The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America.
amerikanski Slovenec
bfiij starejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah A meriSkih.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage!
ilasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicac
zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah
(Official Organ of four Slovene Organizations)
ŠTEV. (No.) 61__CHICAGO, ILL., TOREK. 29. MARCA — TUESDAY, MARCH 29, 1932___ LETNIK (VOL.) XLI

ANGLEŠKA VLADA SKLICALA POSEBNO KONFERENCO, NA KATERI SE NAJ REŠI FINANČNO IN GOSPODARSKO VPRAŠANJE PODONAVSKIH DRŽAV. — FRANCIJA, NEMČIJA IN ITALIJA BODO ZASTOPANE.	____________
London, Anglija. — Gospodarske razmere v srednji Evropi tvorijo problem, s katerim si belijo glave vse evropske velesile. Kakor se uradno objavlja, je angleška vlada sklenila, da skliče posebno konferenco v London, ki naj bi rešila to vprašanje. Kohferenca se ima vršiti v aprilu, a podrobnosti za njo še niso bile določene.Kako važnim smatrajo to zadevo, se razvidi iz tega, ker se je bo udeležil angleški min. predsednik, MacDonald sam, in enako se pričakuje, da bo navzoč tudi francoski min. p redsednik T a r d i e u.
Razprave na konferenci bo-j do obsegale politično preured-j bo podonavskih držav, dalje; vprašanje kratkoročnih kredi-' tov Avstriji, Ogrski, Rumuniji.i Cehoslovaški in Jugoslaviji, in1 končno dolgoročni krediti, s katerimi se naj bi postavile |
podlago. Na konferenci pa bi se vršila tudi nekaka predraz-motrivanja za reparacijsko konferenco, ki je določena, da se vrši v juniju.
London želi v prvi vrsti, da se kaj ukrene, da se ozdravi ekonomska in finančna zmeda v podonavskih državah. Dalje pa izraža tudi željo, da bi te zagate, ki so jo te zmešane razmere povzročile, ne izrabljala kaka evropska velesila, in si razširjala svoj vpliv v teh državah na škodo drugih ve-j lesil. Ta zadeva je povzročila tekom zadnjih tednov že precejšnje medsebojno sumniče-nje in zato je najboljše, da pridejo zastopniki velesil na sestanek, kjer bi se odkrito razpravljalo. na kak način se lahko vprašanje reši v zadovoljstvo vseh. Kakor kažejo znamenja, se bo Francija priključila mnenju Anglije in bo celo skušala omenjenih pet podonavskih držav pregovoriti, da opuste medsebojno nasprotje, ki so ga gojile tekom zadnjih trinajst let in ki je bilo škodljivo za nje in za celo Evropo.
Pri navedeni londonski konferenci bo udeležena po svojem zastopniku tudi Nemčija in Italija. Sprva je bil določen datum za konferenco 10. april, a je bil nato preložen zaradi predsedniških volitev, ki se isti dan vrše v Nemčiji. -o-----
POLICIST UGNAL IN UBIL BANDITA
Chicago, 111. — iz New Park hotela na 1447 E. 67th Pl. je v petek zvečer dobil bližnji lekarnar telefonično naročilo, naj pošlje v označeno sobo tobaka za $2, obenem pa tudi drobiža za $20. Lekarnarju se je zdelo naročilo sumljivo in je obvestil policijo. Eden policistov se je nato opravil v civilno obleko in odnesel zahtevane stvari v hotel. DVa druga1 policisti sta mu sledila tako. da ni bilo sumljivo. Ko je preoblečeni polieist prinesel zahtevane stvari v hotelsko sobo,
JAPONSKA SOVRAŽNA LIGI
Japonska trdi, da bi sama, brez vmešavanja Lige narodov, lažje delovala za mir na Daljnjem vzhodu.
—o —
Tokio, Japonska. — Odkar se je nedavno na pritisk malih držav pokazal v Liki narodov Japonski sovražen duh, postaja tudi Japonska čimdalje bolj nasprotna Ligi, in kakor nekateri tukajšnji časopisi poročajo, se vlada resno bavi z načrtom, da Japonska sploh izstopi kot članica Lige. V prvi vrsti sta temu načrtu naklonjena i vojni in zunanji minister.
Japonska vlada žigosa Ligo, da ni organizacija,, ki bi delala za mir, marveč povzroča le zdražbo, in da bi Japonska lažje delovala za mir na Daljnjem vzhodu in z« SptOŠTlO iz-"' boljšanje svetovnih razmer sama, ako bi ne bila ovirana z nepotrebnim vmešavanjem od strani Lige. K temu pa japon-' ki listi še pristavljajo, da Liga sploh ne razume položaja na Daljnjem vzhodu, in mali narodi v njej, ki so nedavno nastopili in prodrli s svojimi za-' htevami, gledajo samo na svojo lastno varnost na račun drugih članic, predvsem Japonske. Odtod vzrok, da za Japonsko ni več mesta v Ligi'j i V vladnih krogih ste dve mnenji. Prvo gre za tem, da se enostavno naznani odstop Japonske iz Lige, drugo pa hoče isti učinek doseči na lepši način, namreč, da se odpokliče japonski delegat iz Ženeve, kar bi seveda imela za posledico-takojšnjo ukinjenje diplomatskih odnošajev med Japonsko in Ligo.
Kakor se govori, čaka Japonska samo še na to, kaka bo končna odločitev T.ige glede Mandžurije. Ako ho zahtevala, da mora Japonska vrniti Mandžurijo Kitajski, se bodo v odgovor neutegoma ukinili odnošaji in bo v naprej Japonr ska napram Ligi v enakem razmerju, kakor so danes Zed. države ali pa Rusija.
--o-
! — Keewanee, 111. — Ko je Peter Milvan kopal v kleti hi-, '$e svoje tašče, je zadel tamkaj na zabojček. v katerem je I našel spravljenih $600. Ni se ' moglo ugotoviti, kdo jih je tamkaj skril.
je našel tam tri moške,, od katerih je eden stopil predeni in z orožjem zahteval, da hiu izboči ves denar. V pravem tre-j notku pa je policist, zgrabil za jbanditov. revolver, potegnil 1 nato svčjega in Ustrelil bandi-,ta' V frebuH'. 'V tem trenotku .'jstž še ciraga dva policista'sto-t pila v šol')o iti obvladala ostal ^ ■ dvk'bedita.'trditi je bil idejjir • tificiran kot'221etni J. H awes, , 6-150 Kimbark Ave.
REPUBLIKANSKI KAN- j DIDAT ZA GUVERNERJA i V ILLINOISU
i
Omer N. Cutter	,
Mr. Omer N. Custer, ki kan-1 didira na republikanskem ti-1 < ketu za guvernerja države Illinois. Te dni je imel več poli-> tičnih shodov sirom države. Njegova glavna platforma je, kakor trdi sam, redukcija državnih stroškov in revizija davčnega sistema v Illinoisu. Rojen je bil v Pennsylvaniji in je prišel v Illinois pred 38 leti. : Nastanil se je v Galesburgu, I kjer izdaja dnevnik, obenem je bil že dva termina blagaj-1 nik države Illinois.
IZGREDI
KOMUNISTOV
i _
Komunistične demonstracije 1 proti Japonski.
-o-
Washington, D. C. — Krat-1 ko sicer, a zato temboj ljuto bor-' bo je imela preteklo soboto tu-; kajšnja policija z množico ko-1 munistov, ki so priredili svoje demonstracije v protest proti | ' japonski okupaciji Mandžurije. Kljub izrecni prepovedi policije so komunisti hoteli izvršiti svoj '. pohod mimo japonskega poslaništva. Bili pa so ustavljeni od policije, Navalili so na njo, a bi-' li končno razkropljeni, pustivši 5 v rokah policistov 21 aretiran-. cev, med njimi dve ženski.
-o-
NI MU USPELO
i
r! Rangiin, Birma. — Neki in-. jdijski fakir, Swami, je samega J sebe prepričal, da mu nikak I strup ne more škodovati, in ho-Itel se je izkazati. Pred skupi-|no znanstvenikov je pogoltnil e količino najhujšega strupa in
-	pest zdrobljenega stekla. Čez -idve uri je bil mrtev.
e|
el DOBRA REKLAMA ZA ŽE-e	LEZNICO
London, Anglija. — Neka " železniška družba je iznašla
-	nekaj popolnoma novega v re-n klamj. Objavila je, da bo za
vozno ce.no $1 sestavila poseb-i- ni izletni vlak, ki bo odpeljal a udeležence na najlepšo^ točko il,v Angliji. Kakih 2000 oseb se i-1 je vabilu odzvalo. Potniki ni-u Itjo ijn.ftU najmanjšega pojma, )-| kam ,fse bodo peljali, in stroj e-iji j vodja je šele neposredno pred j odhodom dobil zapečateno na-s, .ročilo, kam naj vozi. Izletniki ^o v resnici prišli1 na krasen iz-
KRIŽEMSVETA i
— Marseilles, Francija. —
•	Potom brezžičnega brzojava J je prišlo obvestilo j z Egejske-
ga morja, da je tamkaj nase-I del na sipino francoski parnik | Providence. Več ladij mu je ; bilo poslanih na pomoč, j — Santiago, Cile. — Tukajšnje brezverce so bodli v oči j veličastni obredi v cerkvah na i veliki teden. Sklicali so svojo I tolpo na demonstracije in razigraj al i po ulicah z zahtevo, 5 da se mora temu napraviti ko-j nec.
i — Tokio, Japonska. — Tu-j kajšnji vladni kabinet se že I dalje časa ne more ustaliti. — i Pretekli petek je moral predsednik zopet napraviti izpre-,mejnbo v več ministerstvih. i Kabinetu ne napovedujejo i dolgega življenja.
-o—.	!,
ljudstvo proti prohibi-
ciji	i
New York, Ni, Y. — Tukaj- j i šnja revija "The Literary Di-|l gest" je pred časom uvedla ji med svojimi citate1,'ji glasova-11 nje, kdo je za prčihunctjo mil kdo proti. Do zdaj je list pro-' i jel nad tri milijone glasov z i izidom, da se jih je dvakrat i toliko izrazilo proti prohibici- ] ji, kakor za njo. ; -o--
poljaki vznemirili nemce
Gdansko. — Tukajšnje mesto z okolico tvori neodvisno državo, v kateri je nemško in poljsko prebivalstvo. Pretekli teden pa so bili Nemci skrajno razburjeni, ko sta se v tukajšnjem pristanišču vsidrala dva poljska bojna torpedna čolna. Poljaki pravijo, da so to samo orožne vaje.
detroit v finančni stiski
Detroit, Mich. — Pretekli' petek je tukajšnji župan F. j Murphy objavil, da je mesto I tako "broke", da se bo moral;
proglasiti moratorij na vse i . mestne dolgove, da bo torej • njih plačilo moralo čakati1 boljših časov. Pozneje je to j objavo v toliko popravil, da s. tem ne bodo prizadeti mestni i bondi, ki bi se še naprej izpla-
■	Čevali ob dozorelosti, kakor 1 i tudi obresti za nje.
*	|	-o-
kralj prihaja k pameti
- j Bukarešta, Rumunija. — 1 Malo pozno je sicer rumunske-i ga kralja Karla srečala pamet, ' a vendar je boljše pozno kakor pa nikoli. Kakor govore! zadnje vesti, bo dal slovo svoj i!
