POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE ® ŠT. 22. • 24. MAJ 1957 ® LETO XVI. e CENA 10 DIN
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!

Ob dnevu mladosti
Letos proslavljamo Titov rojstni dan prvič kot naš mladinski praznik — Dan mladosti.
Ze dolgo ni kakšna manifestacija ali praznik tako široko in vsestransko spodbudil mladine, kot je to prav ta mladinski praznik. Ob množični pobudi in sodelovanju se pripravlja manifestacija, ki po svojem obsegu, vsekakor pa po vsebini postaja vsakoletno osrednje praznovanje naše mlade generacije. Mladina hoče z dnevom mladosti dati duška svojemu razpoloženju, manifestirati svojo življenjsko silo, pokazati kaj hoče in zmore in tako dati temu dnevu popolnejšo vsebino.
Čeprav je dan mladosti praznik, v katerem bo mladina poizkušala v različnih oblikah pokazati svoje dejavnosti in v zabavi dati duška svoji vedrosti, zdravju, veselemu razpoloženju in sproščenosti, so vendar njene misli in čustva ob tem dnevu, njene predstave in pojmovanja o prazniku mladosti mnogo globlje, stvarnejše in širše\.. Ta dan ji služi tudi in predvsem zato, da bi vsebinsko opredelila svojo mladost. Služi ji zato, da se organizirano in spontano, množično in posamično zave časa in okolja, v katerem živi in ustvarja misel in delo mladih ljudi, služi ji zato, da se ponovno m zlasti ob tej priliki zave svojih moči, svojih pridobitev, možnosti in dolžnosti.
Skoraj ne bi mogli točnejše in dognanejše, z močjo besede opredeliti pojma in vsebine naše mladosti, kot z besedami: mladost v mladosti, flaša mladost je tako rekoč dvojna. Svet in družba v kateri smo se rodili, v kateri živimo in vsak po svoje ustvarjamo, sta z vso mladostno silo oblikovali in obogatili tudi našo lastno mladost.
TOVARIŠU TITI U USTI MN
Vaš dragi tovariš Tito! Spet je Tvoj rojstni dan in spet je pomlad.
Vsi, prav vsi bi Te danes radi obiskali, srčno radi bi ti stisnili roko in iz vsega srca voščili vso srečo in še mnogo, mnogo zdravih let, srečnih, polnih zadovoljstva...
Veseli smo, naš dragi Tito, ker Te imamo, veseli in ponosni, ker živiš med nami in nas varno vodiš boljši bodočnosti nasproti. Vse, kar je okrog nas in v naših srcih, kar je hudega za nami, in više, kar je lepega pred nami, je povezano s Teboj, s Tvojim velikanskim plodnim delom za dobrobit delavskega rodu, za srečno življenje vseh delovnih ljudi.
Tvoje ime je simbol našega boja proti izkoriščevalcem in tujim zavojevalcem, simbol zmage naše revolucije, plod-
nih prizadevanj za zgraditev družbe svobodnih in enakopravnih ljudi, družbe, ki ne bo poznala izkoriščanja in revščine in bede.
Tvoje ime je simbol našega zmagovitega boja za neodvisnost in svoboden razvoj močne in ponosne socialistične Jugoslavije, za enakopravne odnose med narodi, za zmago socializma, za mir in napredek po vsem svetu.
Tvoje ime je simbol velikega demokratičnega socialističnega preporoda, odpravljanja zastarelih pogledov in šablon, iskanja novih poti in novih oblik boja za socializem.
Ponosni smo, tovariš Tito, da smo skupno s Teboj, pod Tvojim vodstvom našli tisto, k čemur teži vse človeštvo, da smo v naši domovini začeli uveljavljati socialistične odnose med ljudmi in s svojim vzgledom pokazali primer delavskim gibanjem v številnih državah.
Ponosni smo in veseli, ker Te imamo. Pot, ki smo jo prehodili s Teboj, je bila strma, vendar nismo klonili na njej, saj smo meli pred seboj Tebe, vodnika, ki si nas bodril in skrbno usmerjal naš korak, na-
šo hojo v pomladni dan naše delavske domovine.
In zato ni čudno, če se je Tvoje ime kot zvest prijatelj naselilo v sleherno naše stanovanje, sleherno tovarno, sleherno kmečko hišo, v sleherno srce.
In zato ni čudno, če govorimo o Tebi in pri tem mislimo na najveličastnejše trenutke v zgodovini naših narodov in našega delavskega gibanja, na velike uspehe pri socialistični graditvi naše domovine, na naš in Tvoj ugled v svetu.
