 —	14 6	75	85	95
1909	11*7	1'8	45 —	13-4	72	104	71
1912	12*4	1-7	51*—	135	64	7 7	
1915	23 —	2-3	33 —	164	46	6-5	65
1916	25 —	2‘2	36'—	174	64	5-4	16
1917	18 3	11	30 —	10-5	2 1	4 8	20 —
povprečno od							
1889 do 1908	12-5	1 76	41’—	14*—	11-8	12 3	7-5 *
	pri Okrajnih bolniških blagajnah na				Hrvatskem		
1913	2001	1 57	24"—	11-12	11 47	11 67	7-29
1914	2223	1-65	30'—	1102	11 67	1371	405
1915	2841	2-33	27’—	12'42	9 74	1262	5-9»
1916	24 77	1 99	28 5	11-77	11*50-	t2'88	5-03
1917	3149	2-02	30 60	10-61	1068		4 01
1918	1926	2-54	32-80	606	5-79	P13	23 31
1919	1903	1-22	17-80	397	633	566	4434
1920	19-85	1-01	23'9	473	9 17	5-34	34-34
pri	O. U. Z.	D. v Ljubljani od 1. I. 1923 do 30. VI.				1923	
	941	1042	3562	7'3	8-3	7 2	27 —
1 Od celokupne vsote inkasirane za bolniško in nezgodno zavarovanje. 2 Samo od prispevkov bolniškega zavarovanja.
Tabela IV.
Upravni stroški
povprečne na člana: pri Okrajni bolniški blag. v Ljubljani Leta 1908	Kron 204
»	1909	»	2'2
*>	1912	»	2'8
»	1916	»	5‘7
pri Okrajni bolniški blag. v Zagrebu Leta	1913	Kron	56
»	1914	»	8 —
»	1916	»	5*7
pri OUZD v Ljubljani od 1. jan. 1923 do 30. junija 1923.
Din 24 06 preračunjeno v predvojnih
kronah 1'45X2‘90.
S tem je dokazano, da je tudi tretji očitek neutemeljen. Te stvari moramo
v	interesu delavstva podčrtati in prosimo, da jih merodajni krogi uvažujejo.
Zlasti opozarjamo na to vse one delavske zastopnike, ki plavajo brez pomisleka s kritikami, ki nimajo ne glave ne nog, in se dajejo zavajati od tega k pritrjevanju naklepom, ki jih morajo odkloniti vsi delojemalci čini najodločneje.
Tudi delavske organizacije želijo, da se delavski socialni zavodi čim najbolje upravljajo.
One bodo vsako kritiko, ki ima namen izboljšati, kar je še slabega, brez ozira na desno in levo uvaževale in podprle.
Ugotavljajo pa, da je treba pri projektu, ki gre za tem, da se vpostavi tali o cenen aparat, kakor ga pri nas še ni nikdar bilo in kakor ne vemo, če je kje
—	vse previdnosti.
Resnični nedostatki našega socialnega zavarovanja izvirajo iz prenagljenega in nepremišljenega eksperimenti-
ranja. V teni slučaju ima projektirano eksperimentiranje, vsaj ako pretehtamo
njegove dosedanje utemeljitve, vse iz-glede, da kaos še poveča in zniža že itak nenormalno nizke dajatve. Ce nas bo kdo stvarno poučil, da se motimo, bomo svoje mnenje radi korigirali. V tem slučaju pa bo treba nameniti pri-
hranke za zboljšanje obupnega gmotnega položaja nameščencev in zvišanje dajatev. Zlohotne in nepremišljene kritike pa bomo odločno odklonili, brez ozira na desno in levo, in računamo pri tem na simpatije vse uvidevne ia poštene javnosti. — F, U.
V trdno sklonjene vrste I
(Članom Saveza železničarjev.)
Naša organizacija je storila v zade-
vi	povišanja plač in v zadevi službene pragmatike v polni meri svojo dolžnost.
Žal. da ne moremo poročati o popolnem uspehu te akcije.
V ministrstvu in na direkciji so našo delegacijo lepo sprejeli, obljubili še enkrat, da bodo predpostavke delavstva po možnosti uvaževali, zadovoljivih uspehov pa še ni tu.
Upanje imamo, da bo vsaj naša pragmatika koristila. Že iz lenobe in zato, da mu ne bo treba tega samemu sestavljati, bo referent gotovo marsi-kako točko iz nje prepisal, na kojo bi bil drugače pozabil. To je seveda vrlo malo.
V nasprotju z neresničnimi poročili neodvisnih in zvezarjev, poročamo o stvari kakoršna je, in nočemo lagati. Laž bi nikomur ne koristila.
Važnejše je vprašanje zakaj je tako. in zakaj imajo danes mi odgovornih mestih za nas železničarje komaj se lepe besede.
Odgovor je enostaven.
Železničarji nimajo jake organizacije, nimajo zaledja v borbenem in zaščitnem fondu. Ako bi prišlo do borbe, bi bila ta borba obupen čin. ki ne bi imel izgledov na uspeh.
To delodajalec ve.
On ve. da je tudi zveza železničar-
jev z ostalimi železniškimi organizacijami vrlo rahla.
On pri tem sicer ve, da je baje
50.000	železničarjev v organizacijah
narodnih železničarjev, a te organizacije ga vseeno ni strah. Zakaj on tudi
ve, da te organizacije nimajo pravili prispevkov in da je vsakokratni gospod minister saobračaja njih pokrovitelj.
On sicer ve, da obstoja v Ljubljani gospod Zorga s svojimi ožjimi prijatelji in da ima gospod Žorga široka usta,
—	v katerih pa je žal zelo malo zob. Zato se tudi g. Žorge ne boji.
Če pa smo vse to priznali, — smo vendar nosilci duha, ki ne klone. Mi v železniških delavnicah se zopet zbiramo. Mi, ki smo vajeni kovati, kujemo orožje, kujemo prave bojne organizacije, da nastopi vsaj enkrat doba, ki bo lepša ko naša.
Iz razvalin smo s trdo roko dvignili naš Savez in ga naslonili najprej na najbolj borbeni, razredno najbolj zavedni del železničarjev, na delavnice po železnicah. Najhujše je za nami. —-Organizacija se zopet dviga.
Vi, apostoli borbene misli, vlijte vkljub teži časov pogum in odporno silo v sleherno srce. Ne spodobi se delavcem, da bi bili prosjaki. Organizirajte se! Borite se, kujte orožje — in prišel bo čas, ko boste zmagali in živeli delavcev vredno življenje.