■	priležnici Magdi Lupesco, za-' radi katere se je svoječasno
t odpovedal prestolu in z njo. , pobegnil v inozemstvo ter pu-1 stil doma zakonito ženo llele-t no in sina, ki se je po njego-!
vem povratku zopet povrnila i j nazaj k njemu v Rumunijo. — Odredil je Kari zdaj, da mora e Magda zapustiti Rumunijo, in spravil se bo s svojo ženo Heleno, katera ni hotela o spravi nič slišati, dokler kralj ne od-slovi Magde.
_
:i|letmski kraj, kjer jih je že ca ;- kal drugi vlak za povratek. 1
Kandidat za war d nega odbornika 21.warde ,
HI
i
* ■■■.)
i
I [ -
=
Mr. Geo. Barrett
• t , - l: je brat pokojnega Mr. Chas. .
V. Barretta, ki je preminul 31. \ decembra 1. 1. Takoj po smrti, je nasledil svojega brata Char- ' lesa kot "Ward Committeeman" v 21. wardi v Chicagi. Kakor njegov pokojni brat, je tudi Mr. Geo. Barrett aktiven mož. Zdaj kandidira na republikanskem tiketu za Ward Committeemana. Ker je Mr. Bairrett odličen in ugleden poštenjak, je sigurno, da bo že pri primarnih volitvah 12. apr. izvoljen.
ZMEDA GLEDE \
PRORAČUNA
_______ i
i
Obdavčenje predmetov za izdelovanje pijač.
Washington, d. C. — Pra- j va uganka je, kje bo vlada' nadomestila pol miljarde dolarjev v kritje primankljaja v proračunu, ko je bil, kakor poroča-no, predlog glede naložitve davka na prodajo izdelkov odbit. V. soboto je bil nato odobren pred-log. s katerim se nalaga davek na hmelj, slad in koncentriran I grozdni sok, kar bo prineslo proračunu okrog 85 milijonov, j — Dočim v zbornici ne prista-• nejo na to, da bi se na pijačo ne-I posredno naložil davek, so ob-jdavčili predmete, iz katerih se i pijača izdeluje.
-o--
STAR TRIK SE NI OBNESEL | Chicago, 111. — Zadnje čase se je že večkrat pripetilo, da so tajnice kakih bogatašev prejele brzojave s podpisom svojih delodajalcev, naj temu in temu izplačajo določeno jsvoto. Tak brzojav je prejela j pretekli petek tudi tainica v i uradu A. J. Pixley, 64 E. Lake Street. Podpisan na telegramu je bil Pixley sam, in v njem j je bilo naročilo, naj osebi, ki ji prinese dragulje, izroči $1000. (Tajnica je nekaj sumila in ob-jvestila detektive. Dragulje, ki pa so bili navadno steklo, je prinesel neki mali deček, kateremu je bil v zameno izročen zavoj, kakor bi bil v njem denar. Policija je dečku sledila in na Madison St. aretirala nekega moškega, kateremu je deček zavoj oddal.
i . —— i Obnovite svojo naročnino ara
j i»t pravočasno!
b Jugoslavije*
tragedija slovenskih delavcev v tujini — slovenci iz francije se vračajo.— kaj napravi prepir in jeza v domači hiši. — smrtna kosa. — razne vesti in novice.
Zopet domov	j
Že lansko jesen so Slovenci, i ki so delali v Merlebachu v; Franciji, s strahom pričakovali i tega, kar jih je zadelo letos meseca februarja. Velika pre-tnogokopna družba Sarre & i Moselle je v soglasju zakona proti tujcem, ki je bil izglasovan v parlamentu meseca no-1 vembra 1. 1., storila prvi korak in odpustila 1600 rudarjev, z malenkostnimi izjemami same tujce. Najbolj so prizadeti Nemci, Poljaki in Jugoslovani, katerih večina je Slovencev, katerih je skupno s primorskimi Slovenci, ki so tudi odšli v; Jugoslavijo, odpuščenih nad sto. Razumljivo je, da je nastalo med njimi veliko razburjenje, posebno še za to, ker je med odpuščenimi veliko očetov z družinami, ki so sedaj ne samo brez doma. ampak tudi brez dela in ne vedo ne kod ne kam. Le eno jim je bilo gotovo, da se podajo v domovino,1 pa naj imajo tam dom ali ne.' — Edina ugodnost, ki so jo do-, bili, je bila brezplačna vožnja do Jesenic. Prvi so se podali ( na pot že 18. febr., druga skupina pa 25. febi1. Ni bilo pre-širnega veselja, ne vriskanja, katerega bi človek pričakoval od takih, ki se vračajo v domovino. Kako tudi, ko marsikdo nima doma in ve, da ga tudi v domovini ne čaka delo. Neposredno pred odhodom vlaka so jim razdelili vozne listke in jim odvzeli osebne izkaznice, kar je znamenje, da se za enkrat več ne smejo vrniti na francosko ozemlje.
V domovini so bili seveda sprejeti z ljubeznijo, pa kaj, ko je tej ljubezni primešana grenkost skrbi, ker je že tako hudo radi dela in je veliko brezposelnih in njih število se večja iz dneva v dan.
-o-
Draga krava
Iz Ljubljane poročajo, da je oče France s Posavja, ki je u-men živinorejec in ima v hlevu lepe krave mlekarice, že lansko leto kupil v,Ljubljani na živinskem sejmu kravo, za katero je odrinil 3600 Din. Trgovec z živino, Jaka, od katerega je kravo kupil, mu je pred pričami zagotovil, da daje krava 10 1 mleka na dan. — Če ni to resnica, — je rekel oče France, ne bo kupčije. — Doma se je oče France prepričal, da je bil grdo ogoljufan, ker krava, naj jo je še tako hranil, ni dala več kakor liter mleka na dan. Živinozdravnik je kravo spoznal, da ni bila nikdar dobra mlekarica, in tako je oče France vložil tožbo in jo tudi dobil. Ker se je Jaka branil vzeti kravo nazaj in povrniti denar, so stroški tožbe narastli na 13,000 Din in za i stroške reje, je moral plačati 3186 Din. .'laka je torej mqral šteti celih 16.186 Din. Krava i je pa bila pozneje prodana na I dražbi za 1100 Din.
Žalostna posledica prepira
Iz Tržišča poročajo, da je pred kratkim gorelo na Med-vedjeku pri Marijani Prušnik. Zgorela je vsa hiša z vsem, kar je bilo notri, ker je bilo vse leseno. Zažgal je njen lastni brat Alojzij, s katerim sta se preje malo sporekla, kar ga je tako v jezil 6, da je napravil to nesrečo. — Stvar si je pozneje tako gnal k srcu, da je dva dni hodil okoli brez jedi in čez dva dni so ga našli v Spod. Vodalah v gozdu zmrznjenega. Star je bil 56 let, doma iz Vidma v Furlaniji.
-o----
V postelji zgorela
V	Kruševcu je Y hiši selja-ka l.jubomira Količa nastal po noči ogenj. Mož in žena, ki sta, ko se je požar že razširil, še spala, sta s hišo vred zgo. re] a.
.-o--
Nesreča
*
Na Dobravi se je težko ponesrečil pri smučanju lOletni delavčev sin Ivan Stankovič, ki jo moral v bolnico.
-o-
Gibanje prebivalstva
V	območju župnije sv. Petra in Pavla v Ptuju se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta rodilo 29 otrok. Umrlo je 27 oseb, poročenih je bilo 16 parov. Rojstev in porok je bilo veliko manj kakor lani v istem času.
j	--o——-
Smrtna kosa
V	Ljubljani je umrla Katarina Cerar, vdova dacarja. — V Guštanju je umrl R. Brundala. ugledni trgovec in gostilničar. — V Selnici ob Dravi . pri Rušah je umrl Ivan Šarh, j star 66 let. — Na Muljavi je I umrla Ana Jurčič, žena Anto-jna Jurčiča in svakinja pisate-j l.ia Josipa Jurčiča, stara 82 let.
——o--
Pod vozom M tni France Jereb, usluž-ben na Loki pri" Mengšu, je vo-! zil z vozom svojega gospodarja drva. Ne ve se, kako se je zgodilo, da je prišel pod voz, pri čemer so mu kolesa zdrobila prsni koš in je dobil hude notranje poškodbe, katerim je podlegel v ljubljanski bolnici.
Tatje
Neke noči meseca februarja so se nenadoma nepovabljeni gostje zglasili v župnišču v Kranju. Prišli so v sobo hlapcev, kjer so pobrali nekaj sto-takov.
--o-
Napad in nesreča
V	Dobrušah je neznan moški napadel 4(»letnega dninarja Franca Permeta in ga oplazil s sekiro po glavi. — Po nesrečnem naključju, je prišel
i J pod voz France Premrov iz [ Brezovice pri Ljubljani. Kole-i aa so mu poškodovala obe no-s gi. — Oba se zdravita v ljubljanski bolnici.
"" Strati 2 "rCT^^^^.rg^
^ HI .	II 'l 11» ...................
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in nbjstcirejši slovenski The first and the Oldest Slovene
list v Ameriki. v	Newspaper in America.
Ustanovljen leta 1891.	Established 1891.
P --'—.—i
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih.	day and the day after holidays.
Izdaja in tiska:	Published By:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 5544	Telefon CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto ........................................$5.00	For one year ....................................$5.00
Za pol leta ........................................ 2.50	Fof half a year.................................. 2.00
Za četrt leta -.................................. 1-50	For three months ............................ 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za cclo leto ..............*........................$6.00	For one year ...................................$0.00
Za pol leta ........................................ 3.00	For half a year ................................ 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75	For three months ............................ 1.75 ^
Dopisi važnega pomena za hitro obiavo moraio biti doposlani na uredni- , štvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu jc ( čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov . uredništvo ne vrača.	____________1
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači. do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, uijder the Act of March 3, 1879.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 29. marca 1932

Ne popustiti!
NEKOLIKO ZAHVALE IZ DETROITA
Detroit, Mich.
Z veseljem zakličem: Hvala Bogu, ki mi po malem zopet vrača ljubo zdravje. Toliko sem že na boljšem, da lahko pišem in se javno zahvalirtf v prvi vrsti seveda Bogu, pa tudi mojim dobrotnikom, ki so mi bili v tolažbo in v pomoč v času moje bolezni. — Nikdar nisem toliko mislila na društva in o obiskovanju bolnikov, kakor ravno za časa moje bolezni. Seveda sem imela v tem času tudi dovolj časa premišljevati. Bolezen se mi je čudno izpreminjala in en dan je bilo bolje, drugi dan zopet slabeje. V začetku sem sploh mislila, da je to le malo" prehlajenje in da preide v par dnevih, pa sem se kruto zmotila v svojem računanju. Ko sem poklicala zdravnika, mi je že povedal, pri čem sem in mi naročil, da moram ostati mirna in v postelji. Javila sem se dr. Marije Pom., kjer sem zavarovana, za podporo, pa izvejo vsa društva, h katerim pripadam in katerih članstvo me je hodilo pridno obiskovati, me tolažiti in mi prinašati cvetlice in moliti za moje ozdravljenje.
Dragi mi čitatelji in čitate-ljice, ki to berete: Ali morete kaj boljšega zahtevati od katoliških društev? Ako, cenjeni bralec ali bralka, še nisi član ali članica nobenega kat. društva, pristopi k enemu ali drugemu, dokler si še zdrav(a), ker ne veš, koliko je vredno katol. društvo, pa naj bo to ali ono, ob času bolezni. Ko boš ležal (a) na bolniški postelji, iele tedaj boš znal in znala ceniti vrednost katol. društev.