Tovariš Tito, spet je Tvoj rojstni dan in spet. je pomlad. Danes boš k svojemu plodnemu delu za dobrobit delavskega rodu spet določil eno svojih neizmerno dragocenih in plodnih let življenja. Vse naše misli so danes pri Tebi. Kako radi bi Te obiskali, vsi, prav vsi milijoni, in Ti povedali, kako zelo Te cenimo in spustu jemo In kako smo Ti hvaležni
In ko Ti kličemo: »Na mnoga leta!« in želimo veliko sreče in uspehov, vzklikamo s tem tudi naši lepši bodočnosti, ki si ji Ti, naš Tito, posvetil vse svoje 'življenje, sebe vsega, vsak utrip svojega srca.
Tovariš Tito v krogu svoje družine.
to pavic - vtija alpinist
Na seji predsedstva Republiškega sveta sindikatov Slovenije so razpravljali o poteku volitev delavskih svetov in o pripravah na kongres delavskih svetov, živahne priprave na konferencah, na katerih so volili delegate za kongres in izrekli obilo predlogov za poglobitev delavskega upravljanja.
Živimo v deželi, ki je po vseh svojih dejanjih in stremljenjih resnično mlada. Vitalnost, svežina idej ne oplajajo samo nas za dejanja, smela iskanja in utiranja novih poti, ampak pomenijo za ves progresiven svet mlad in svež element, ki odpira perspektivo in budi upanje milijonov v svetlejšo prihodnost. Zato dan mladosti ni in ne more biti manifestacija samo mladine, pač pa vseh delovnih ljudi v naši deželi, ki nosijo v srcih mladost porajajoče se družbe, v kateri zmagujejo najsvetlejši ideali človeštva. Vse nas žene v dejanja stremljenje, da ustvarimo socialistično družbo, v kateri delovni človek odloča o plodovih svojega dela, v kateri je ljudstvo sam svoj gospodar, družbo, ki vse napore zastavlja za blagostanje vseh ljudi in ki edina lahko omogoči, da so odnosi med ljudmi v polnem pomenu besede človeški in enakopravni.
Mlada generacija, živeča v družbi, ki si zastavlja in ki uresničuje takšne smotre, lahko v polni meri razvije stremljenja in svojstva lastna mladim ljudem. Spodbujena in osveščena z idejami in podporo najnaprednejših družbenih sil se je lahko uveljavila tako v pogojih težke bližnje preteklosti, kot tudi v pogojih delovnega in miselnega vzpona povojnega časa kot družbena sila, ■ki močno podpira gibanja k socialističnim ciljem ter svoja dejanja in nehanja povezuje z interesi delovnih ljudi, ki so hkrati njeni lastni interesi.
V svetu teh velikih ustvarjanj, delovnih in duhovnih, se kali in oblikuje mladost današnje mlade generacije. V njej dobiva ta mladost svoje moči, svoje bogastvo, naša mladost je v njej našla samo sebe in se z njo tako rekoč spojila.
Ko se ob dnevu mladosti povsem nujno in razumljivo v mislih vračamo nazaj, v zgodovino mladih generacij, in ko razmišljamo o naporih in uspehih dosedanje graditve socialistične Jugoslavije, tedaj ni mladostno pretiravanje, ako vse uspehe revolucije tesno povezujemo z aktivnostjo . mladih generacij in ni neskromno, če poudarimo, da je bil delež jugoslovanske mladine v skupnih naporih naših narodov za socialistično družbo izredno pomemben in dragocen.
Skrb ljudstva in družbe, da bi vzgojili po delu plemenit in po mišljenju napreden naraščaj, je globoko in glasno odjeknila v srcih mladih. Dan mladosti bo zato ena od ponovnih prilik, kjer bodo mladi delavci, dijaki in kmečka mladina povedali, da so pripravljeni vlagati svoje mlade fizične, umske in moralne sile v prid napredka naše družbe, za nadaljnji razcvit in vsestranski razvoj mlade, a preizkušene socialistične Jugoslavije.
Dan mladosti se istočasno povezuje tudi z dnevom rojstva našega tovariša Tita. Ponosni smo, da je mladini dana možnost, da na zunaj manifestira misli in čustva naših delovnih ljudi ob njegovem rojstnem dnevu. Osebnost tovariša Tila je zlasti za nas mlade poosebljenje dosledne privrženosti interesom socializma in delovnih ljudi, pomeni nam utelešeno mladost, ki n~ skopni z leti, pač pa je živa in trajna, ker ji dajejo življenjsko moč razvijajoče se ideje in z njimi deia, katera vodijo človeka in družbo vse više in više.
Franček Mirtič
Naš mladi rod — bodoči strokovnjaki in upravljavci.