V	trdno sklenjene vrste!
Intarbalkanska konferenca kovinarjev v
Beogradu.
Na poziv tajništva Internacionalne
zveze kovinarjev se je vršila dne 23. novembra konferenca zastopnikov onih kovinarskih organizacij, ki so direktno zainteresirane na položaju kovinarjev na Balkanu.
Te konference so se udeležili sodru-gt: Konrad lig za Internacionalno zvezo kovinarjev v Bernu, Peter in Szabo za Savez metalcev Madžarske, Dundra in Kaufman za kovinarje Češkoslovaške ter Blagoje Bračinac in Kilijan Jankovič za Savez Metalskih Radrnka
Jugoslavije.
Sodrug lig je podal izčrpno poročilo
o	položaju kovinarjev v raznih državah sveta. Iz poročila je bilo razvidno, da vodijo kovinarji v vseh delih sveta Ijute boje s kapitalisti. Amerikanski strojni delavci so že 8 mesecev v stavki, ker jim hočejo podjetniki znižati me-
zde, angleški kotlarji pa so pred kratkim za vršili šestmesečno stavko z delnim uspehom.
V	najtežjem položaju so kovinarji v Nemčiji in to ne samo oni, ki so brezposelni, katerih je na stotisoče, ampak tudi oni, ki so zaposleni. Nemška marka pada tako skokoma, da žive danes delavci Nemčije >iz roke v usta* v najstrožjem pomenu besede. Primorani so v nekaterih krajih prejemati plače dvakrat dnevno, ker bi za plačo, katero je zaslužil delavec danes, dobil jutri že veliko manj živil. V tej težki uri so jim priskočile na pomoč že orga nizacije kovinarjev: belgijska z 200.000 frankov, francoska z 10.000 frankov, madžarska s 5,000.000 Km, avstrijska z 100,000.000 Ka ni češka z 120.000 Kč. Ravnotako so tudi Angleži sklenili podpirati nemške kovinarje, ter je akcija
Podlistek.
Osnutek
« uurodbo. s kojo naj se regulira položaj Ielavskega osobja. zaposlenega na državnih ieleznicah kraljevine SIIS, sprejet na državni konferenci delavskega osobja, ki se e vršila v Zagrebu 4. novembra 1923.
IV.
14. Vsako deLo, ki traja nad 8 ur, kamr tudi vršenje inšpekcijske službe ob ne-leljah in praznikih se plača kot nadurno ielo.
15. Nadurno delo se plaža s 100 odstotki višje, kot normalni delavni čas.
16. Kot nadurno delo se plaža vsako delo nad 48 ur tekom 7 dni.
17. Kot nadurno delo se plača tudi ves čas čakanja na plačo po času, ko bi se imela ona po predpisu.
V.
Dopusti.
18. Vsi delavci imajo pravico na plačani redni letni dopust in to:
a)	provizorični delavci	na 7 dni;
b)	definitivni delavci	do 5 let	službe
10	dni, do 15 let službe 15 dni, do	20	let
službe	20 dni, a nad 20 let	službe na	30	dni
dopusta.	,	"	ti
ža zbiranje podpor že v polnem teku.
V ne dosti boljšem položaju so italijanski kovinarji, nad katerimi izvaja fašizem najuesramnejši teror.
V Češkoslovaški vlada velika brezposelnost, kar se razvidi najboljše iz podpor, katerih je izplačala organizacija v pretečenem letu v znesku 8 iu pol milijona Kč, kar bi znašalo v naši valuti 28 milijonov dinarjev. Čehi so si od vseh po vojni nastalih držav ustvarili eno najboljših organizacij. K temu je v največji meri pripomoglo trezno nastopanje čeških sodrugov na političnem polju, s čemur so si pridobili velik upliv na vlado in socialno zakonodajo.
Najlepše uspehe na organizatorič-uem polju pa ima zaznamovati Savez madžarskih kovinarjev, v katerem je včlanjenih nad 56.000 kovinarjev, kar znaša 9-4 odstotkov vseh kovinarjev na Madžarskem. Le tako kompaktno združenim je bilo mogoče pridobiti si, vkljub režimu, ki vlada tam, draginji precej odgovarjajoče mezde.
Vsled mezdnih razmer, katere so si priborili delavci Češkoslovaške m Madžarske se je pričel industrijski ka-kapital omenjenih dežel izseljevati na
Balkan, osobito v Jugoslavijo, kjer ima na razpolago cenene delavske moči.
To so v prvi vrsti pomožni delavci, ki se rekrutirajo iz kmetskega proletariata. Dmgi del, kvalificirani kovinarji, pa prihajajo v veliki meri, pregnani vsled dolgotrajne brezposlenosti iz inozemstva v Jugoslavijo.
Ti, po večini zavedni sodrugi, prihajajo preko meje brez potnih dokumentov, ter so potem v Jugoslaviji na milost in nemilost predani kapitalistom v izkoriščanje.
Ker je to posledica slabih informacij, je konferenca naložila prizadetim organizacijam, da upostavijo najtesnejše medsebojne zveze. Savezu metalskih radnika Jugoslavije pa še posebej, do. posveti največjo pažnjo izobrazbi svojih članov in zainteresiranju za organizacijo.
Ker so bili delegati romunskih, bolgarskih in avstrijskih kovinarjev zadržani, ter se niso mogli udeležiti te konference, se je sklenilo, da se vrši prihodnje leto, ob priliki kongresa Internacionalne zveze kovinarjev, tudi konferenca kovinarjev iz balkanskih in podonavskih pokrajin, kjer se bo konkretno sklepalo o nadaljnem delovanju.
Mezdno gibanje kovinarjev iefezarne na Muli.
Delavstvo železarne na Muti je potom svoje organizacije Osrednjega dru-f šiva kovinarjev, dne 1. novembra t. 1. odpovedalo kolektivno pogodbo in predložilo svoje zahteve ravnateljstvu tovarne. Na podlagi teh zahtev se je vršila dne 28. novembra t. 1. mezdna razprava, katere so se udeležili ravnatelj tovarne inž. Endl, tajnik Zveze indu-strijalcev dr. Golia, ter tajnik Osr. društva kovinarjev s. Golmajer in delavski zaupniki.
Takoj ob začetku razprave je g. ravnatelj izjavil, da o zvišanju sedanjih temeljnih plač ni govora, ker je delavstvo s temi plačami že doseglo porabno številko (Verbrauchsziffer) in je izjavil, da je pač pripravljen dati izredni prispevek za nabavo najpotrebnejšega perila in obutev. Ta predlog ravnatelja je seveda tudi podpiral tajnik Zveze in-dustrijcev dr. Golia..