Prav lepo se zahvaljujem našim čč. gg. duhovnikom, ki so mi bili v veliko tolažbo in mi prinašali dušnega okrepčila i vselej, kadar sem jih za to j prosila. Bog stotero poplačaj! j— Prisrčna hvala tudi vam cenjena prijateljica Mrs. Potočnik in vaši družini za obiske in krasni šopek svežih cvetlic, s < katefrimi ste me zelo razveselili. Ob času mojega "obiska, 'če mi Bog dopusti, želim kolikor mi bo mogoče, vašo uslugo j povrniti. — Prisrčna hvala tu-jdi vam, cenjene društvene so-sestre, članice podr. štev. 9 |SŽZ. v Detroitu in Članicam j materinega cerkvenega altar-Inega društva Dobrega nsnie-Jna. Ne vem, kako bi pričela in ikako bi so vam zahvalila za vse, kar ste mi dobrega storile ob času moje bolezni. Kaj hočem drugega, kakor molila bom za vas, kakor, tudi za vse moje dobrotnike in dobrotnic.e in prosila Vsemogočnega, naj |vas On stotero poplača. Prisrčna hvala in Bog plačaj cen.je-,nim članicam naše podr. SŽZ. 'za krasne sveže cvetlice, piva-
Bolj in bolj se množe glasovi, ki zahtevajo odpravo pvo-liibicije ozir. modifikacijo Volsteadovega zakona. Med temi so glasovi, katere treba posebno vpoštevati. Pred dobrim tednom je sprejel eksekutivni odbor chicaške trgovske zbornice resolucijo, ki zahteva, da se dovoli pivo z dvema in tri četrtinami odstotkov alkohola. Predložila se bo ta resolucija na letnem zborovanju združenih trgovskih zbornic, ki se bo pričelo 17. majnika v San Francisco. Zborovanje bo naprošeno. da sprejme slično resolucijo in jo predloži kongresu v nadaljnjo razpravo.
-Chicaška trgovska zbornica šteje okroglo 6600 članov, obsega takorekoč vsako podjetje v trgovini in industriji. Za resolucijo stoje torej možje, ki nekaj veljajo in ki imajo nekaj vpliva, in združene zbornice chicaškega glasu ne bodo mogle preslišati. Odvetniška zbornica se je že lansko leto izrekla proti prohibiciji z ogromno večino. Ni nikakega dvoma, da bodo sprejeli resolucijo tudi na zborovanju v San Francisco.
Zanimivi »o pa vzroki, ki jih navajajo za odpravo prohibit je. Prvič se je ugotovilo, da se krši, kakor ve vsak otrok in kakor je to tudi ugotovila Wickersharnova komisija, dnevno, in sicer vsako uro in minuto. To je privedlo do tega, da se nikdo ne briga več za kak drug zakon. Vse kaže na to, da izginja javna in zasebna nlorala. Posebno je to opaziti pri mladini. Skoda, ki jo trpi na morali vsled prohibicije mladina, je veliko večja kakor pa se priznava.- Tega ne more nikdo zanikati. Da je temu tako, se imamo zahvaliti edinole prohibiciji, mladina obojega spola smatra za nekako junaštvo, je ponosna na to, če pije in se vpijam. "Bootleggerji" prodajajo pi- i11 jačo že po šolah, in kupčija, kakor trdijo, gre prav dobro, jv Prej kaj takega ni bilo; mladina se je navduševala za kaj dru-! gega. Nadalje trdi resolucija, in ima prav, da so se "bootleg-1 gerji" izvrstno organizirali, da jim donaša njihova organizacija ogromne dobičke, da jih kljub kazenskim zakonom ni mogoče zatreti.
Z vso resnostjo zahtevajo od kongresa, da kaj stori, ker to je v njegovi moči. In da bi kongres kaj storil, zahtevajo samo lahko pivo, ki naj bi vsebovalo dve in tri četrtine odstotka alkohola. S takim pivom se ne bo nikdo vpijanil.
Glavna točka v resoluciji je pa finančni uspeh modifikacije Volsteadovega zakona. Pivovarniška industrija bi oživela, stotisoČi bi takoj imeli delo in zaslužek, zvezna blagajna bi dobila letno na davkih od $800,000,000 do $500,000,000. To svoto bo vlada pri teh slabih časih kaj lahko rabila. Delo in zaslužek za stotisoče, oživljenje raznih industrij po Zed. državah, novi dohodki za zvezno blagajno — ni li to vzrokov dovolj, da se odpravi prohibicija? Nasprotujejo seveda pro-tisalunska liga in njej pokorni kongres, ki se pa tudi že jako obrača an mokro stran. Ameriško ljudstvo, ameriški volilci so prohibicije siti do grla, siti njenih zlih posledic. Prišel bo čas, da se kongres ne bo mogel več ustavljati ztihtevam ljudstva. Za nasprotnike prohibicije obstoji samo eno geslo: Ne popustiti! Prišel bo čas, da se bomo prohibicije otresli.
ne tulipane, katere sem prejela od vas na svojem domu dne
2.	febr., ki so krasile mojo spalnico in me spominjale mojih društvenih sosester. Ko je drugi dan prišla k meni moja bolniška strežnica, se je izrazila: Kako krasne cvetke imaš. Izgleda, kakor bi bila že pomlad tukaj. Ne smem pozabiti se zahvaliti mojim dobrim sestram za svete maše, ki so jih plačale za moje zdravje in pa društvu altarnega Dobrega namena.
Na vseh straneh ste mi, cenjene sosestre, izkazovale svojo ljubezn. Naj vam bo Bog za to plačnik že na tem. posebno pa na onem svetu. Jaz in moja družina vam bomo v vaših potrebah v vseh naših močeh stali ob strani, kolikor bo v naši moči.
Detroitskih novic ne bom poročala, ker jih veliko ne vem in nisem bila od doma že skoro dva meseca. Sicer se pa tu pa tam oglasijo detroitski poročevalci, oni naj pišejo no^ vice, ki so zdravi. — Vsem mojim dobrotnikom in društvenim sobratom in sosestram, kakor tudi čč,.gg. duhovnikom in varn, g. urednik, voščim veselo in srečno Velikonoč in veselo Alelujo. Anna Gorshe. -o-
ORGANIZACIJA "JUGOSLOVANSKA ŽENA" V CHI-CAGI
Chicago, lil.
Večini Jugoslovanom v Chicagi je prav gotovo že Znano, da se je pričelo pred nekako letom dni zanimivo gibanje med našim jugoslov. ženstvom, Dasi smo-že dolgo poprej čutile potrebo po združitvi V skupno organizacijo, je bilo organiziranje precej težavno, že radi tega, ker je naš jugoslovanski narod raztresen po celi Chicagi in daleč po okolici. Poleg tega je pa vedno nekako nepotrebno nezaupanje med nami, za kar pač skrbijo strupeni, narodu škodljivi elementi. Končno je bila tudi ta zapreka odstranjena po različnih sestankih med jugoslov. ženstvom, ki se je obdržavalo na raznih krajih mesta Chicago, na katerih se je debatiralo in razmotrivalo to in ono. Po teh sklepih se je mesto Chicago razdelilo na 7 distriktov, v katerih je največ nasta'n jenih naših rojakov. V vsakem di-striktu . se je volilo nekaj zastopnic za prvo skupščino ali ustanovno sejo. Ta seja %q je vršila dne 25. okt. leta 1931 ob
3.	uri pdpoldan v prostorih Narodne dvorane Ha Iiacine ulici in 18. cesti. Na tej seji, katere so se udeležile izbrane zastopnice distriktov, se je izvolil glavni ali centralni odbor, sestoječ iz 5 srbskih članic, 5 hrvaških in 5 slovenskih.
Namen tega društva ali bo-
lje udruženja je: vzajemna pomoč brez razlike verskega izpovedanja jugoslov. naroda in skupno delo vseh Jugoslo-vank, Srbkinj, Hrvatic in Slovenk, da delujejo humanitarno in dobrodelno, v pomoč siromašnih jugoslovanskih družin in posameznikov. Pomagati gojiti pravo jugoslovansko vzajemnost in ljubezen med našimi ženami tukaj v A-meriki. Dalje, da se pomaga pri kulturno - prosvetni po-vzdigi našega naroda v Zdr. državah, to je, da delujemo pri vseh narodnih, mestnih ali državnih prireditvah, kadar in kjerkoli smo, kot narodna organizacija k temu pozvani. — Vsi narodi, kar jih moramo danes tu v Chicagi našteti, imajo več, ne samo eno slično žensko organizacijo, in nekatere že obstojajo nad 35 let. Le mi Jugoslovani za vsemi tako zaostajamo, potem se pa čudimo in jezimo, da smo vsepovsod zapostavljeni in nikjer nič priznani. Ali smo pa že kedaj kaj storili v ta namen? Nič!
Organizacija "Jugoslov. Ze-|na" prav prijazno vabi vse žejne in dekleta brez razlike sta-! rosti ali poklica. Vsaka narod-jrio misleča in čuteča poštena žena ali dekle lahko postane (članica te lepe organizacije. (Da, Jugosl. Žena vas vse, prav ,vse, iskreno vabi, da se ji pridružite brez razlike mišljenja, s celim srcem, kot Sestra k se-j stri, brez bojazni, da bi se po jdijalektih ne razumeli. Z ma-jlo pristopnino, $1.00 na leto, i nobenih obveznosti napram i ena drugi, le da si v stiskah in I še posebno v dolgi bolezni ena I drugi pomagamo. Velikokrat i se zgodi, da katera naših Ju-Igoslovank leži v bolnici ali v | kakem drugem institutu popolnoma pozabljena od vseh, ! ker ni bila pri društvu, ali ker j društvena pravila ne dovol ju-ijejo ni kake pomoči. Takih slu-i čajev ni malo mod našim naro-, dom, in ravno v ta-JSh slučajih ima Jugosl. Žena široko polje |za svoje človekoljubno srce. i Poleg omenjenega vam sedaj j podajam še uradno poročilo j vseh do sedaj aktivnih distrik-|tov, kje isti obstoja, koliko članic ima in kaj so že vse storili j v ta namen.
i Omenjeno jc že bilo, da se I je mesto Chicago in okolica [razdelilo v 7 distriktov. Di-jstrikt št. 1 obsega celo severno : stran, North Side, in šteje 50 i članic. Predsednica je Anna jDilich, tajnica M. Kameniček. !— Distrikt štev. II obsega IG j in 22. ulico s 15 članicami. Od-iborni.ee: Mary Sagadin, predsednica, Mary Kovačič, tajni-.ca, M. Denša, blagajničarka. Distrikt III, Cicero-Berwyn,
(še ne uradu je. — Distrikt IV, , okraj Wentworth, s 10 članicami, preds. Lukrica Palestina, 'tajnica Katherine Beran, blagajničarka Zorka Gabrič. — Distrikt V, Marshfield in 60. cesta, s 35 članicami, preds. Frances Kesich, tajnica Kath. .Herdalo, blag. Draga Ruzich. '— Distr. VI, So. Chicago s 40 članicami, preds. Rose Ziher-le, tajnica Louise Likovich,
1>1ag. Mary Svalihiu. — Distr.. • VII, ki obsega Hegewisch in; Pullman, še ni dosedaj organiziran. — Distrikt I, IV in V so jako'" aktivni. Že takoj od začetka meseca oktobra so pridno nabirale prispevke in prirejale Bunco partyje, da so o božiču že delile darove siromašnim otrokom in odrastlim. Tako je n. pr. I. distrikt daroval za božič 24 košaric (baskets) revnim družinam in dajale so tudi hrano brezposelnim. — IV. distrikt je razdelil 31 osebam vsaki po $2.00, kar je Skupaj $62.00. — V. distrikt je priredil božično drevesce revnim otrokom in iste obdaril z vsakovrstnimi darovi.