Ce na kratko povzamemo temeljne ugotovitve seje predsedstva Republiškega sveta sindikatov, ki je bila zadnji ponedeljek, glede pretečenih volitev delavskih svetov, bi dejali naslednje:
Nasploh lahko trdimo, da so bile volitve dobro pripravljene
in da so v večini primerov izvolili kandidate, ki so jih predlagale sindikalne podružnice.
O kandidatih s0 bile široke razprave. Izkazalo se je, da so prav napravili tam, kjer so sklicali najprej sindikalni aktiv ter se pogovorili o kriterijih za kandidiranje jn kandida-
SEDMA SKUPŠČINA STALNE KONFERENCE MEST
Stanovanjske skupnosti
oblika družbenega upravljanja na področju vsakdanje pomoči družini
. Eno od osrednjih vprašanj pri nas je nedvomno nadaljnja krepitev samoupravnih enot in izpopolnievanje komunalnega sistema. Stalna konferenca mest je med drugim vse doslej posvečala tej stvari vso potrebno pozornost, obravnavala pereča vprašanja naših mest, organizirala je izmenjavo izkušenj zastopnikov mestnih naselij, razpravljala in predlagala organom oblasti in uprave določene rešitve.
Tokrat, na sedmi skupščini Stalne konference - mest, je leta med drugim razpravljala o finančnem položaju mest. V razpravi je sodeloval tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Edvard Kardelj in govoril o bodočem razvoju stanovanjskih skupnosti in njihovi družbeni vlogi. Med drugim je dejal, da smo debili s stanovanjskimi skupnostmi razen delavskih svetov in komun eno najpomembnejših oblik' družbenega upravljanja in sicer na področju vsakdanje pomoči družini in državljanom v potrebah njihovega vsakdanjega življenja, kjer smo imeli doslej razmeroma velike pomanjkljivosti. Stanovanjske skupnosti so pravzaprav oblika družbene funkciie na področju vsakdanjih potreb naših državljanov i n pomenijo postopen razvoj družbene in tehnične o-snove družine v naših pogojih, v pogojih socialističnih odnosov.
»Po mojem mnenju,« je ribja! tovariš Karel j, »mora biti vzpostavitev stanovanjske skupnosti proces, ki se bo raz-' vijai v skladu z razvojem pro-
izvajalnih sil, z razvojem socialističnih ekonomskih odnosov nasploh ter razvojem naših mestriih in industrijskih naselij. Stanovanjska skupnost ima svoje popolno opravičilo, možnost dela in razvoja tam, kjer že imamo določene ekonomske odnose, ustvarjene v industriji, v veliki kmetijski proizvodnji in drugod, skratka tam, kjer nastaja stvarna potreba po raznih družbenih servisih za delavce in uslužbence, zlasti v zvezi z zaposlovanjem žensk v proizvodnji, s potrebo po večji družbeni skrbi za otroke, itd___Državljani se bodo
zelo radi združevali in sodelovali v stanovanjskih Skupnostih, če jim bodo odprte perspektive in možnosti za širše tehnične baze v vsakdanjem življenju, za uporabo storitev v gospodinjstvu, v organizaciji, v skrbi za otroke, za onemogle, za stare ljudi in drugo... Ni dvoma, da bo stanovanjska skupnost, o kakršni razpravljamo tu , zelo važna šola socialističnega demokratizma. To bo pravzaprav oblika, v kateri bo nastajala pobuda vsakega državljana, in sicer ne samo tistih, ki so že postali socialno ekonomski čini tel j v naših družbenih odrtosih, marveč tudi žensk.gospodinj upokojencev, pa tudi mladine in otrok, ki so , lahko v okviru takšne skupnosti na določen način aktivni... Pri snovanju stanovanjskih skupnosti velja seveda upoštevati konkretne potrebe in ocene, kaj najbolj ustreza za določeno področje glede organiziranja različnih služb.
»V industrijskih središčih,« je dejal tovariš Kardelj, «s polno zaposlitvijo stanovalcev, bodo stanovanjske skupnosti maj še, tam, kjer je več mestnega prebivalstva in malo zaposlenih žensk, pa bodo širše in delale bodo dejansko za manjše število ljudi. Pri presoji obsega stanovanjskih skupnosti je treba predvsem upoštevati družbeno ekonomsko sestavo naselja ne pa števila prebivalcev-«
PRIPRAVE ZA KONGRES
tih, pri čeme,? so zlasti pazili na to, da Bi kandidiralo več mladih delavcev in žena.
Že prvi nepopolni pod a,tki kažejo, da je v novih delavskih svetih ved mladih delavcev in žena kot doslej.