Ker v predlogu ravnatelja sploh ni bilo navedene vsote, katero je pripravljen dati. so zastopniki delastva ta predlog odklonili in izjavili, da so se pripravljeni pogajati samo na podlagi vloženih zahtev.
Predvsem moramo konstatirati. da znašajo povprečno plače delavstva železarne na Muti okoli 4 Din na uro, in da s takimi plačami še davno ni dosežen eksistenčni minimum, kakor si to zamišlja g. ravnatelj tovarne in tajnik Zveze industrijcev. S to povprečno plačo zasluži delavec pri normalnem de-
lovnem času nekaj nad 800 Din mesečno in vsak ve, da je to delavstvo že do skrajnosti izmozgano. Razmere, v katerih se to delavstvo nahaja, so obupne iu je gotovo, da bo to delavstvo, preduo si bo pustilo potegniti kožo čez glavo, uporabilo vsa sredstva, da se izkoriščevalcem to ne bo posrečilo.
Za enkrat naj omenimo le to, da je ta tovarna last družbe >Greinitz«, ki je imela svoj sedež v Gradcu in da ga ima sedaj v Sarajevu iu so lastniki ino-zemci. Nam je sicer vseeno, kdo je lastnik tovarne, ni nam pa vseeno, da se vrši eksploatacija delovnih sil na tako brutalen način kakor se to dogaja v železarni na Muti s strani inozemskih kapitalistov potoni ravnatelja-inozemca.
Zasedamo se, da se naseljuje inozemska industrija, zlasti češka in avstrijska v Jugoslavijo le radi tega, da izkorišča naše delavne sile. ker so delovne sile na Češkem iu v Avstriji dražje. Zavedamo se tudi, da se brez izkoriščanja ne zidajo tovarne, uiti se ne povečavajo. Radi tega moramo najsu-rovejšo eksploatacijo delovne sile potom inozemskih kapitalistov, kakor se to dogaja v železarni na Muti obsojati iu bo delavstvo uporabilo vsa sredstva, da se inozemskim kapitalistom to ne bo posrečilo.
Gospodu ravnatelju tovarne inž. Bn-del-u pa priporočamo, da naj se zaveda, da nima opraviti s črno živino, temveč r delavstvom, ki se zaveda, s kom ima opraviti in se bo znalo na bori«), katero mu vsiljujete, temeljito pripraviti.
1.9. Čas bolezni ali rekonvalescente se ne računa v ta dopust.
VI.
Plače.
20. Delavske plače se določajo od časa do časa potom sporazuma med predstavniki delodajalcev in delavcev in uzakonijo s kolektivno pogodbo.
21. Kot temelj za ta sporazum bo služilo:
a) znanstveno, potom strokovnjakov določen minimum za eksistenco ene rodbine s 5 člani;
b) plače delavcev v privatnih podjetjih v poedinih krajih, oblastih in celi državi.
22. Generalna direkcija bo ugotavljala redno a najdalje vsaka dva meseca preko Delavskih zbornic, Posredovalnic za delo in Ministrstva narodnega zdravja indeks pod a) in b) prednje točke ter v sporazumu s predstavniki delavskih organizacij obligatno regulirala plača v soglasju z gibanjem indeksa navzgol ali navzdol.
23. Mezde in plače enake kategorije in kvalifikacije železniških delavcev ne morejo biti nižje od plač in mezd delavcev iste kategorije in kvalifikacije v privatnih podjetjih dotičnega kraja ali oblasti.
24. Izplačilo se vrši vsakih 14 dni v soboto ali na zadnji delavni dan pred soboto.
Resnica o organizaciji In gibanju živilskih
delavcev.	(Konetk)'
Kdo je kriv sedanjemu stanju? Pravijo, da osrednji odbor. Dobro! V tem odboru je sedel tudi tisti, ki danes hujska in blati. Zakaj ni delal tako kakor danes blebeče? Ker je bil vreden svojih drugov v odboru.
Ta človek danes vodi boj proti tistemu delu. za katerega je on sam soodgovoren. Ta človek si je upal razpošiljati podružnicam razne okrožnice in vabila, zasebna pisma. O da bi videl odgovore, ki so nam jih pošiljali sodrugi in njih ogorčenje nad tem početjem navadnega in neizkušenega političnega eksponenta! In da bi pisal vsaj resnico in spodobno kritiko! Tako pa še vrste v njegovih pismih neutemeljene trditve, gole laži itd. Ta razdirač in frazer iobro ve, da ni imel osrednji odbor seje, ki bi ne posegala v slabo delovanje podružnic in jih opozarjale na slabe posledice škodljivega dela.
Če je ta človek pošten, potem bo izjavil, da je Osrednje društvo storilo vse, kar je bilo v njegovih močeh, da reši ugcano krizo v podružnici pekovskih pomočnikov. Odgovoren pa je sicer za delovanje podružnice tudi ta človek sam, saj je bil nje član. V okrožnicah trdi, da je prevzel osrednji odbor monopol na kolektivne pogodbe, (to je gola laž), dočim na drugi strani
trdi. da je ravno podružnični odbor izključil s pogajanj pek. pomočnikov zastopnika centrale s. Meznariča, samo da bi lažje in brez nadzorstva centrale prodal pekovske pomočnike. Zato ni čudilo, da so mnogi sodrugi te okrožnice z ogorčenjem vrnili, ker so poznali dodobra vso zadevo. Tudi jaz sem se te vrstice namenil napisati, da razkrinkam te gnusne laži.
Dragi Tone, ne vlači torej svojega lastnega perila na solnce, če si pri tem sam prizadet, ako je umazano.
Ako ti gre za načela, tedaj se bojuj načelno, ne poslužuj pa sc nesramnega obrekovanja, ki ti bo prav gotovo onemogočilo vsako agitacijo. Pokaži se le mariborskim pekovskim pomočnikom! Poizkusi razbiti eno samo podružnico!!
Če pride kaka podružnica v kritičen položaj, potem je dolžnost poštenjakov, da zbero svoje sile in ta položaj razčistijo, ne pa, da pri tem razbijajo delavstvu organizacijo, ki se je leta in leta borila za njegovo gmotno zboljšanje.
Da se ljubljanskih pekovskih pomočnikov morda ni dovolj podučevalo, tudi ni res, kajti ravno oni so imeli v osrednjem društvu močno duševno zaslombo in hrano. Žalibog, da so vse podrobno delo in njega uspehe za hrb-
»DELA V E C<
STRAN «.
ioni podirali nuno politični ek-ponenti a La Praprotnik.