Iz teg'a kratkega sporočila je že razvidno, da Jugoslov. Zeha lepo napreduje, in ima danes 180 zvestih hčera, ki so med seboj vesele in srečne in se dobro razumejo, bolj kakor smo pričakovale. Med nami vsemi pa veje duh one nepozabne, plemenite žene, ki je edina znala zanetiti iskro medsebojne ljubezni in je odstranila vsake malekostne pomisleke, in ta žena je bila blago-pokojna Antigona.— Cast njenemu spominu.
Naj h koncu omenim še to, da bo Jugovslov. Žena sodelovala pri veliki jugoslov, prireditvi dne 3. aprila v 131st Inf. Armory, 16th St. & Michigan Ave., kar je že bilo poročano. Vstopnice za to prireditev se dobe pri vseh odbornicah. — Posebno razveseljivo poročilo te proslave je, da nas bo zopet posetil naš veliki Slovan in župan mesta Chicage, Mr. Cermak. — Naj j a nikdo ne zamudi te lepe proslave. Vsak rojak se naj udeleži. — Celemu jugoslov. narodu želi Jugoslov. Žena veselo Alelujo. — Za org. Jugoslov. Žena:
Anna Dilich, gl. predsedn.,
Helena Kushar, gl. tajnica,
( Danica Simich, gl. blagajnič. j ' -0-
PRIGLAŠAJO SE I	Milwaukee, Wis.
! Ni navada, da bi se kdo kesal, (ko se povrne iz obiska, dela ali počitnic, iz države Wisconsin, i Tukaj imamo gostoljubne ljudi, zdravo podnebje in tudi drugih , čednosti nam ravno ne manjka, le denarja nam primanjkuje. (Rev. B. Winkler nam je to opisal in sodim, da mož zna dobro soditi naravo in okoliščine.
Kakor mislim, je v javnosti (že znano, da bomo imeli pri nas ,v Milwaukee v nedeljo dne 5. i j unija veliko pevsko in godbeno Islavnošt. Jamčim vam, da bo I vsakemu vredno si to ogledat in | priti poslušat. Nihče, komur je le mogoče, naj ne zamudi te prilike. Stvar je že sedaj v lepem teku in če nam bodo šla pevska in druga kulturna društva še dalje tako na roko, kakor tO sedaj izgleda, nam je uspeh zagotovljen. — Vsi tisti, ki želijo sodelovati so prošeni, da se blagovolijo prijaviti takoj, ker odlašanje bi znalo poraziti vas in nas.
Za stvar se zanimajo tukaj vsi. Ne samo naš slovenski na-
(Dalje na 3. strani.)

Hoover hoče sklicati konferenco, ki naj se posvetuje o sredstvih, kako pobijati profesionalne zločince. To je drugi del komedije. Prvi del je bila Wickersharnova komisija.
* * *
Well, Well, -kaj se na svetu vse ne pripeti. Palo Alto, slavno mesto v Kaliforniji, ki se baha, da je Hoover častni občan, je glasovalo, kakor poroča Literary Digest: MOKRO. Hoover
ima res smolo . . .
* * *
Japonski admiral Nomura, pravi, da se Japonska bori za civilizacijo. Nekaj takega so trdili tudi v svetovni vojni. * * *
Guverner Pinchot, Pennsylvania, trdi, da bi Lincoln ne imel nikakega upanja na izvolitev, če bi danes kandidiral. In to je vse, kar ima Pinchot skupno z Lin-
colnom.	f ^
* * *
Protisalunska liga ne more v celi državi Ohio najti politika, ki bi bil voljan kandidirati za senat na suhi platformi. To v Ohio, kjer je protisalunska liga doma, v središču politične korupcije! To govori cele knjige .. .
:!= * *
Čudno umivanje. — Kaj si
pa počel, Mihec, da imaš tako umazane roke ?
—	I kaj, obraz sem si umival.
* * *
V šoli. — Katera žival je človeku najbližja, Mihec?
—	Bolha, gospod učitelj.
* * *
Dober razlog.—Berač : Dragi gospod, jaz imam tako hudobno ženo, da vas prosim, pomagajte mi.
Gospod: Kako pa naj vam pomagam ?
Berač: Poklonite mi kaj, da
utopim svojo žalost v žganju.
* * *
Povedal mu je. — Kaj pa je
to — tista debela knjiga?
—	Tu vpisujem vso svojo vinsko"zalogo in kakovost vin.
—	Torej krstne bukve . . .
Skrajna previdnost. — A.:
Lani ste obedovali pri "Slonu", zdaj pa pri "Volu". Kako je to? Saj je pri Slonu vendar boljša jed, kakor pri Volu.
B.: Res je, a jaz se mislim oženiti in tako bi se rad po
malem odvadil dobre hrane. * * *
Slaba cigara. — Kako vam diši ta cigara? Gotovo je iz-borna, saj je importirana naravnost iz Havane.
—	Menda hočete reči: deportirana.
tf * *
Učinkovito. — Je pomagalo vašemu možu lečenje pleše?
—	Pa še kako! Ko je dobil račun, si je že lahko izpulil dva šopa las.
TARZANOV SIN
(11)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal:EDGAR RICE BURROUGHS
Medtem, ko je Tarzan pravil svojo povest je pozabil, da je njegov sin, sin Tarzana od opic, in da je to poslušal z največjim zanimanjem. Ko sta si doma potem voščila lahko noč. je Lord Greystoke povedal svoji ženi dogodek istega večera. Lady Ivana, ki je sedaj uvidela, da sin mora enkrat zvedeti o preteklosti svojega očeta, je skrbno molila .da bi sin ne podedoval o-četovega instinkta, ki ga je oče vedno imel v svojem srcu,,
Tarzan je nato parkrat obiskal v.eliko gorilo A kina- toda nikdar ni vzel seboj svojega sina Jakca. Ko je Tarzan obiskava! Akuta, ni spozna! v tujcu, ki jc imel v oskrbi Akuta svojega nekdanjega hudobnega nasprotnika Rokoffove-ga zaveznika Paula. Ker ga je Akut vsakokrat prosil, je Tarzan sklenil Akuta kupiti, toda tisti neznanec g? ni hote! nrodati. Več dni zatem je mladi Jakec sam našel kraj kjer se jc nahajal Akut.
Mnogokrat potem je mladi Jakec izginil za par ur z- doma in je šel obiskat Akuta. Stari lopov Paul je prisluškoval in je polagoma zvedel, kdo js ta pobič, ki hodi obiskovati Akuta. Že se je bila porodila zla misel v Paulovi glavi, da bi dečka ugrabil. Vendar puščal je večkrat dečka h gorili, da se je ,ta z njo razgovarajal in skoro sta se Akut in deček že malo razumela. Mladi Jakec. os je silno zanimal za gorilo.
Velika gorila, ki jc bila povzročila v Londonu med ljubitelji cirkusov in gledališč veliko senzacijo, zdaj ni hotela več nastopati, odkar je našla Tarzana. Nič več ni bil Akut vir dohodkov za lastnika Paula, nakar ga je sklenil prodati. Nekega dne je Tarzan odštel večjo svoto Paulu in kupil Akuta, ki naj bi se imel vkrat-kem oddati heki ladiji, ki bi ga popeljala nazaj v Afriko. Tarzanova žena se je tega veselila. . .
; '~°<k><>o<k>ch><h}oo<>o<>ckk>^
DENARNA NAKAZILA
odpravljam točno in zanesljivo po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Nemško, Avstrijo in Italijo in v druge dele sveta. Prejemniki dobijo denar direktno na dom po pošti brez vsakega odbitka. Sedaj pošiljamo:
100 dinarjev ..........$ 2.35 50 lir ........................$ 3.30
250 dinarjev ..........$ 5.10 100 lir ........................$ 5.90
500 dinarjev ..........$ 9.60 250 lir ........................$13.95
1000 dinarjev ..........$18.70 500 lir ........................$27.10
Za nakazila, Ici se izplačajo v starem kraju v amerikanskih dolarjih računamo 75c. do $50.00. od višjih svot po 1 odstotek in pol.
John Jerich
(V PISARNI "AM. SLOVENCA")
| 1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
^OOOOOOOO-OOCKKXXXKKXKfOC i X) >0000000-'HXK> OO«
Torek, 29. marca 1932__AMERIKANSKt SLOVENEC_•_____Stran 3
Tvoj nedeljski tovariš. |
TEDENSKI KOLEDAR
27 Nedelja — Velikanoč.
'28 Ponedeljek — Janez Kapistran.
29	Torek — Ciril. Bertold.
30	Sreda — Kvirin in Julita.
31	Četrtek — Modest. Balbina.
1	Petek — Hugojl. Venancij.
2	Sobota — Frančišek Pavlanski.
Rev. J. C. Smoley:
BELA NEDELJA
Na en izrek iz današnjega evangelija vas hočem opozoriti: Ne bodi neveren, ampak veren. — Neverni so bili pričet-kom vsi apostoli, niso hoteli verjeti, da je Gospod vstal. Prišla je Marija Magdalena od groba in rekla: Videla sem Gor spoda, — pa ji niso verjeli. Verjeli so šele, ko se jim je Gospod prikazal. Le Tornaž ni bil navzoč, ostal je trdovraten v svoji neveri, dokler ni položil prsta v rane Gospodovih rok, kakor je to zahteval. In potem mu je rekel Gospod: Ne bodi neveren, ampak veren. — Tudi jaz bi rad danes zaklical ne-vercem vsega sveta: Ne bedite neverni, ampak verni! Zakaj? Zato, ker je 1. neverec v veliki zmoti, in 2. jako nesrečen.
Kdor ne veruje, je v zmoti. Morda kdo reče: Svet sodi o tem drugače. Ni mi treba o tem dolgo govoriti. Kako pa postane kdo brezverec? Iz napuha. Kolikokrat slišimo: Vera se ne strinja z današnjo razsvetleriostjo in napredkom. — Slavni Pasteur je rekel: Ker sem mnogo proučil, imam vero kot bretonski kmet; in če bi bil proučaval še več, bi imel vero kot bretonska kmetica. (Bretončani so poznani radi svoje globoke vere.)	:
Kdor ne veruje, je v zmoti. Kako to dokažem ? Z resnico, da je Kristus od mrtvih vstal. Je li res vstal od mrtvih? Imam dokaze? Imam. Prikazal se je po svojem vstajenju apostolom. Učil jih je po svojem vstajenju in Petru oddal vrhovno oblast nad svojo cerkvijo. Da je vstal, je dokaz oznanjevanje tega Kristusa vsem narodom, njegova smrt in njegovo trpljenje. In za to vero dali so apostoli svoje življenje. Če bi ne bil Kristus vstal, bi li bili oglašali njegov nauk, nauk goljufa? In kak uspeh je imelo to oznanjevanje? Vse to je jasna priča, da je Gospod vstal od mrtvih. In na tej resnici, na tem dejstvu sloni vsa naša vera. — Ce ni Kristus vstal od mrtvih, — pravi sv. Pavel, — prazne so naše pridige, prazna naša vera. — V zmoti torej je, kdor ne veruje.