Volitve so bile povsod pravočasno razpisane jn v glavnem zaključene do 25. aprila, medtem ko so se novi delavski sveti zbrali na prvo zasedanje do 5. maja.
Poročila o gospodarjenju v preteklem letu so bila v glavnem zelo skrbno pripravljena, in to zlasti itam, kjer jim je pomagala osnovna organizacija Zveze komunistov z analizo dosedanjega delavskega upravljanja.
Povsod tam pa, kjer notranji odnosi v kolektivu niso .razčiščeni, so se volitve slabše iz-tekle. Tako so se na primer pojavili po dve kandidatni lisiti, ali nekaj delavcev ni hotelo voliti, ali niso vodili tistih, z,a katere se je sindikat najbolj zavzemal itd. To eo le zunanji odrazi nerazčiščenih in še žgočih razmer v kolektivu. Drugod spelt so zelo na 'splošno govorili o demokraciji, delavci ®o sila načelno razpravljali o problemih delavskega samoupravljanja, kar ne kaže, kar na počez obsoditi, saj je imel vsak {zmed teh pnav gotovo pred očmi razmere v svoijsim podjetju, ki pa si jih ni upal javno grajati. Torej je včasih tudi ta-
DELAVSKIH SVETOV
ka beseda za tenkoslušnega resen opomin, da nekaj ni v redu v takem kolektivu.
Še to lahko rečemo, da so se domala vsa 'sindikalna vodstva kljub temu, da posel okrog' tarifnih pravilnikov še ni bil zaključen, temeljito posvetila pripravam na volitve.
Razen itega so" bila tudi prva zasedanja novih delavskih svetov boljša kot druga leta. Niso bili redki primeri, da so na prvo zasedanje povabili ves kolektiv in mu tako omogočili, da se je podrobneje seznanil s poročili o gospodarjenju v preteklem 'letu in o smernicah za bodoče delo delavskega sveta. Delavski sveti so se Itirudili, da bi izvolili v upravne odbore najsposobnejše člane kolektiva, kar pa ni povsod uspelo, ker so postavili preveč kandidatov. Nekateri t,0 tolmačijo s tem, da ni sp bili izvoljeni ISisIti, ki so sodelovali pri sestavljanju tarifnih pravilnikov in da so zato j,zgubili zaupanje novega ."e. lavskega sveta.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Po obvestilih odbora za sklicanje kongresa delavskih svetov Jugoslavije je do sedaj prispelo s kupa i iz tujine 15 pritrdilnih odgovorov na povabilo, da bi prisostvovali kongresu delavskih svetov.
Svoje delegate bodo poslali na kongres Mednarodni biro dela, Zveza sindikatov ZSSR, Zveza sindikatov Poljske, Zveza sindikatov Madžarske, Zveza sindikatov Češkoslovaške, Generalna konfederacija krščanskih delavcev Francije. Splošna zveza židovskih delavcev —Histra-drut iz Izraela, Generalna konfederacije dela Sirije, Maroška zveza dela. Indijski nacionalni kongres. Generalna konfederacija dela Francije. Fabiansko društvo Velike Britanije, Kongres delavcev Ceylona in Sindikat kemičnih delavcev Angli-
Med javnimi delavci in pomembnimi ' osebnostmi iz inozemstva, . ki proučujejo vprašanje delavskega samoupravlja-
nja, je sprejel poziv, da bo prisostvoval kongresu, tudi Marcel David, profesor strassbourške univerze.
Na 25 pozivov še ni prišel odgovor. Zato pričakujejo v bližnje prihodnosti še ostale pritrdilne odgovore. Vsekakor že dosedanji odziv kaže. kako veliko je zanimanje sindikalnih in drugih organizacij v inozemstvu za prv,i kongres delavskih svetov Jugoslavije, kar je povsem razumljivo. saj je to prvi sestanek takšne vrste na svetu sploh.
Ob zaključku lista smo prejeli vest, da je odbor za sklicanje Kongresa delavskih svetov Jugoslavije prejel te dni še pet pritrdilnih odgovorov na poziv, da bi prišli na ta kongres. Med drugimi so najavile svoj prihod Generalna konfederacija dela Italije, Nacionalni svet indonezijskih sindikatov in Zveza sindikatov Finske. Tako torej še ni odgovora samo na 20 pozivov.
»rol Ljubljana
prireja redna potovanja doma in v Inozemstvu po programu.
Organizira ekskurzije, izlete ln potovanja doma tn v inozemstvo po naročilu sindikalnih podružnic.
Nudi vse vrste turističnih uslug v svoji turistični poslovalnici, kot potni listi, vize, devize itd.
Rezervira mesta ra letni oddih In campinge.