Iz vsega tega torej sledi, da je izcimil politični eksponent iz lokalnega
spora, spor, ki ga hoče prenesti na ce-
lo	organizacijo. Živilsko delavstvo naj mu te nakane onemogoči in mu prepreči razdiralno delo s tem, da se močnejše oklene svoje prave organizacije. Lokalne spore naj reši članstvo samo v svoji organizaciji, da ne bo potem kdo delal iz tega mogoče sklepe, podjetniki pa si pri tem meli svoje roke in vriskali samega veselja, ko jim je organizacija že itak trn v peti.
Če pa ima kdo kak osebni spor, naj to rešuje na pristojnem mestu, ne pa osebnih sporov zanašati v
Situationsboricht. Wir beginnen in der nachsten Nununer der >Volksstim-me< den Entwurf zur Dienstordnung £iir das EisenbahnarbeitspersonaL wie ihn der Save*, angenomen und vor-geschlagen hat, in deutscher Fassung zu veroiientlichen. Dieser Entvvurf \vurde an die massgebenden Stellen geleitet. Die Abordnung, die damit betraut wur-de, bekam die Zusiclieiung, dass man die VVunsche dier Arbeitersciiaft nach Moglichkeit beriicksichtigen wird. Wir geben uns diesbeziiglicli keinen zu ilberschvvenglichen Hoffnungeu h in, — denn wir vvissen allzugut, dass die Or-ganisationsverhaltnisse bei den Eisen-bahnern so sind, dass der Arbeiter-schait scliarfe Wafien iehlen und dass sie sich auf das Bitten verlegen muss. Trotzdem hoffen wir, dass dieser oder jener Gedanke a us unserem Entwuri, den mna sonst vielleicht nicht beriicksichtigen \viirde, in die entgiltige Fassung der Dienstordnung kommen wird. Es ist das herzlicli wenig. Wir konnen aber sagen, dass wir unsere Stimme rechtzeitig erhoben haben. Ihr, die ihr es schvver ertriigt, dass Eure Organisa-tion im Kampfe fiir Eure vi tal sten In-teressen und Rechte betteln muss, — vvisset: Manner verlegen sich in sol-chen sch\veren Zeiten auf das Schmie-den der Waifen und bauen allen Hin-demissen 7.uni Trotz — fiir die Zu-kunft ihre Kainpfsorganisation aus. Die-jenigen, die ohne darauf zu achteu, dass ihrem Gebiss die Zahne fehlen. in solcher Situation — ihreu Mund doppelt weit affnen. sonst aber nichts tun, sind Maulreisser, keine emstzunehmenden Kampfer. Diejenigen, die gepriigelt in schvverer Situation, mit dem Schweife zu wedeln beginnen, sind Schurken und Runde. Wer hat da die Mehrheit? Eines ist gebiss:	Den Lauf der Ge-
schichte bestimmen die Schmiede.
0 društvu strojevodij.
Medstrokovni odbor iz Maribora nam piše, da smo napravili s svojo notico o tein društvu marsikakemu dobremu članu Saveza, ki je ob enem član tega društva hudo krivico iu nas prosi, naj to popravimo.
Mi nočemo delati nikomur krivice in radi izjavimo, da je med dani tega društva morda dovolj razredno zavednih sodrugov. ki bi jih bilo greh žaliti.
Vendar pa imamo v celoti vtis, da društvu nismo delali krivice.
V	tej notici smo poročali, da 3« ustanovili tudi v Avstriji tako nepolitično društvo. Mnogo poštenih sodrugov je v nepolitičnost tega društva verjelo,
—	kakor pri nas. Pa se je izkazalo, da društvo ni nepolitično in člani so z lažnjivo masko obračunali.
Političen tudi naš Savez ni. Ni pa naš Savez organizacija, ki bi ji všepe-taval taktiko g. minister saobračaja, ali včerajšnji in jutrišnji minister, klerikalec dr. Korošec.
Strojevodje bi bili zato v njem prav lahko zedinjeni.
Zato svetujemo zavednim članom tega društva, naj na kratko na to delajo, da postane to društvo sekcija našega Saveza.
organizacijo. To velja predvsem za g. Praprotnika. Naj v bodoče pri svojih hudomušnostih nekoliko bolj pazi in naj nekoliko manj krili po zraku, kjer ue bo ničesar otipal, in nikogar zadel, če se hoče posvetiti g. Praprotnik delavskemu pokretu, naj mu bodo sveta njegova načela, z načelnimi nasprotniki, če jih ima, pa naj govori in piše pošteno, iskreno in pametno. Imel bo pri tern morda večje uspehe in predno pride delavstvo na svoj cilj. se morda .snidemo na skupni poti.
Toda medsebojno zaupanje, odkritosrčnost in poštenje je predpogoj vsakemu uspešnemu delovanju.
Če to pojasnilo ne bi zadostovalo, potem to ni zadnja beseda! — V. P.
tlelo.
Če tega ne dosežejo. — bodo razkrili morebitne temne namene — in mi ostanemo vseeno prijatelji, čeprav smo zapisali tisto besedo o društvu.
S	slabim namenom ta beseda ni bila napisana. Z ozirom na željo, naj bi priobčili cel članek o graškem društvu strojevodij, — mislimo, da je bolje, da ostane tako. kakor je.
Vsi pojavi in vse novice so interesantne pred vsem z ozirom na to, v kolikor vplivajo na naše razmere in imajo z njimi sličnost.
Ta del smo pa ostro podčrtali ij* mislimo, da je najbolj prav, da pri tem ostane.
Če nas bodo nadaljni dogodki vsled zavednosti članov tega društva demen-tirali, — bo pa itak vse dobro in ini bomo tega najbolj veseli.
Iz Bosne.
Železničarske organizacije v Bosni so v čim najbolj žalostnem stanju. Večina železničarjev ni organiziranih nikjer. Veliko je prodanih duš. ki so šle k takozvanim narodnim železničarjem. Vpostavitev prave železničarske organizacije pa ovirajo neodvisni, ki pa tudi sami ne morejo vpostaviti niti ene podružnice.
Ti neodvisni delajo v Bosni kakor povsod — politiko laži. krivih potov iu ovinkov.
Enkrat sklenejo, da se priključijo pododboru G. R. S. J. za Bosno, ne pa svojemu železničarskemu Savezu, drugič. da se priključijo temu Savezu, ako se ta odcepi od G. R. S. J. in s tem od ostalega delavstva ... Čez vse te predloge pa gre kot rdeča nit — neiskrenost in namen razbiti še to železničarsko organizacijo, ki obstoja.