Tak človek je pa tudi nesrečen. Zakaj ? Ker nima nikakega upanja ne na tem, ne na onem svetu. Na tem svetu žive morda v veselju in izobilju, kako dolgo bo pa to trajalo? Pride bolezen, pride smrt, in potem? V tem življenju srno samo potniki. Kaj naj bi rekel ubog i »']>iii, ko bi' ne imel upanja ?
Neverci nimajo upanja za večnost. Q tem ni treba govora. Kdor je zavrgel Kristusa, ali iz napuha, ali iz nepokorščine, ali kaj drugega — od Kristusa naj ne pričakuje plačila v večnosti. "Kdor ne veruje, ta je že obsojen. Kdor ne veruje v Sina božjega, ne bo imel življenja." Vse drugače veren človek! Ve, da gre po tem življenju k svojemu Bogu, ni se mu bati smrti, ne večnosti. Gospod, katerega je ljubil, v katerega je veroval na tem svetu, ga bo čakal v večnosti.
Vi ste verni, ohranite si to vero za ta čas, ohranite jo za večnost. "Jaz sem vstajenje in življenje," pravi Gospod; "kdor veruje v me, bo živel, tudi ko bi umrl."
IZ NEODREŠENE DOMOVINE
Nove obsodbe goriških Slo- £ vencev	t
Gorica. 11. marca. — Pred -1 tukajšnjim sodiščem so se te * dni vršili zopet trije procesi ( proti slovenskim mladeničem, ki so zbežali čez mejo. Obso-,1 jena sta bila 211etni Ciril Pri-j' žon in Bogomir Širok vsak napet mesecev težke ječe in 2-10 j lir kazni. — Na mesec dni za- i1 pora in 2000 lir kazni je bil -obsojen Anton Martinuzzi iz.' Ilenč, ker je zbežal čez mejo] in se tako odtegnil vojaški dolžnosti. — Ivan Berlot iz Movskega, ki je bil lani v Jugoslaviji, kamor je šel brez potnega lista, je bil obsojen na leto dni zapora. Poleg zapora j je bil tudi obsojen, da ne sme zapustiti domače vasi. Izvedeli so pa, da se Berlot nahaja v Zadru, kjer ga je zadrska policija aretirala in odvedla v Kanal.
:-o-
Epilog dvojnega umora pred 11 leti
Pred 11 leti je bil v Miheiie-vi gostilni v Rihembergu izvršen napad, pri katerem je bil ustreljen pred svojo hišo kmet Martin Birsa, ki je bežal pred roparji. Roparji so bili štirje mladi ljudje, katere je drugi dan opazil v Skopem brigadir Picchi. Roparji so tudi njega ustrelili, še predno jih je utegnil nagovoriti. Ko je prišel drugi orožnik brigadirju na pomoč, so tudi proti njemu u-strelili in zbežali. Nekaj me-
secev kasneje so bili aretirani trije osumljenci, katerih eden je kmalu umrl v zaporu, dva sta bila pa radi pomanjkanja dokazov oproščena. Četrtega osumljenca, Lovrenca Vovka iz Ospa v Istri, ki je imel te-| daj 19 let, je sodišče iskalo, in 'je bil leta" 1928 aretiran na Če-'hoslovaškem, kmalu pozneje j pa v Gorici obsojen na 26 let 'ječe. Radi priliva se je pred i kratkim vršila druga razprava i v Trstu, kjer so Vovka obsodili 'na 12 let ječe.
■
Kako vabijo slovenske otroke '
Poročajo z Goriškega, da si fašistične oblasti vse prizade- J |vajo, samo da izvabijo otroke' slovenskih staršev v balilske organizacije. Zadnje čase so pričeli vse otroke slovenskih staršev, ki pristopijo v balil-sko organizacijo, zavarovati proti nezgodam. pTed kratkim se jc pripetil slučaj, da ste je neki deček, ki je bil v goriški balilski organizaciji in tudi zavarovan, ponesrečil.. Starši so pričakovali, da bo dobil zavarovalnino, s katero bo za celo življenje preskrbljen, pa so bili razočarani, ko so prejeli dekret iz Rima, kjer nakazujejo enkratno podporo v
znesku nekaj nad 3000 lir.
-_0- < '
Avtomobilska nesreča
Na poti iz Ajdovščine proti Colu pri Zavetniku se je mese-• ca februarja vračal kmet Ma-■ tej Baje iz Orešja pri Colu z
vozom, katerega sta vlekla dva vola, proti domu. Na strmi vijugasti cesti se mu je z naglico bližal težak tovorni avto. Baje je naglo skočil z voza, da se umakne, a ko je skočil doli, je bil avto že pri njemu, ki ga je podrl na tla. Kolesa so mu šla ravno čez glavo in mu jo docela zmečkala.
-o-
Tužna Istra
Kakor poročajo \v4 Reke, ipi-še "Corriere Istra no", ima na Škofijah pri Kopru italijaniza-cija dober uspeh. V tem smislu se tudi trudi sedanji župnik na Rišani, Gvido Galvani (prej Glavan). Na Škofijah grade cerkev, kamor so v temeljni kamen zazidali spominsko listo v italijanskem jeziku. Cerkev bo posvečena sv. Mateju. — Policijsko je bil posvarjen Božo Silvani, župnik v Roču. Enako je bil od puljske pre-fekture posvarjen tudi župnik Ranka iz Sv. Ivana od Šterne.
--o-
Polom kmetijske zadruge v Rihembergu Pri goriškem sodišču je bil prve dni marca prijavljen tečaj rihemberške "Kmetijske zadruge". Likvidacijo sta do sedaj vodila Mihael Ličen in France Birsa. Za kuratorja stečajne mase je imenovan od [sodišča odvetnik Pascoli.
i	--o-
Tako delajo
Iz Grahovega poročajo, da j je tamošnji poštni upravitelj I Gaspare Telan iz Pasiana po- j neveril lansko leto 1700 lir in ■ pobegnil. Letos je bil v Gorici obsojen na 14 mesecev zapora.
• --o-
Propadanje trgovin
I Trgovina v goriški pokrajini j j leto za letom propada. Kon-j ikurz sledi konkurzu, naj bo v | mestih ali na deželi. Ni čudno, j !ko je glavni odjemalec, kmet, j poljedelec, obubožal. Kmalu j po 1. marcu sta prenehali po-j slovati v ••Qofiei trgovini -Grolša | i Peteani, v Črnem vrhu nad Idrijo je pa zaprl svojo pro-1 dajalno z blagom T. Lukman.
j	--o-
Smrtna kosa
I V Desklah pri Gorici je umrl Anton Ivančič, oče ljubljanskega trgovca Josipa Ivančiča, j davčnega kontrolorja Cirila Ivančiča in kavarnarja Lojzeta Ivančiča v Mariboru. Pokojni je bil star 90 let in bil vseskozi zaveden narodnjak.— V Divači je umrl spoštovan trgovec in posestnik Ivan Jančar, ki je bil radi svojega narodnega prepričanja od fašističnih oblasti večkrat preganjan in tudi večkrat zaprt. — V Postojni je umrl ugledni gostilničar in posestnik "Tihe doline" Ivan Sever. — Na Slapu pri Vipavi je po kratki bolezni , preminul Jože Ferjančič, posestnik, oče trgovca Al. Fer-, jančiča v Cerkniqi, star 67 let.
-o-
I	Požar
t V Gornjem Lokovcu je zgo-j relo poslopje, v katerem je bila nastanjena osnovna šola. j Streha je bila slamnata, pod 'njo pa spravljeno seno. Požar * je najbrže nastal po neprevid-
1	nosti udeležencev nekega ve-" jčernega tečaja, ki se je vršil v
2	(šoli. Poslopje je bilo last Ant.
2	Mraka.
3	______
1
URAD OKRAJNEGA KLERKA COOK OKRAJA, ILLINOIS,
;i
DRŽAVA ILLINOIS) 1 I	)SS.
-'OKRAJ COOK )
i J V smislu določila odseka 34 illinoi-i škejfa zakona o primarnih volitvah ob-j javljam, da je barva papirja, ki se bo rabil za primarne gtadovitfce različnih Strank za primarne volitve v okraju H Cook, izven mesta ' Chicago, mesta j Chicago Heights, mesta Berwyn, mesta Cicero in vasi Summit in Ever green Park, v torek 12. aprila 1932, sle-" deča:
V DEMOKRATSKA
STRANKA ...........ROŽNATA
REPUBLIKANSKA STRANKA ........................BELA
V POTRDILO tega sledi moj pod
1	j pis in pečat okraja Cook, dne 28. mar
ca, 1932.
»
' ROBERT M. SWE1TZER, Okrajni lclerk
2	okraja Cook, Illinois.
IZ SLOV. NASELBIN g
(Nadaljevanje z 2. strani.) ^
■ fa
rod, marveč tudi tujci bi radi ^ videli in slišali kaj Slovenci ^ zmoremo, če se združimo. Ka- ^ kor vse do sedaj izgleda, se bo- ^ mo morali najbrže umakniti iz ^ dvorane na prosto, to pa radi ^ tega, ker bo v dvorani prav go- ^ tovo primanjkovalo prostora.— ^ Do sedaj se je prijavilo že sekt pevskih zborov in dve godbi iz ^ raznih naselbin v centralnem ^ zapadu.
V	noči 18. marca je preminul v St. Luke bolnišnici, po kratki mučni bolezni, pij on i r naselbine West Allis, John Podlesnik. Bil
je zelo marljiv in pošten. Po- ^ kojni je bil uslužben pri eni in ^ isti družbi celih 26 let. — Bodi ^ mu lahka ameriška zemlja.
V	nedeljo 20. marca smo sli- ^ šali pester radio program, kate- | rega nam je nudil pevski zbor ^ "Naprej" v Milwaukee, Wis. — Kakor čujemo, se je pevsko dru- r ^ štvo "Zarja" preorganiziralo ^ pod vodstvom Miss Novak. Pi-satelj teh vrstic in vsi vam želimo obilo uspeha.	^
Razni dopisi iz slovenskih naselbin po Ameriki imajo iz dneva v dan vedno večji pomen, ve- ^ liko večjega, kakor si to nekateri predstavljajo. V dopisih be- ^ remo, kaj delajo tu, kaj tam in . čutimo pri tem, kakor da smo •1< | na svoji lastni domači zemlji. | ^
John Paulich. I,
b
—>—o--I
I 40-URNA POBOŽNOST IN 11 DRUGE VESTI	n
Milwaukee, Wis. "
Najprej izrazim svoje mne-: nje glede Amerikanskega Slo- n venca, ki je list, katerega bi mo-j ral imeti vsak dan pri roki vsak j pravi slovenski katoličan v A-meriki. Redno bi ga moral pre- ' birati in seveda tudi redno pla- x čevati njegovo naročnino, ker to je edini slovenski katoliški dnev- v nik v Ameriki. Je podučljiv in s obenem zanimiv HsV, ki prinaša 8 novice iz celega sveta.
Z delavskimi razmerami se ne moremo še prav nič pohvaliti, Č ker je še vedno veliko število j [ brezposelnih. Kateri delajo, do-j j bivajo tako majhne plače, da 1 skoro ni za povedat. Seveda so 1 j kljub temu srečni, da vsaj dela- ^
■	jo in tako vsaj nekaj zaslužijo, 1 . da sami sebe in svoje družine 1 j skromno preživijo. Čas bi že bil,
da bi se kako preobrnilo, pa še ( nič ne izgleda.