•
Izkoristite ugodnosti posebnega turističnega posojila, ki sta ga uvedla SAP-Turist biro in Mestna hranilnica ljubljanska.
Zahtevajte informacije ln formularje v naši poslovalnici na Miklošičevi c. 17. tel. 30-645. 30-647.
.DELAVSKA
ENOTNOST«
OB PRAZNIKU MLADOSTI
24. MAJA 1957 0 ST. 22

rr>
E
Na ne preveč prostranem dvorišču vajenskega doma v Mariboru se mi je tistega dne nudil čuden prizor. Dva mlada fanta, do komolcev umazana z zeleno barvo, sta staia ob mizi za tenis, ki sta jo pravkar popleskala. Nekaj časa s6m ju gledal, kako sta se veselila nad delom, ki sta ga opravila. Zasukal semr se na peti, da bi odšel, ko mi je prihitel nasproti droben fant v bele-m puloverju in že sva se menila... Po kratkem pogovoru sva odšla k vzgojitelju.
»Tale tovariš bi rad govoril z vami.«	-. .
»Z menoj. Kaj pa je?«'
Zazdelo se mi je, da stojim pred strogim človekom. Povedal sem mu kaj me je pripesio, pa ne da bi dokončal me je prekinil:
»Kaj pa mislite, tukaj vendar ne boste dobiij tega kar želite.«
Beseda vzgojitelja je bila ostra. Jaz pa se -nisem dal ugnati. Naposled mi je le obljubil, da 'bo po večerji zbral fante, o katerih žeum pisati.
Ob šestih zvečer sem se spet vrnil' 2e na vratih sem naletel na novega vzgojitelja, ki je zamenjal tistega, s katerim sem preje govoril.
»Ste vi tisti, ki želi ...?«
»Da...«
»Trenutek potrpite, da bo večerja pri -kraju.*
© MLADI RADIOAMATER
Gojenci so namreč večerjali v sobi, v kateri so se maio prej učili. Vsedel sem se na 'klop v kotu sobe in zagledal fanta, s katerim sem prej govoril na dvorišču. Povabil sem ga k sebi. Pregovoril sem ga, da je ostat v sobi. Vsedel se je poleg mene in začela sva se pogovarjati, Vmes so se oglasili še ostali.
Ivan je marljiv radioamater. To sem kmalu zvedel. V jedilnici sem že preje opazil v grobem izdelan radijski sprejemnik z zvočnikom. Ivan, ki je star sedemnajst let, si -je večkrat želel radioaparata. Pogosto, kadar je bil sam, je tuhtal, kako si ga bi naredil. Najprej si je sestavil detektor, saj si bre-z njega niti ne moreš zamisliti pravega radioamaterja. Ko mu je pri detektorju uspelo, potem... Z vs0 vrnemo se je lotil dela. Material je počasi zbirat, posamezne dele Sestavljal in jih spet razdiral, dokler ni nekega dne razločno zaslišal: »Tukaj radio Ljubljana, oddajamo šolsko Uro za nižjo stopnjo.« Ivan je od veselja poskočil, zdaj bo lahko skupaj s svojim tovarišem poslušal vsak dan radio. Najin pogovor je nekdo prekiniti »Ivanov radio trese!«
»Sevedi trese. Nalašč sem ga tako napravil. Vedno se vrte okoli njega. Pa mi kaj pokvarijo. Tod.a odkar trese, je okoli mize -mirno.«
Pivo Karaznotijevlč: Minerja
Ko sem se $ tem radioamaterjem tako prisrčno ra-zgovarjal, se je tu pa tam z -nasprotnega konca mize oglašal nogometaš Peter Radulovič. Pov-abii sem ga, da bi -mi povedal kaj več o nogometu. Želel sem, naj mi poVe nekaj o sebi. Ko sem ga vprašal, zakaj je začel Igrati nogomet, mi je rekel: »Igram ga zato. ker je zares moška igra. Nekaterim se zdi, da je to grob šport. Meni pa je zelo všeč. Čeprav nimam rad nogometa. mu nisem hotel oporekati, le zaželel sem mu veliko uspeha v nadaljnjem športnem udejstvovanju.