železničarska stavka na Poljskem.
Pretekli teden je prišlo na Poljskem do generalne železničarske stavke radi povišanja plač.
Vlada železničarjem s prva ni hotela ugoditi in je razpisala po jugoslo-venskem vzorcu — mobilizacijo. Nato je proglasil Glavni Radnički Savez za Poljsko generalno stavko celokupnega delavstva.
Prišlo je do krvavih demonstracij, v kojih je bilo na strani delavstva in vojaštva do 40 mrtvih in ranjenih.
Koncem koncev je bila vlada prisiljena na popuščanje in je provedla pogajanja s predstavniki delavstva, kojim so stopili ca čelo socialistični državni poslanci.
Železničarji so dosegli, kar so zahtevali.
Stavka kaže veliko podobnost z našo ponesrečeno jugoslovansko stavko.
V	elika razlika pa je ta, da je imelo to gibanje ne samo dobro vojsko, — ampak tudi jasne glave v vrhovnem vodstvu in zaslombo v politični moči stranke.
Minister saobračaja in , zvezarji.
Zvezarski kongres z dne 28. oktobra t 1. je sieer obsodil novo železničarsko pragmatiko. Vendar je g. ministru sa-
obračaja pozneje uspelo, da je razdvojil zvezarsko organizacijo.
Dne 12. t. m. ,sta obiskala g. ministra v imenu centralnega odbora zve-zarjev njegov predsednik iu podpredsednik, ki sta oba člana centralnega odbora.
Oba inšpektorja sta se g. ministru, v imenu večine kongresa lepo zahvalila za novo železničarsko pragmatike.
V pismenem aktu, ki so ga izročili zvezarji ministru stoji zapisano:	Narodni železničarji bodo umeli ceniti naklonjenost jsvojega /vrhovnega upravitelja in svojega vrhovnega zaščitnika .
Zvezarji so lo v ta akt menda zato zapisali, ker uvaja nova pragmatika za železničarje preki sod, kar bo inšpektorjem delo zelo olajšalo.
To je šolski primer za — rumene organizacije.
Dobava režijskega premoga ukinjena.
Ministrstvo saobračaja je ustavilo za. železničarje dobavo takozvanega režijskega premoga. Železničarji si bodo morali kupovati premog v bodoče po normalnih cenah.
Kraj. Medstrokovni Odbori.
Članski shod krajevnega medstro-kovnega odbora G. R. S. J. za Ljubljano in predkraje, ki se je vršil v nedeljo. dne 2. decembra, je bil zelo lepo obiskan.
Shod je sprejel po referatih sodruga Svetka in s. dr. Likarja protestne resolucije Strokovne komisije proti socialni reakciji in ukinitvi ministrstva za socialno politiko. Z ozirom na naklepe, ki groze naše bolniško zavarovanje poslabšati, je sprejel članski shod sledeči dve resoluciji.
Rcsolucija št. 1.
(Za Okrožni urad v Ljubi jan.)
Podpisani zaupniki v Strokovni komisiji za Slovenijo organiziranega ljubljanskega delavstva, zbrani na članskem sestanku dne 2. decembra t. i. so po referatu predstavnikov Strokovne komisije iu Delavske zbornice	.. Jiffi
as« to vili:
1.	da so znašali prispevki za bolniško /»varovanje, prenešeoi v sedanjo valuto pred vojno v Zagrebu od 3.90 do 35 Din. v Ljubljani pa od 5.2 do 22.3 Din, medtem, ko znašajo po vojni od 0.72 do 14.40 Din, in da se skuša kljub temu prispevke za lx>tniško zavarovanje znižati pod napačno motivacijo, da nalagajo ti prispevki obrti in industriji bremena, ki se ne dajo prenašati.
2.	rla se po vojni dajatve bolniškega zavarovanja za delavce niso povišale, ampak znatno znižale.
3.	da so znašali pred vojno upravni stroški bolniškega zavarovanja 20, ob. 12 odstotkov prispevkov, med tem ko znašajo danes samo 9.5 odstotkov, če pa vpošteva-mo znatno nižje brutodohodke celo mnogo manj. Z ozirom na to
protestiraj«.
da se razpravlja, ne samo od enega dela časopisja, ampak celo v merodajnih faktorjev o znižanju prispevkov.
Zlasti pa obžalujejo, da so odobrili to za delavstvo izdajalsko akcijo tudi nekateri delavski zastopniki v zavarovalnih zavodih, ki so s svojim nastopom pripomogli, da se rešujejo ta pereča vprašanja preko zastopnikov Strokovne komisije, ki je zastopnica ogromne večine slovenskega delavstva
Podpisani zastopniki delavstva želimo,
da se resnični nedostatki pri uradih za zavarovanje delavcev odpravijo in bodo podprli vsako resno stremljenje v tej smeri.
Zahtevamo pa.
da se vporabijo eventuelru prihranki i/. reorganizacije in izboljšanja zavarovanja za izboljšanje gmotnega stanja nameščenstva zlasti nižjega, in za povišanje dajatev.
Na drugi strani pa napovedujemo vsem stvarno neutemeljenim poskusom poslabšanja delavskega zavarovanja
neizprosen hoj,
ki ga bo vsak posameznik izmed uas z vsemi močmi podprl.
V Ljubljani, dne 2. decembra 1923. (Podpisi zaupnikov Krajevnega medstro-kovnega odbora G. R. S. ,T. za Ljubljano in
predkraje.)
Krsolucija št. II.
(Za osrednji uravl.)
Z ozirom na nelojalno kritiko po časopisju, ki izvira iz socialnemu zavarovanju nasprotnih krogov, predlagamo Osrednjemu uradu za socialno zavarovanje v Zagrebu, da sestavi komisijo praktičnih strokovnjakov, ki ugotove na podlagi lastnih izkušenj in zaslišavši na skupni anketi zastopnike uprav okrožnih uradov ter zastopnikov strokovnih organizacij mnenje glede reorganizacije uprav pri Osrednjem uradu in pri okrožnih uradih.
Organizirano delavstvo stoji absolutno na stališču, da morajo te uprave biti orga aizirane tako, da bodo ustrezale potrebam zavarovancev in uprave ter izpopolnjevale socialno zavarovanje.