Zadnje dni smo imeli pri nas 40 urno pobožnost, katero je vodil č. g. Rev. B. Winkler iz Le- ! monta, slovenski frančiškan. — 1 Hvala lepa našemu č. g. župniku s Rev. L. Gladeku, da nam je o- t skrbel tako lepo pobožnost. — ' Vsi se pa najlepše zahvaljujemo č. g. Rev. B. Winklerju za tako j lepe obrede in krasne večerne j govore. Uspeh te pobožnosti se
POZIV NA SHOD
Jugoslovanski demokratski klub 21. warde prirejujeje dve veliki zborovanji ob priliki volitev.
Prvo zborovanje se bo vršilo med brati Slovenci dne 31. marca v dvorani sv. Štefana, 22. in Lincoln cesta. Pričetek zborova-' nja ob 8. uri zvečer.
Drugo zborovanje bo med Hrvati dne 8. apr. v Narodni bratski dvorani, 1802 So. Racine 1 ave. Začetek enako ob 8. uri zve-. čer.
Na ohfh zborovanjih bodo nastopili prvovrstni govorniki, kakor Edward Skarda, ter drugi govorniki in delegati, in govorili o značaj n državljanskega prava in potrebi organiziranja Jugo-• slovanov v 21. wardi za izrazite narod-
■	ne interese. Na prvo in drugo zboro->• vanje je dolžnost vsakega našega ro-
1 jaka, Slovenca, Hrvata in Srba, da j 1 pride in se pred Amerikanci pokažemo i v čim največjem številu in v naši mo-
-	či, kajti samo s tem bomo mogli do-
-	seči ugled in Spoštovanje v naši novi
-	domovini, obenem pa tudi koristiti našim državljanskim pravicam.
Dokler j smo. razdeljeni ,in neorganizirani,- bomo vfcdno zapostavljeni. Zato? naj tisti, ki je prijatelj samemu sebi, složno stopi v bratski krog, da tudi mi
-	izbojujemo čim največ zase, zlasti v '- teh težkih časih depresije, ko naš zapostavljeni delavec strada.
NAPREJ, BRATJE! .
THE 21st WARD JUGOSLAV DEMOCRATIC CLUB,
i najbolj pokazal pri obhajilnii iizi, ko jih je tako veliko šte-| ilo prejelo sv. zakramente za, eliko noč. Niso bili samo naši irani in rojaki, temveč je bilo idi lepo število zunanjih. Slo-enci so se pa pri nas tudi po-azali, za kar jim vsa čast, po-azali so, da nismo v.Mihvau-1 ee zadnji, kar se tiče kato-| ške vere, kakor tudi ne naj-adnji v drugih rečeh. — V ime-' u vseh faranov, obema čč. gg.! rav lepa hvala za ves trud. —1 'ozdrav in Bog živi vse Sloven-e.
John Widergar.
RAZNO IZ MILWAUKEE Milwaukee, Wis.
Ni moj namen dvigati mno-:o prahu v našem časopisju, po-ebno še sedaj, ko se moramo ioriti za vsak grizljal kruha.
Boj v naši naselbini je hud lamreč sedaj ob času občinskih rolitev. Republikanska in de-nokratska stranka pod imenom ion-partisan, ki od leta do leta višuje davke, tako da bomo :malu na vrhu babilonskega itolpa, so pri primarnih volitvah doživeli velik poraz in ako >odo volitve 3. aprila tako izpadle, kot je razvidno iz pri-narnih volitev — potem mestni svet ne bo kapitalističen.
Samostojno društvo Lilija, caterega člani in članice spadalo obenem tudi k več drugim organizacijam, bo priredilo v so-joto zvečer 2. aprila domačo za-javo v South Side Turn dvora-ii. Ker društvo upošteva gmot-le razmere, zato je tudi vstopnico določilo tozadevno samo na I5c za vso postrežbo, ples, okus-la jedila, potice in drugo; okrep-?ila bodo pa na polovični ceni. Stregle bodo brhke članice.
Kandidatje v mestni svet, katerim smo pri primarnih volitvah dali največ glasov, so obljubili, da nas na tem zabavnerr večeru posetijo in nam razlož« svoje politične cilje. Kot sen; slišala, nas bo prišel tudi "Sbjs&u D. Hoan pozdravit.
Želim, da bi nobeden član al. članica ta večer ostal doma ir da privedejo seboj vse prijatelj« in prijateljice našega društvi in se tako bolj podrobno sezna nimo pri veselju ter dosežem« vsaj moralni uspeh, kajti na fi nančni uspeh itak ne morem* misliti.
Pozdrav vsem čitateljem ii čitateljicam
Mary Veranich, čl. dr. Lilija
ZEMLJA NA PRODAJ
80 akrov, $300 prvo plačilo Lahki pogoji. Nikakih davko1 skozi pet let. Za pojasnila pi šite na: A. W. Blom, Menomi nee, Mich.
Naznanilo in zahvala.
Z žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nam je smrt ugrabila iz naše srede soprogo, oziroma mater,
Mary Karun,
ki je po kratkih, a težkih mukah, zadobljenih pri ponesrečenju. dne 15. marca 1932 za vedno zatisnila oči. Pogreb se je vršil v soboto, 19. marca, s sveto mašo v cerkvi sv. Štefana.
Na tem mestu želimo izreči zahvalo vsem, ki so izkazali blagi pokojnici svojo naklonjenost v zadnjih urah njenega življenja, kakor tudi, ko je ležala na mrtvaškem odru. V prvi vrsti najlepša zahvala našim preč. gg. duhovnikom, ki so ranjko obiskovali in tolažili v njeni mukepolni bolezni in jo prevideli s sv. zakramenti. Dalie se iskreno zahvaljujemo tistim, ki so darovali za sv. maše za pokojnicO, kakor tudi tistim, ki so okrasili z venci njeno rakev. Naj bo izrečena prisrčna hvala vsem, kateri ste jo prišli kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru, ali pa, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti na pokopališče. Zahvala in priznanje gre enako pogrebnemu zavodu Louis Zefran, ki je tako vešče opremil rakev , in vodil pogreb.
Draga pokojnica, ki si se tako nenadoma poslovila od nas, na;' ti bo lahka ameriška zemlja in dodeljen naj ti bo večni pokoj. Bridko te pogrešamo in z žalostjo se te neprestano spominjamo, a tolažbo nam daje zavest, da se zopet enkrat skupno snidemo.
Žalujoči ostali:
FRANK KARUN, soprog; ANDREW in FRANK, sinova.
Chicago. 111.. 24. marca 1932.
UTRIP SRCA NA GRAMOFONSKI PLOŠČI
Neki berlinski zdravnik, Dr. L,eo Jacobsohn, je iznašel poseben aparat, s pomočjo katera je mogoče dobiti na gramofonsko ploščo delovanje in u-tripanje človeškega srca. Iznajdba ima veliko praktično vrednost za proučevanje delovanja srca.
Onim,
ki pošiljajo za objavo naznanila in zahvale o smrti.
Kadar pošiljate na list naznanila in zahvale za svojimi rajnkimi ,ali kom drugim vedno navedite, kako želite da se objavi taka zahvala in naznanilo. O-menite, ako želite, da se objavi v črnem okvirju, čez dve kolone, kot se objavljajo običajno take zahvale in naznanila.. Ako tega ne želite, tedaj omenite, ako želite na eno kolono v obliki dopisa. Za objave takih naznanil in zahval računamo strankam po 35c. kolonska inča. Mnogi ne razumejo kaj je to kolonska inča. Navadna kolona v listu, kakor so stopci n. pr. na prvi strani lista meri v širini po tiskarski meri 13 emsov, kar meri prenešeno v inče: 2 inče in 1 osminko inče. Ta širina je ena kolona. In oglasi se merijo po inčah v tej kolonski širini. Zato n. pr. ako oglas sega preko dveh kolon in je visok 1 inčo znaša to 2 kolonske inče. Ali vzemite n .pr. oglas, ki sega čez dve kolone in je visok 5 inčev znaša to 10 kolonskih inčev. O-glas, ki sega čez tri kolone in je visok 5 inčev, znaša to 15 kolonskih inčev itd.
Naznanila in zahvale, ki sc objavljeni v črnem okvirju i primernih okraskom kot križen in palmo ter zavzema prostor če! dve kolone in 7 inčev visok, tak( .naznanilo zavzema 14 kolonskil . inčev in po 35c. inča, znes< '$4.90. In tako dalje po veliko ! »ti v večjem ali manjšem ob i segu.
Važno je torej, da oni, ki po šiljajo take objave vedno ome nijo, kako želijo imeti Objavlje ' no tako naznanilo in zahvalo j Vedno povejte, že želite v okvir i ju na dve kolone, ali brez okvir .'ja na eno kolono, da uredništvi i potem ve, kako ima postreči 1
takih slučajih, i Prosimo, da bi v prihodnje t
upoštevali vsi, ki bodo imeli , tem posla.
Uredništvo "A. S.".
Samo cent in pol stane "Ajnr 51ovei»*cn naročnike dneviu - In vendar koliko zanimivoal ■ in koristnega berila nadete ni<>m r.n. ta cent in
Ljubiteljem lepe slovenske pesmi in godbe
Knjigarna "Amerikanski Slovenec" ima že nad mesec dni posebno razprodajo na Viktor ploščah. Na razprodajo je postavljenih 16 najboljših slovenskih plošč po smešno nizki ceni. Kar tri plošče za 99c. dobite. V nor-mjdnem času je stala ena malo manj kot to- V tej razprodaji dobite zato kar tri. Kako to in zakaj to.
Pred vsem naj pojasnimo, da ta razprodaja bo trajala le še kratek čas, k večjem par tednov. Vsak, kdor se je bo poslužil in si bo nabavil v razprodaji navedene plošče bo čez čas prav zadovoljen in vesel, da se je te izredno ugodne prilike poslužil in si nabavil navedene plošče. J Viktor Company se je odločila, da teh plošč ne bo več izdelovala in vsled tega teh komadov ,se čez nekaj časa ne bo več do-, bilo. In vendar so na teh ploščah rekordirani pravi lepi god-ibeni in glasbeni komadi, ki so jvzeti iz -domače slovenske glasbe, ki jih vsakdo rad sliši in jih hoče zopet in zopet slišati. Kdo , izmed nas rad ne sliši lepih do-.mačih slovenskih poskočnih valčkov, polk, koračnic, itd. Kdo | rad he sliši lepih slovenskih do-jmačih fantovskih pesmic, Saj to nas vendar najbolj spominja na naša mlada leta za morjem. Zaigraj kateregakoli izmed teh ^komadov v zbrani družbi prijateljev in sorodnikov, pa jih glej, kako postanejo razigranega sr-, ca in obraza. Saj ne moremo po-jmagati, da bi ne postali veseli in I razigrani, če zaslišimo to, kar .smo nekoč sami prepevali po slo-j venskih goricah in planinah. To je v naših dušah, stare strune v i nas ožive, pozabljene so vsakda-| nje muke in težave in postane-! m o zopet veseli Slovenci, kakor-šni smo po naši naravi.