• JADRALNA LETALCA f
»O, naš« vojno letalstvo zmeraj rad občudujem.« Tako mi je rekel jadram: pilot Stanko že takoj v začetku, ko sva se menila o letalstvu. 2e v mladosti, ko je gledal jeklene ptiče, si je žeiel, da bi s-mel kdaj lagodno Pluti pod sinjim nebom. Zelja se mu je izpolnila. Toda ne takoj. Najprej je postal modelar, nato padalec in šele čez nekaj časa je tahko sedel v jadralno letalo aerokluba »Žarko Majcen«. Veliko načrtov še ima za bodočnost. Kmalu bo opravil izpit za avtokleparja. Rad bi se čimbolj iapopomil v svojem poklicu. Srčno si želi, da bi nekoč krmaril športno motorno letalo,
Jože Globevnik, mlad ključavničar v TAM, -ki sem ga -našel v sejni sobi sindikalne podružnica tovarne TAM je prav takšen* Z nekaterimi drugimi tovariši • sva sedela v njej in se pogovarjala o raznih vrstah kratkovalovnih radijskih postaj. Spoznal sem, da je Jože dober radioamater. hkrati pa izvrsten ja-draini pilot. Zaupal mi je tole:
»Veste, včasih smo v našem aeroklubu trpeli v jadralnem letalu majhno radijsko postajo in smo preko nje dajal;- navodila mladim -piioto-m v jadralnem letalu. Zgodila se je nesreča. Jadralno letalo j£ treščilo na tla, radijska postaja se je popomo-ma -pokvarila in nismo je mogli Več popraviti. Nove si nismo kupili. Zdaj se ukvarjam z mislijo, kako bi sam sestavil radijsko postajo. Vem, da mi bo uspelo. Le čas. tega kot veste ni vedno -na pretek.«
»Bes enkrat. Č« se ne motim v Rušah. Takrat sem po krivdi nekega tekmovalca parjel. Bil sem pošteno jezen, a sem se kmalu spet pomiril.«
© Z BOKSARJEM SE NISEM SREČAL
»Morda veste, kaj se pravi predelšti padce?«
Začudeno sem pogledal mladega. drobnega Ladislava, kakor bi mi hotel reči, češ, kaj se norčuješ. Fant se ni norčeval. Povedal mi je. da trenira judo. Prav v teh tednih se pripravlja za izpit za beli pas. No, in seveda, zato je -morai padce »pre-
delati«. Pa ne tako kot francoska igralka Martine Carol, ki si je že pri prvem poskusnem snemanju in prvem metu zlomila ključnico. Ladislav, ki se uči za elekt-romonterja, se je s tem športom začet ukvarjati, potem ko je prebral več strokovnih knjig in videi ljudi, ki so trenirali judo in mu pripovedovali, -da se lahko človek pri tem športu hitro okrepi.
»Mladi športnik, dovoli mi še eno vprašanje: Odkar si judist, si se že srečal z boksarjem na bojnen) polju?«
»Še ne, tudi ne vem kako bi bilo, če bi se srečala. Nisem še popolnoma gotov, če bi ostal neporažen, $em pač še premalo treniral.«
Takih mladih športnikov sem tisti večer v vajenskem domu srečai še več. Ura je bila osem, četrtek zvečer in Ivan je odprl l-adioaparat. Prisluhnili sm0 lepi oddaji slovenskih pesmi in napevov. Fantje so zamaknjeno poslušali, sam pa sem se tiho poslovit.
Ni se mi zdelo, da bi bil med neinteligentnimi fanti. Pomenek z njimi -me je prepričal, da fantje ne živijo tja v en dan. Prostega časa skoraj nimajo, vedno se vrtijo v krogu: šola, vajenski dom. igrišče, letališče,' kiul>... Ploden je njihov dan. Kaj še hočemo od njih? In vzgojiteljeva pripomba: »Kaj -pa mislite...!« Ne, ni imel prav. Zdaj vem za gotovo, dobrj so ti mladi fantje.
© DOBER ŠPORTNIK — ZGLEDEN ČLAN DELAVSKEGA SVETA
Tedaj, ko sem se peljal z vlakom v Maribor, sem skienil. da bom tam poiskal mladega športnika, ki je obenem tudi član delavskega s ve ta Zavil sem na Tezno v Tovarno avtomobilov. Vratar mi je povedal, kje naj grem, da bom prišei v sindikalno sobo.
Tajnik sindikalne organizacije je poklical mladega pogonskega tehnika Antona Uršiča, dobrega športnika, in zglednega člana delavskega sveta.