Ta predlog se stavi z ozirom na tendenco, ki gre za tem, da se onemogoči zanesljivo poslovanje in zavarovanje poslab-a, kateremu namenu napoveduje s tem najodločnejši boj.
i%Ta razvoju socialnega zavarovanja je v prvi vrsti interesirano vse delavstvo, zaradi tega hoče imeti pri njem svoj vpliv ludi zunaj odborov, zlasti ker med člani večine teh odborov deloma ni sniisia za pridobljene in z zakonom ustanovljene pravice delavstva.
Ta resolucija se bo predala od delavske delegacije, v kojo so bili izvoljeni predsedniki organizacij vseh ljubljanskih tovarn in strok, odboru okrožnega urada v Ljubljani.
Občinski delavci.
Neodvisni in ljubljansko mestno delavstvo. Neodvisni so napravili v zadnjem času več junaštev, za ko je bi jih zaslužili po petindvajset. Upropastili so nam za dobro dobo lep rud. pokret v Trbovljah in izročili rudarje terorju inozemskega kapitala in njegovih domačih priganjačev. Nahujskali so obupane železničarje v Mariboru k obupnim korakom, — in jih pustili potein brez pomoči maščevalnosti premočne reakcije. Samo za las je manjkalo, da nam uiso upropastili tudi naših Jesenic. Sedaj prihaja tretji junaški in temu enakovreden čin. Neodvisni so organizirali v svojih organizacijah vse ljubljansko mestno delavstvo in ga spravili v boj na nož z njegovimi po večini demokratskimi uradnimi predstojniki. Ne po njihovi zaslugi, — ampak vsled tega, ker je stala za njimi socialistična uprava mesta, se je položaj mestnega delavstva v več, kakor enem oziru izboljšal. Vendar pa socialisti niso mislili, da je bog-vekako prav, če se Izvede to na tak način, da bi se moralo delavstvo maščevalnosti morebitne kasnejše povrnitve nesocialističnega režima upravičeno bati. Ne tako komunisti. Oni so z neprevidnim hujskanjem poostrili napetosti v mestnih podjetjih do skrajnosti. Ko so to dosegli, so pa rekli: zdaj gremo pa v opozicijo. Posledica tega bo, da se bo na magistratu v doglednem času najbrž spremenil režim. Delavci v mestnih podjetjih pa se naj potem neodvisnim zahvalijo, da so jih tirali najprej v boj na nož, — potem pa izročili na milost in nemilost reakciji. Zato judeževo delo so se pustili pošteno plačati! Tako se bo godilo vsakemu, kdor ne bo pognal teh gobezdačev tja, ka-tnor spadajo t
Monopolska stroka.
t Matija Škerl. V nedeljo smo pokopali našega sodr. Matija Škerla. Imenovani je preminul v najlepši moški dobi 45 let in je bil naš dolgoletni, zvest so-trudnik in član strokovne organizacije tobačnih delavcev. Viški delavci ga ohranimo v hvaležnem spominu. — Težko prizadeti rodbini naše Iskreno sožalje.
Vestnik »Svobode*1.
Gorenjske podružnic® »Svobode« in kongres. V nedeljo dne 25. t. m. se je vršila skupna seja odborov podružnic Svobode« gorenjskega okrožja v svrho razgovora o izrednemu kongresu >Svo-bode« dne 8. in 9. decembra t. 1. Zastopane so bile podružnice Jesenice, Javornik, Gorje, Lesce in Tržič. Obravnavali so odbori predloge k spremembi zvezinih pravil. — Sklenilo se je z ozirom na neredno obračunavanje nekaterih podružnic centrali, da se bo na letošnjem kongresu moralo napraviti red. da se ne bodo dogajali slučaji, kot
Naše organizacije.
Pomnite! Delavske plače znašajo komaj 2/s predvojnih dejanskih plač! Ene tretjino konfiscirajo naši gospodarski krogi — v svrho ooncvltve mrtvega kapitala in vpostave industrije! — Vkljub temu hočejo gospodarski krog! še večji tribut, — in ga hočejo vzeti — bolnemu in onemoglemu delavstvu! To ie jadro boja gospodarskih krogov proti delavskim socialnim zavodom!
Vestnik Saveza železničarjev Jugoslavije.
Če to dosežejo, bodo storili veliko
se je to vršilo na zadnjih dveh kongresih. Sprejelo se je sledečo resolucijo:
RESOLUCIJA.
Zastopniki gorenjskih podr. Svobode« Jesenice, Javornik, G or je, Lesce in Tržič, odločno obsojamo postopanje nekaterih podružnic po Sloveniji, ker ne vrše dolžnosti do centrale, ter zahtevamo, da se na letošnjem kongresu mora v tem oziru napraviti red, da se ne bodo dogajali slučaji, kot so se na zadnjem delegacijskem zboru.
Naj velja parola:	č-e s« zahteva
pravic, se mera izvrševati tudi dolžnosti!
Jesenice-Fužine, dne ‘27. ^novembra 1928.
Tedenski pregled.
Ljubljana, 4. decembra 19*23.
Amerika praznuj« letos stoletnico moža, ki je dal Ameriki takozvano Monroevo doktrino, izraženo v geslu: s Amerika Američanom k Monroe si svoj čas niti sam ni mislil, koliko vlogo bo igrala njegova doktrina v zgodovini ameriškega ljudstva. Sledeč tej doktrini so se Američani-domačini najprej otresli Angležev, potem so nabili Špance, okrnili Portugalce, Japoncem kratkomalo prepovedali naseljevanje v Ameriko, priseljevanje dingih narodov pa kontingentirali po mesecih, ta-ky, da so si postavili nekako zaščitno omrežje, ki jih čuva gospodarsko in politično.
■ *
V	Nemčiji je končno sestavljena nova vlada, ki ji predseduje bivši sodnik di’. Marx, pristaš centruma. Ker sta še dva ministra pripadnika centra, je pričakovati, da se bo vlada orientirala boli na desno od prejšnjega kabineta.
V	novem kabinetu je ostal kot minister zunanjih zadev dr. Stressemann, eden izmed voditeljev nemške ljudske stranke. Ostal je dosedanji minister državne obrambe ,dr. Gesaler. V novem kabinetu sedita dva Bavarca, eden bavarski demokrat, drugi pristaš pristaš bavarske ljudske stranke. Torej se je Bavarčen* posrečilo utrditi svoje separatistično stališče v nemški državi.
Francozi tiče, v Porukrju kot klop v kravji koči. Protesti in posredovanja so zaman- V socialnem oziru se je položaj v toliko izpremenil, da se je osemurni delavnik sporazumno z delavstvom za eno uro podaljšal.