•	j Y»e«f*>«ini, ki imajo viktrole 'ali druge gramafone prav iskreno priporočamo, naj se te raz-
•	prodaje te zadnje dni gotovo \poslužijo in si nabavijo teh
•	plošč, katerih pozneje ne bo mo-
-	goče več dobiti, ker jih ne bo več ■ | na trgu. Mi vsi jih bomo pa le
>	še radi slišali, zopet in zopet ob r j vsaki priliki.	' 4
j Nabavite si jih, dokler so
>	Vam na razpolago.
| NAZNANILO IN
PRIPOROČILO
-	j in par besedi katoliškim Slo-
vencem v Clevelandu
Vsem našim cenjenim na-1 ročnikom, prijateljem in so-' mišljenikom v Clevelandu in okolici uljudno naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni in glavni zastopnik Mr. Lawrence Le-skovec, 19516 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za list, oglase in druge stvari v zvezi z našim podjetjem.
Vse naše naročnike in prijatelje našega lista prosimo, da gredo Mr. Leskoveeu na roko in mu pomagajo pri agitaciji za katoliški dnevnik. Mr. Leskovec se trudi za dobro stvar, za razširjenje katoliškega tiska. Kot tak brezdvomno zasluži vso podporo od strani katoličanov.
Nasprotniki pomagajo na vso moč svojim agitatorjem, kaj pa mi, katoliški Slovenci, naj držimo roke križem in od strani gledamo one, ki se mučijo, da vzdržujejo in
I širijo katoliški tisk med nami? Ne! Pomagati moramo in biti moramo hvaležni takim, ki se trudijo za dobro stvar med nami. S tem jim damo vzpodbude in novega navdušenja za delo za dobro Stvar. Zato katol. Slovenci na noge in pomagajte Mr. Leskovecu širiti v vaši naselbini katoliški časopis "Amer. Slovenec"! f j Uprava "Amer. Slovenca"
"Gorenjska"
Torek, 29. marca .19:!2
Iz mojega potovanja po Jugoslaviji
DRUŠTVO SV. JERON1MA
ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA.
Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta. v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostora
Za nadaljna pojasnila se obrnite na spodaj podpisani društveni odbor:
MIKE TOMŠIČ, predsednik, STANLEY SOBERL, tajnik, ANTON TOMŠIČ, blagajnik.
■ .. i WALTER SCOTT
9) IV ANHOE %
X,	r	— ZGODOVINSKI ROMAN —	O
j	Prevedel Vladimir Levstik	g
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiffl
Veliki mojster je sprejel opravičbo Alberta de Malvoisina ter ukazal glasniku, naj stopi naprej in stori svojo dolžnost. Trobente so spet zabučale in glasnik je zajahal naprej ter glasno oznanil: "Oyez, oyez, oyez! Čujte, eujte, čuj-te! Tu stoji dobri vitez, sir Brian de Bois-Guilbert, pripravljen, da se bori z vsakim vitezom svobodnega rodu, ki bi se hotel postaviti za Židinjo Rebeko v boj, katerega so ji dovolili in katerega je sprejela, ker se sama ne more boriti. Takemu branilcu dovoli tu navzočni pre-častiti in hrabri veliki mojster prosto borišče, enak delež 'solnca in vetra in vse ostalo, kar še spada k poštenemu boju." Trobente so iznova zadonele in za nekaj minut je nastala mrtvaška tišina.
"Nobeli branilec se ne pokaže za obtožen-ko!" je rekel veliki mojster. "Pojdi, glasnik, in vprašaj jo, ali pričakuje koga, ki se bo zanjo boril v tej pravdi?" Glasnik se je približal stolu, na katerem je sedela Rebeka; a tudi Bois-Guilbert je vkljub Malvoisinovim in Mont-Fitchetovim migljajem obrnil konja v tisti konec borišča in prijahal k Rebekinemu stolu prav tako naglo kakor glasnik.
"Ali je to pravilno in združljivo z bojnimi zakoni?" je vprašal Malvoisin ter pogledal velikega mojstra.
"Da, Albert de "Malvoisin," je odvrnil Beau-manoir; "pri božji sodbi ne moremo prepovedati strankam, da ne bi občevali druga z drugo, ker utegne to največ pripomoči, da pride resnica na dan."
Med tem je glasnik takole ogovoril Rebeko: "Dekle, spoštovani in prečastiti veliki mojster te vpraša, če imaš branilca, da se bo danes boril zate, ali če priznaš, da si po pravici obsojena in se vdaš v svojo usodo!"
"Povej velikemu mojstru," je odvrnila Rebeka, "da vztrajam na svoji nedolžnosti in ne priznam pravičnosti obsodbe, ker bi bila drugače kriva svoje lastne krvi. Reci mu, da zahtevam toliko odloga, kolikor ga dovoljujejo zakoni, da vidim, ali mi bo On, ki je Človeku v najhujši stiski najbolj blizu, poslal rešitelja; in kadar mine ta skrajni r6k, naj se zgodi Njegova sveta volja!" Glasnik se je vrnil s tem odgovorom k velikemu mojstru.
"Bog ne daj," je rekel Beaumanoir, "da bi nam Židje ali pogani očitali krivičnost! Dokler ne bodo padale sence od zahoda proti vzhodu, bomo čakali, da vidimo, ali se pokaže kak borec za to nesrečno dekle. Kadar pa dan doto-rej zatone, naj se pripravi na smrt."
Glasnik je sporočil besede velikega mojstra Rebeki. ki je vdano nagnila- glavo, prekrižala roke in pogledala v nebo, kakor da bi od ondod pričakovala pomoči, katere se od ljudi skoraj ni mogla nadejati. Med tem strašnim premorom ji je udaril na uho Bois-Guilbertov glas— samo šepet je bil, a vendar jo je presunil bolj od glasnikovega poziva.
"Rebeka," je rekel templovec, "ali me slišiš?"
"Ničesar skupnega nimam s teboj, okrutni, trdosrčni človek," je odgovorilo nesrečno dekle.
"A vsaj moje besede razumeš?" je vprašal templovec: '.zakaj zvok mojega glasu je mojim lastnim ušesom strašan. Toliko da še vem, na kakem kraju sto.jiva in v kak namen so naju spravili semkaj. Ta ograjeni prostor — ta stol -— te butare — čeprav vem, v kaj so določene, se mi zdi vse to vendar samo strašen privid, ki bega moje čute z groznimi domišljijami, mo-
jega razuma pa prepričati ne more."
/Moj razum, in moji čuti me ne varajo," je odvrnila Rebeka; "pravijo mi, da so butare namenjene v to. da uničijo moje zemeljsko telo, mi odpro mučno, a kratko pot v boljši svet."
"To so sanje, Rebeka," je rekel templovec, "prazni prividi, ki jih je modrost vaših lastnih Saducejev zavrgla. Cuj me, Rebeka," je živahno govoril; "ponuja se ti boljša možnost življenja in svobode, nego slutijo oni lopovi s svojim starim bedakom vred. Skoči za moj hrbet na konja, na vrlega Zamorja, ki ni še nikpli pustil svojega jezdeča na cedilu. V dvoboju sem ga vzel trebizondskemu sultanu; skoči nan.j, ti pravim, za moj hrbet, in čez pičlo uro bosta preganjanje in sodba daleč za nama — nov svet radosti se ti bo odprl, meni pa pot nove slave. Le naj potlej proglasijo sodbo, ki jo preziram, in izbrišejo Bois-Guilbertovo ime iz svojega seznamka meniških sužnjev! S krvjo bom opral vsak madež, ki bi se ga drznili vreči na moj grb."
"Izkušnjavec, poberi se." je rekla Rebeka. — "Tudi v tej skrajni sili me ne moreš niti za las premakniti z mojega mesta. Obdana po sovražnikih, kakor sem, imam vendar tebe za najhujšega in najbolj smrtnega sovraga. V imenu božjem, poberi se."
Albert Malvoisin, vznemirjen in nestrpen zaradi njunega dolgega razgovora, se je zdaj približal, da bi ga prekinil.
"Ali je devojka priznala svojo krivdo," je vprašal Bois-Guilberta, "ali je še vedno odločna v svojem ta j en ju?"
"Odločna je, bogme da,'" je dejal Bois-Guil-bert.
"Tedaj, plemeniti brat, se moraš vrniti na svoje mesto, da tam počakaš izida," je rekel Malvoisin. "Sence na urniku se premičejo. . . — Pojdi, hrabri Boi-Guilbert, pojdi ti up in kmalu tudi glava našega svetega reda."
Ko je z mehkim glasom tako govoril, je položil; roko na vitezovo uzdo, kakor da ga hoče odvesti nazaj na njegovo mesto.
"Kaj misliš, potuhnjeni lopov, da mi polagaš roko na uzdo," je jezno rekel sir Brian. Nato je otresel tovarišev prijem in odjahal nazaj v zgornji konec borišča.
"Še je v njem nekaj duha," je Malvoisin tiho rekel Mont-Fitchetu, "če bi bil le pod pravim vodstvom; tako pa opeče vse, kar se mu približa, kakor grški ogenj."
Sodniki so bili zdaj že dve uri na borišču in zaman čakali, da bi se pokazal branilec.
"Ni čudo, če pomislimo, da je Židinja" je rekel brat Tuck. "In vendar, tako mi mojega re.da, hudo je, da mora toli mlada in zala stvarca poginiti, ne da bi padel vsaj en udarec v njeno obrambo. Pa da je desetkrat čarovnica, če bi bilo v njej le za trohico kristjanke, moja gorjača bi zvonila na jekleni kučmi tistegale divjega temploVca poldan j ico, preden bi se to zgodilo." '
Toda obče mnenje je bilo, da se nihče ne more in noče postaviti za Židinjo, ki je obtožena čaordejstva; in vitezi, ki jih je k temu vzpodbujal Malvoisin, so\še šepetali drug drugemu, da je čas proglasiti zapad Rebekinega zastav-ka. A tisti mah se je pokazal na ravnini vitez, ki je izpodbadal svojega konja in dirjal proti borišču. Sto glasov je zaklicalo: "Branilec! Branilec!"
To je knjiga, ki jo bo z velikim užitkom bral v ak Slovenec, kaj šele sinovi in hčere prekrasne romantične Gorenjske, ki tvori najlepši del slovenske, kakor tudi jugoslovanske zemlje.
Sinovi in hčere prelepe romantične Gorenjske, bodo v tej knjigi našli v besedi in sliki svoje mile rodne vasice, trga in mesta, svoja pestra gorenjska polja in livade in svoje divne lepe gorenjske gore in planine.
V knjigi je opisana zgodovina in sedanjost skoro vseh gorenjskih mest, trgov in vasi.
KNJIGA "GORENJSKA"
ima nad 250 pokrajinskih slik, ki predstavljajo gorenjska mesta, trge in vasi, pestra polja in
livade in divne gorenjske gore in planine.
AKO SO BILI GORENJCI PONOSNI
na svojo lepo Gorenjsko dosedaj, bodo odsedaj ie bolj, ko jim bo ta lepa knjiga oživela sladke
spomine na svoje prelepe domovinske kraje.
v
Knjiga je krasno delo in vsebuje skupno nad 350 strani, krasno fifaMA	AA
ilustrirana s pokrajinskimi slikami prelepe Gorenjske. —
NAROČA ŠE OD:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Naročite jo, dokler je v zalogi!