»S katerim športom se ukvarjaš?«
»Z vse-m: po malem. Ko pride človek od vojakov, se počasi zresni. Začne delati v raznih
r- ------—--
organizacijah, ustvari si družino, pa verjameš ali ne, kaj malo časa ti ostane, da bi redno go-
e-:«*mrfrr-r.-.-r..,	‘ pr	'-r. j
Parada naše mladosti
jil kak šport. Preden sem odšel k vojakom, sem igral hokej. Bil sem tudi čtan slovenske reprezentance. No, naše moštvo pri Železničarju v Maribo-ru je razpadlo. Sicer bi zdaj spet lahko sestavil moštvo, pa oklevam. Poskušati bi -moral pri športnem društvu Branik. Morda se bom le odločit. Se ne vem. Veš, hokeja na travi ljudje niso navajeni, igr.a je pa lepa in tudi težka. Leta 1949 sem v Ljubljani gledal prvo tekmo in že takrat sem se za hokej na travi zelo navdušit. Ko sem prišel v Maribor, me je prijatelj povabil na igrišče in postal sem veren pristaš in igralec tega lepega športa.«
»Ti si tudi član delavskega sveta? Kako se počutiš med starejšimi delavci v svetu?«
»'Nisem edini mladi upravljavec. Letos smo izvolili pet mladincev v organe delavskega upravljanj a. Veseli me, da je v delavskem svetu večiha delavcev, k; delamo pri strojih, saj proizvodne težave veliko boljo občutimo. Povedati ti moram., da so seje pri nas zelo živahne. Člani se pogosto figiašajo in povedo svoje mnenje. Na koncu še to: Zdi se mi, da b; morali obratni delavski sveti bolj kot do sedaj obravnavati pereča vprašanja v svojih obratih.
Talcih mladih delavcev je V mariborskih podjetjih veliko. V tovarni železniških vozii »Boris Kidrič« sem srečal mlade fante, ki so dobri športniki, hkrati/pa tudi odborniki sindikalne in mladinske organizacije. Marljivo se pripravljajo na Praznik mladosti. Tekmovali bodo v šahu, streljanju, nogometu, odbojki in ostalih panogah športa.
Tudi v »Metalni« v Mariboru bodo lepo proslavili Praznik mladosti. Razen športnih tekmovanj bodo prirediti izlet na Urbana, imel: bodo predavanje o pomenu praznika itd. itd.
Skušal sem vam pripovedovati o mladih športnikih-delavcih, ki v teh dneh slavili svoj praznik z zavestjo, da je tQ zares njihov praznik.
N. B.
OB ŠTIRIDESETLETNICI VELIKEGA OKTOBRA
Tovariš TITO v ruski revoluciji
O TEB!, TVOJEM DELU, » TVOJIH USPEHIH IN © TEŽAVAH PIŠE © DELAVSKA e ENOTNOST
© LAHKOATLET
»Tale tu je lahkoatiet.«
Takole m; je predstavil predsednik mladinske organizacije vajenskega doma v Mariboru mladega Franceta.
»Mihelič je odločen,« mi je začet kar sam pripovedovati. Da se ne bi začela meniti še o oiimpiadi, sem ga pobaral, kaj je njegova »specialiteta«. Ni mi rad izdal. Naposled mi je povedal — srednje proge. In čas? Spet molk.
»Nerad pripovedujem čase. N0 pa naj bo 1000 m: 3.49. Priznati Vam moram, z lahkoatle-tiko $e ukvarjam v glavnem zato. da bi si okrepil telo. Ce dosežem zelo dober rčzultat. sem seveda tudi zadovoljen.«
»No. France, povej mi. al; si se kdaj jezil n« svoje sotekmovalce?«
V začetku pomladi 1915. leta se Je v Karpatih začela velika ruska ofenziva. Dne 25. marca so Rusi zajeli bataljon 25. domobranskega polka, v katerem je bil tudi Josip Broz... Tito je bil v zadnjih bojih ranjen. Trinajst mesecev je preležal v bolnišnici v Svijažsku, majhnem mestu blizu Kazana. Ko je ozdravel, so ga odpeljali v Ardatov, kjer je delal v nekem mlinu v vasi Kalasijevo. Tam pa ni dolgo ostal. Premestili so ga na Ural in od tam v malo mesto Kungur, kjer je bilo veliko ujetniško taborišče. Ujetniki, ki so gradili železniško progo, so izbrali Josipa Broza za svojega predstavnika. Kot komandant ujet-niškega taborišča je ugotovil, da šef železniške sekcije krade pakete Rdečega križa, namenjene ujetnikom. Prijavil ga je in si s tem nakopal njegovo sovraštvo. Ko je Tito nekoč branil tri ujetnike, ki niso pravočasno prišli na delo. ker so morali zakrpati svoje ovojke, ga je šef železniške sekcije dal zapreti. Kako se mu je godilo v ječi in kaj vse je kasneje doživel v tistih revolucionarnih letih v Rusiji, opisuje Vladimir Dedijer v svoji knjgi »Josip Broz Tito — prispevki za biografijo« takole:
»To je bil zapor,« pripoveduje Josip Broz, »ki se ga bom vse življenje spominjal. Brž ko sem prestopil prag ječe in stopil v celico, so oni trije kozaki pograbili svoje knute in me začeli tepsti po hrbtu. Prenesel sem trideset udarcev, ki jih svoj živi dan ne bom pozabil.