Papirnati denar, ki je zadnje čase dobesedno poplavljal Nemčijo, se baje bliža svojemu koncti. Velik del zasebnih podjetij, ki so tiskala bankovce, je prenehal s svojim poslovanjem; kako se bo denarna kriza v nadalje reševala, je jako nejasno vprašanje in še bolj nejasno izvrševanje. S kovinskim denarjem gotovo ne bo nič, ker je iz tehničnih ozirov nemogoč, ostale vrste finančnega poslovanja pa so tako zamotane, da od njih tudi ni pričakovati uspeha. Angleški denarpi mogotci že napovedujejo popolpn zlom Nemčije. Za Nemčijo je usodno tudi to, da se je Rusija politično ^merila protj vzhodu in da igra v razmerju obeh držav ulogo le še gospodarsko vprašanje, ki pa je tačas v rokah Rusije.
General Ludepdorff, ki je bil na častno besedo . izpuščen iz zapora, je besedo v svoji generalski, časti gene talno prelomil ter zopet jel hujskati :n rovariti. Zato ga namerava nova vlada ponovno aretirati, kakor poročajo nekateri listi. Ker pa je vlada, kakor smo omenili, uagnjena na desno, bo ta aretacija dvomljiva stvar. Vsekakor se je Nemčija prenaglila s svojim .koncilijant-nim nastopom napram bivši cesarski rodbini. Dovoljenje povratka bivšemu prestolonasledniku v Nemčijo je s človeškega stališča prav lepo, s političnega pa nepopravljiva napaka, ki bi je razsoden politik ne zagrešil. Komaj si stopili na domača tla pni Hohenzol-lernci, že je okoli njih gomazelo generalov, častnikov in duhovščine: to pa pomeni reakcijo!
Katastrofa, ki jo je svetovna zgodovina prisodila Nemčiji, je zadela tudi
80.000	naših rojakov, ki žive na West-falskem. Njih položaj baje'ni bil nikoli
Objave.
Zahvala. Podpisani se najiskieueje zahvaljujem vsem darovalcem za vsoto nabrano pri izplačilu delavskih mezd od s. Antona Bučarja v znesku Din 501.75, Li mi j« bil v moji dolgotrajni obolelosti najizdal-nejši pomoček. — Pavel Vrečar.
Zahvala. Vsein sodrugom in sodruži-caui pivovarne >Union- v Ljubljani se najtopleje zahvaljujem za podporo v znesku Din ‘227.—, katero so mi darovali v času moje dolgotrajne bolezni. — Vinko Dovjak.
Zahvala. Vsem sodrugom in sodruži-cam, kakor tudi vodstvu in uradništvu pivovarne »Union« se najtopleje zahvaljujem za dvakratno podporo D 286.— in D 612.—, katero so mi darovali v času moje dolgotrajne bolezni. — Franc Tome.
preveč ugoden, sedaj pa radi splošne, bede trpe duševno in telesno. Beda je tem hujša, ker nastopa kruta zima.
Obroč, ki ga Italija kuje okoli Jugoslavije, postaja naši državi bolj in bolj opasen. Reško vprašanje ne pride z mrtve točke, ker ga Kalija namenoma in vidno zavlačuje. Odnošaji do Bolgarske so izgubili svojo dosedanjo iskrenost, kakor so se tudi ohladili napram Grški, ki nas hoče ociganiti za svobodno cono v solunski luki. S Turčijo si naša diplomacija nikoli ni bila na jasnem, sedaj se pa govori, da celo Romunija omahuje, navzlic družinskim zvezam. Ako se jugoslovanska politika ne obme v drugo smer in ako se gospodarsko stanje ne konsolidira, bo /. ozirom na bližino Madžarske in Avstrije, ki tičita kot dva žeblja v telesu male antante, zašla v kritičen položaj, ki utegne biti zanjo usoden.
V	beograjskem ministrskem svetu je opažati neko izpremembo. Vladajoči gospodje se že sami zavedajo, da tako ne more iti dalje in da je treba pra-vec državne politike izpremeniti. Na to se dela, kaj bo iz tega, ne moremo reči. Ne da bi kritikovali — ker to v naših razmerah ne pomaga —, moramo ugotoviti, da je sedanji režim nevzdržljiv. Seje narodne skupščine, ki spi kot medved pozimi, so neresne, finančni odbor pa je nekakšen gašperteater«, kjer si beograjske porodice norčujejo iz vseh ostalih soigralcev. Saj nismo več tako mladi: naša država je shodila in tudi govoriti že zna. Vendar noče niti hoditi niti govoriti. Vzrok temu je, ker ima pač prešibko hrbtenico. To se pravi v vsakdanjih besedah, da še sedaj, po petih letih obstoja, nimamo rednega državnega proračuna, dasi je finančni odbor zboroval (t. j. klepetal) vse leto. Rezultat njegovega zasedanja je, da bo-bo zopet pele proračunske dvanajstine in da se bo proračun zavlačeval v neskončnost. Posledica tega pa bo nerešeni zakon o državnih nameščencih, jeza pri doslej toliko vestnih in marljivih železničarjih ter kletvice vojnega ministra, ki ne bo dobil iz Francije na >puf« naročenih pušk.
' V Sloveniji se snuje enotna fronta naprednih strank proti klerikalizmu in komunizmu.
Delavsko glbani«.
Proti vojskam!
Mednarodni strokovni urad v Amsterdamu namerava prirediti ob priliki desetletnice od objave svetovne vojske, t. j. tretji teden meseca septembra 1924 po celem svetu velike protivojne manifestacije. V kritje izdatkov za te manifestacije so se izdale protivojne znamke. Jugoslovanska, kakor tudi francoska vlada so zaplenile te markice, ker imajo več interesa na vojski, kakor na miru.
Markice pa se bodo vkljub temu vendarle razprodajale in ta zaplemba razveljavila. Naše delavstvo bo storilo v protivojni propagandi svojo dolžnost!
Socialno politične zahteve čeških strokovnih organizacij na parlament. Češka strokovna komisija je predložila potom svojih zastopnikov ministrskemu predsedniku in ministru za socialno politiko vrsto zahtev, ki vsebujejo važne socialno politične ukrepe: Zahteva se: 1. Izvedba socialnega zavarovanja. ‘2. Zakon o pripoznanju kolektivnih pogodb. Izvedba zakona o delavskem posredovanju. -L Sprememba določb
obrtnega reda, ki se nanašajo na odpoved. odpovedni rok in odpust. 5. Izvedbo zakona o delavskih zbornicah.