HIS MASTER'S VOICE
RAZPRODAJA VIKTOR PLOŠČ '
bo kmalu zaključena, ker zaloga pohaja. POSLUŽITE SE PRILIKE
dokler je vam na razpolago in nabavite si po izredno nizki ceni slovenske Viktor plošče, dokler razprodaja ni preklicana.	j
TA RAZPRODAJA
velja samo za Viktor plošče in za samo v tem oglasu navedene in označene plošče. Za plošče, ki niso navedene v tem oglasu, ta razprodajna cena ne velja. Razprodaja je v veljavi samo do preklica.
SEZNAM PLOŠČ, KI SO NA RAZPRODAJI:
V-23000—"Hruškovo drevo", štajeriš
"Stari pečlar", valček, igra na harmoniko Ahačič V-23005—"Na velikonočno nedeljo", prvi in drugi del, pevci
'.Adrije", z orkestrom. V-23007—"Empajris", "Samo da bo likof", Hojer Trijo in Adrija. V-23008—"Pod dvojnim orlom", krasni marš;
"Dunaj ostane Dunaj", citre in Trio. V-23010—'"Dva Gorenjska slavčka"
"Spomin na Bled", ženski duet, spremljfcvanje klavirja V-23011—"Pozdrav od doma"
"Zbirka valčkov", krasna komada igrana od slovenskega orkestra
V-23012—"To je nemogoče", dvokoračen ples
"Tajna ljubezen", lep valček, oba komada igrana po -orkestru V-23014—"Po gorah je ivje"
"Megla v jezeru", poje moški kvartet Jadran V-23015—"Flahauer štajeriš"
"Prav vesela polja", igra llbrigov trio na citre V-2301 S—"Krasna Marička", šotiš
"V divni dolini", igra znamenit Landler Orkester V-23020—"Ples v skednju", prvi in drugi del. Pri obeh komadih
sodelujeta pevci Adrije in Hoyer Trio V-23025—"Po jezeru — bliz' Triglava", narodna pesem
"Oh, oh ura že bije. . ." narodna pesem, poje Mirko Jelačin
V-23026—"Jurij Benko vzemi Lenko", lepa pesem,
"Pobič sem star še le 18 let", pesem, poje Mirko Jelačin V-23027—"Pa kaj to more biti. . ." narodna pesem,
"Mene pa glavca boli. . .", pesem, poje Mirko Jelačin, V-23028—-"Mlinar", narodna pesem,
"Vsi so prihajali", pesem, poje Mirko Jelačin. V-R0331—'"Zgubljena pesem", krasna polka,
"Jolietska slovenska polka", igra Dajčmanov orkester.
NAROČEVALCI PLOŠČ POZOR! Ker bodo nekatere plošče, ki so navedene v seznamu prej ali slej pošle, zato je dobro, da bi naročevalci plošč, navedli kako drugo številko plošče pri naročilu, za slučaj, da bi nam katera izmed onih, ki jih naroča med tem pošla. S tem nam naročevalci prihranijo čas in pisanje, ker drugače jih moramo obveščati nazaj. Seveda na razpolago pa so samo plošče navedene v tem seznamu.
Pokažite ta oglas tudi Vašim prijateljem in soesdom, da si še oni naroče plošče, za to nizko ceno v tej razprodaji.
KATERAKOLI
v tem oglasu navedena Viktor plošča stane tekom te razprodaje samo
49 centov
Pri naročilu samo eno ali dveh plošč, priložite 'za vsako ploščo 5 centov za poštnino.
Kdor pa naroči
tekom te razprodaje katerekoli navedene tri plošče iz navedenega seznama v tem oglasu dobi
3 PLOŠČE ZA 99c
Pri naročilu-teh plošč skupaj plačamo poštnino mi.
KER
tako radikalnega znižanja cen slovenskim ploščam še nikdar ni bilo, je v vašem interesu, da vaše naročilo takoj pošljete, dokler so plošče na roki in dokler ni razprodaja preklicana. Stranke naj naročilom priložijo potreben znesek. Po C. O. D. naročil v tej razprodaji ne bomo pošiljali, ker pri pošiljanju po C. O. D. so preveliki stroški.
Pomnite, da ta razprodaja je v veljavi samo do preklica in za samo v tem oglasu navedene plošče in nobene druge.
POŽURITE SE IN OKORISTITE SE S TO RAZPRODAJO.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street,	Chicago, Illinois.
A. Grdina in dr. Fr. Trdan
♦iBinBBtiiBniPHinMiiiiianuuuiuiaiiiniuflHtiuuiiuuiM
Pa poglej v daljavo! O vanitas! Vse je nečimer-no in minljivo!
, Prav imaš, pesnik:
". . . na kolesu bežeča ;.vrti se zemeljska sreča; zdaj onega grli, zdaj tega in moti Zemljane in bega."
Po cesti se je premikal žalni sprevod.
Ustavimo se, izstopimo in z odkritimi glavami počastimo tragiko mladega življenja.
Z mrtvaškim vojaškim avtomobilom so namreč prav tedaj peljali na dom ponesrečenega pilota Vladkota Kodriča • od Sv. Križa pri Kostanjevici.
Nadebudni Vladko je bil na orožnih vajah, kjer je polagal izpit za rezervnega letalskega poročnika. Vzletel je z lahkim lovskim letalom in se povzpel v višino 200 m. Delal je izredno drzne vaje, še več kot je zahtevala izpraševalna komisija. Ko je že izvršil svojo tež-,
motne a močno se peneče starine.
"Dobro došli, dragi gostje."
"Na Vaše zdravje, gospod Colarič! Dobro kapljico ima- • te."
"Kaj pa je to?" se na videz huduje Frank Colarič, poteg-nivši globok požirek; "tako pi-jete na moje zdravje? Še ustnic si niste omočili! To je žalitev zame in za dobro letino!"
Ko smo iznova trčili, se je v kotu oglasil gramofon z ameriško slovenskimi ploščami: . Še
Ljubca moja ... Še kikelco prodala bom . . . Gozdič je že zelen . . .
Lepo je bilo! Uro pozneje je na Oštrecu tudi Sintičeva Mara zatrjevala, da vsa novomeška okolica ne premore takega gramofona, kakor ga imajo Colaričevi.
"Še v graščino moramo! Kdor ni videl kostanjeviške graščine, ni videl Kostanjevice!"
Po preteku dobrih 5 minut
ko nalogo, se je jel spuščati smo se že peljali po krasnem
drevoredu, in se
navzdol. Za slovo je hotel na praviti še salto mortale — in dvorišču ogromnega, je res napravil smrtni skok. oglatega poslopja. Ko se je letalo obrnilo navpično, je motor odpovedal, in po
ustavili na četvero-Sedanja graščina, v kateri so nastanjeni državni uradi, je namreč
nesrečeni Vladko je z letalom nekdanji samostan, vred treščil na tla, kjer je mr-' Španhajmski vojvoda Ber-tev obležal.	nard ni Dolenjske zavaroval le
Bila mu lahka domača gru-'pred zunanjimi sovražniki, tu-da!	|di kulturno jo je dvignil. Zato
Po kratkem obisku pri Mr. je ustanovil blizu Kostanjevice Videniču v Cerkljah smo jo u- samostan in tja poslal menije brali pri Barbiču na Brodu na iz Vetrinja na Koroškem. Ma-desno stran Krke in se preko la dolina se je imenovala Top-Sv. Križa vračali v Kostanje- lica menda zaradi gorkega
vico. Šofer bi bil sicer raje vozil po stari, široki in znani cesti, pa se je slednjič le uklonil Mr. Jakacu, ki je na vso moč zatrjeval, da je desna stran veliko bolj zanimiva in romantična. In tudi ostali smo mu dali prav, češ: Cim v6č naravne lepote, tem več duševnega
studenca, ki je tam izviral. — Menihi so nadeli naselbini ime Mariabrunn — Marijin studenec — a ljudstvo ga je imenovalo PP bližnjem mestu Kostanjevica.
Nova postojanka je bila za slovensko ljudstvo in deželo izredne važnosti. Vpliv samo-
užitka! Toda prekmalu smo se'.stanov se ni omejil le na ver-
Širite "Amer. Slovenca"!
sko življenje, segal je tudi na šolstvo, narodno gospodarstvo, promet in trgovino, skratka na vse panoge duševnega in družabnega življenja. Menihi so iztrebljali gozdove in jih spreminjali v sadonosna polja, ličili so ljudi umnega kmetovanja in skrbeli za ceste in mostove in druge prometne zveze. V burnih časih srednjega veka sta našla znanost in slovstvo le v samostanih varno zavetje.
Vendar je bil tudi samostan kljub tihemu in mirnemu življenju zelo pogosto ogrožen. Vedne vojske in ponovni ogrski napadi so ga opetovano žugali uničiti. Zato je že leta 1235 daroval vojvoda Bernard samostanu posestvo Osredek pri Preseki z namenom, da si menihi na bližnjem hribu postavijo leseno ali zidano trd-tu gori umen in marljiv gospo- njavo, kjer bi imeli za časa dar. In to je v resnici naš vojske zavetišče. Kako zelo je France, ki uživa zaupanje in ustanovitelj cenil svoje delo, spoštovanje po vsej okolici. —;vidimo iz tega, da je dal'svo-V'sako nedeljo ga pred cerkvi- jo umrlo soprogo in svojega jo obstopijo možje, ki se zani-'mlajšega sina Bernarda poko-majo za njegove nasvete in pati v Kostanjevici, misli.
uverili, da je bilo vse Jakaco-vo umetno dokazovanje brez reelne podlage. Mr. Jakac je bil že v Kostanjevici za našim hrbtom zasnoval zaroto, ki jo je tudi mojstersko izpeljal.
Na nizkem razpotju obstane avtomobil.
"Prosim, častita gospoda, samo za trenotek, da pozdravimo mojega bratranca Franceta Colariča, Antonovega brata — Vašega znanca in prijatelja!"
Kakor bi šlo za stavo, tako smo zdirjali po strmem pobočju na vrh prijaznega holma, ki nudi krasen razgled proti Le-skovcu, Vidmu in Brežicam. Na holmu med zelenim drevjem se razteza Colaričevo domovanje, podobno mali graščini: hiša, gospodarska poslopja in kozolci dvokrilniki. Kamor se ozreš, opaziš, da biva
V kuhinji se je okrog ognjišča vrtila mlada gospodinja prikupljive zunanjosti. Ker je
V dobi versko mrskega jože-finizma so menihe pregnali (1786), njih imetje pa sekula-rizirali; zato je od tedaj samo-
imela veliko opraviti in je šla stan last verskega zaklada, ura na poldne, sem si mislil: Po prizadevanju Društva za Najbrž imajo kosce pri hiši. ohranjen je starih spomenikov Ko smo pa prestopili hišni bodo lepo samostansko cerkev
prag, sem precej uvidel, da smo mi tisti kosci. Z ostrini pogledom sem od nog do glave premeril Mr. Jakaca, ki pa je že sedel za bogato obloženo mizo in se otroško nedolžno smejal.	f
Hlzvolite, gospodje, posedi-tej prjosim) iVro«ee .ie- Pa: ija.i že prihaja po vrtu Tone. Ivo ste sej Iielj ali proti Cerkljam, sem ilaTv zidanico." Iz, pletenke je natočil malo
ga
renovirali. Ko smo se doli mudili, je bilo delo že v polnem teku.
DR. ALLAN J. HRUBY
Specialist za pljučne in srčne
bolezni
Tel., Rockwell 3364 -Stanovanje: 1130 No. Lore! Ave.
Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen sred, ob sredah 9 do 11 dop.; ob sobotah i 1 do 4 pop.
amerikanski slovenec
Stran 4