Iz internacionale.
Dne 8. novembra se je vršila seja Mednarodne Strokovne Zveze v Amsterdamu, na koji se je sklepalo o vprašanju zveze z ruskimi sindikati. Sklenjeno je, da se da Izvrševalnemu odboru pooblastilo, da more voditi pogajanja z vserusko zvezo e njenem pri-ključenju k Amsterdamu kakor tudi o priključenju poedinik niških strokovnih zvez k svojim strokovnim internacionalam, da se pa pri tem odklanjajo vsaki razgovori s takozvano >Rdečo internacionalo«.
Kongres Obče strokovne internacionale.
Od 2. do 7. junija 1924 se ima vršiti na Dunaju kongres Obče strokovne internacionale. Na tem kongresu se bo razpravljalo med drugim o naslednjih važnih vprašanjih:
1. Zveze s strokovnimi internacionalami.
2. Mednarodna zaščita delavcev.
3. Mednarodna borba proti vojski in militarizmu.
4. Borba proti napadom mednarodne reakcije na pridobitve delavskega razreda, zlasti proti osemurnemu delavniku.
5. Vprašanje priseljevanja in odseljevanja delavcev.
= Italijanske strokovne organizacije in fašisti. (Komunistične laži.) V komunistični Internationale Presse-korrespondenz« z dne 10. novembra stoji pisano v članku: Enotna fronta Amsterdam — Moskva?
Zastopniki amsterdamske internacionale sodelujejo slejkoprej z buržua-zijo, kakor zopet pred kratkim na med-
Posredovanje dela.
• V D KI/O SR SPREJMEJO:
Pri Državni borzi dela v Ljubljani: ‘2
elektromonterja, 1 mehanik pisalnih strojev, 3 mizarji, 18 čevljarjev, 1 slašččiar, 1 sodavičar, 1 šoler, 1 hiajer, ki je izurjen v živinoreji, t sirar, 10 vajencev, 3 služkinje,
1 postrežnica itd.
Pri Državni borzi drla v Mariboru: 52 hlapcev in dekel, 10 viničarjev, 1 košar, 1 oskrbnik, 5 drvarjev, 1 vrtnar, 1 ekonom,
2 urarja, t lesni strugar, 1 žagar, 1 cirku-larist, 1 galerist. 1 krojač, 5 čevljarjev, 1 slikar, 1 zidar, 1 tesar, 3 težaki, 3 sluge,
22.	vajencev, 1 dojilja, t frizerka maniker-ka. 2 vzgojiteljice, 2 varuški, 3 gospodinje,
11	k kuharic, 20 služkinj, 26 šivilj za perilo. 2 podnatakarici, 2 postrežnice, 2 kontori-stinje, 1 pisarniška moč itd.
Pri Državni borzi dola v Ptuju: 4 pristavi za posestvo, 5 viničarjev . 5 hlapcev.
6	rudarjev, 1 vrtnar, 1 lončar, 3 mizarji, 1 kolar, 1 strugar, 30 pletarjev, 1 sedlar, 1 krojač, 3 dninarji, 3 hišni hlapci. 5 kmečkih dekel, 5 kuharic, 1 gospodinja, 3 sobariec,
10	služkinj, 11 vajencev itd.
Delavskim rodbinam priporočamo
Kolinsko cikorijo,
ki Je najboljška kavlna primes.
Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid! Vi se boste čudili! Dobrodejen pri drgnjenju vsega telesa in kot kosmetikuni za kožo, zobe in negovanje ust. Veliko močnejši in- boljši kakor francosko žganje ter nad 25 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino 3 dvoj-nate ali 1 specialna steklenica 24 dinarjev;
36	dvojnatih ali 12 specialnih steklenic 214 dinarjev s 10% doplačila razpošilja: Evgen
V.	Feller, SUibica Donja, Klzatrg št. 334,
II	rvatsko.
narodni konferenci dela v Ženevi, kjer je, kakor se nam zatrjuje, tajnik italijanskih strokovnih organizacij, D’ Ara-gona, vršil posle tehničnega svetovalca, delavskega zastopnika« Rossinija, generalnega tajnika fašistovski h organizacij. ------
K temu poročilu je pripomniti, da je gladko izmišljeno.
D’ Aragona jje odklonil v (polnem soglasju z italijansko Glavno delavsko zvezo, da bi se udeležil konference v Ženevi, kot tehnični svetovalec Rossinija.
To mu je bilo teni lažje, ker se je izognil s tem nevarnosti, da bi moral delati tako skupaj z ljudmi, ki so pripadali še pred kratkim radikalnemu delavskemu pokretu. Zakaj tudi v Italiji se dogaja isti pojav, kot pri nas: Ijiri nas so včerajšnji komunisti, današnji radikali, — v ftaliji pa so včerajšnji komunisti, današnji Fašisti.
Ta pojav je čuden — in zopet ni čuden: kdor se da voditi le po lakoti slave in blaga, ta se obrača vedno tja, kjer je moč, ali kjer misli, da je moč.
—	Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka stane Din 27,— Lekarnar Evg. V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. 334., Hrvatska.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Z ozirom na tej, da je ta številka namenjena tudi članoih Saveza železničarjev Jugoslavije in da smo se s to številko resno pričeli baviti z napadi proti socialnemu zavarovanju in njega zavodom, smo bUi prisiljeni, da smo odložili precej dopisov. Iako naj nam oproste ss. dopisniki iz Ptuja, Kamnika in Jesenic, zato pa jim bomo ugodili, v prihodnji števliki.
T Imena Strok. kom. (P. odb. GD8J.)
Izdajatelj: Prane Svetek. Odgovorni urednik: Jele Berdajs. Tlaka tiskarna Makeo Hrovatin.
Čevlji domačih tovaren Peter Ko-**®*L * Ko z znamko »Peko« so nai-bolisi In najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg št 20 in Aleksandrova cesta St 1.
Od 6.-9. dec.
Prodani mladenič.
Od 11.—ta. dec.
Boreče se sile.
KINO MATICA
Kino »LlnbUanskl d»or“.
Od 5.-8. dec.
ZjreSeno življenje.
V	glavni vlogi Anita Barbar.
Od 6.-9. dec.
Noč Kraljice Isabeaa.
Od 10.-13. dec.
i Bell pav.
KINO TIVOLI
ZADRUŽNA BANKA
v Ljubljani, Aleksandrova cesta itev. 5
sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje nsjkulantneje.
Delniški kapital K 12,000.000.
Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska številka 367.
Razgled po svetu.