Ko sem ležal pretepen na tleh celice na slami, so se vrata narahlo odprla in prikazal se je ječar, neki star Rus v robački:
»Avstrijec, Avstrijec, pojdi z menoj!« mi Je zašepetal.
Povedal mi je, da so kozaki odšli in me odvedel na svoje stanovanje v jetniškem poslopju, kjer je živel s svojimi tremi hčerkami. Dale so mi toplega čaja, se menile z menoj in nato zapele ob balalajki. Ko sem se tu malo odpočil in se okrepčal, me je starec vrnil v celico in mi dal ponjavo, ker bi drugače zmrznil v tistem mrazu.
V tem zaporu sem prebil več dni. Nekega dne me je presenetil nenavaden vrišč in trušč na dvorišču. Napeto sem prisluhnil, da bi dognal, kaj se dogaja. Iz dalje so prihajali klici:
,Dol s carjem!’
To so bili oboroženi kungurski delavci, ki so ob sporočilu, da so v Petrogradu strmoglavili carja, prišli v ječo, da osvobode vse, ki so bili v nji. V Rusiji se je začela revolucija.«
Tako se je Josip Broz vrnil v ujetniško taborišče. Sef železniške postaje ga je postrani gledal, vendar se ni upal česa podvzeti proti njemu, V taborišču je vladalo veliko razburjenje. Ruski car je bil strmoglavljen. Ujetniki Iz Hrvaške so se vpraševali, kdaj bo strmoglavljen Karel. V železniški delavnici je delal neki inženir, prileten človek, Poljak Po narodnosti. Imel je sina v Putilovi tovarni v Petrogradu, takisto inženirja. Stari Poljak je odvedel nekega dne Josipa Broza iz taborišča v Kunguru in ga privedel v svojo hišo, kjer se je nahajala skupina delaveev-boljševikov. Prebirali so Leninove članke in teze.
Položaj se je spremenil.'Začasna vlada v Petrogradu si je prizadevala za vsako ceno nadaljevati vojno in je zaostrila boj zoper delavce in kmete.
Josip Broz je bil ponovno aretiran, spet po ovadbi šefa sekcije. Šele po intervenciji starega Inženirja Poljaka je bil izpuščen in v maju 1. 1917 premeščen na delo na neko majhno železniško postajo v bližini Perma. Tam je delalo okrog trideset vojnih ujetnikov, ki so popravljali progo.
Vendar pa je Josipu Brozu tudi tukaj grozila nevarnost, ker so v Kunguru prijeli nekaj delavcev, s katerimi je imel zvezo. Zaradi tega se je odločil ra beg iz ujetništva. Bilo je to junija leta 1917. Stari inženir mu je dal civilno obleko. Preoblečen se je odpravil peš do prihodnje postaje in se tam splazil na tovorni vlak, ki je vozil žito iz Sibirije v Petrograd. Po nekaj dneh je Josip Broz prispel v rusko prestolnico. Odšel je naravnost k sinu starega inženirja. Broz mu je izročil očetove pozdrave, mladi Poljak pa ga je obdržal na svojem stanovanju. Nekaj dni zatem so proti Začasni vladi izbruhnile velike demonstracije, ki so znane pod imenom julijske demonstracije. Josip Broz je bil v sprevodu z delavci. Ko so delavci prišli v bližino neke velike železniške postaje, so s strehe postaje začeli iz strojnic streljati nanje. Veliko delavcev je bilo tedaj ubitih. Začele so se množične aretacije. Tudi prijatelj Josipa Broza, mladi inženir Poljak je bil aretiran. Josip Broz se je skrival nekaj časa pod mostovi Neve, nazadnje pa se je odločil, da bo zbežal na Poljsko. Vendar pa mu ta načrt ni uspel; na poti je padel policiji v roke. Pri zaslišanju je izpovedal, da je avstrijski ujetnik. Policija ga je vrnila v Petrograd, kjer so ga prijeli in vrgli v zloglasno Fctropavlovsko ječo. Reka Neva je tekla -v bližini ceiice, v kateri je ležal. Bi! je to čisto majhen prostor, ves iz kamna, prepoln podgan.
Tri tedne pozneje je bil Josip Broz izgnan na Ural v mesto Kungur. Ni se mu dalo hoditi v Kungur, ker je vedel, kaj ga tam čaka, zato se je znova odločil za beg. Transport je vozil počasi. Dnevi so minevali. Ko se je vlak ustavil v Jakate-rinburgu, danes Sverdlovsku, je Josip Broz prosil stražnika, naj mu dovoli, da si vzame na postaji malo tople vode za čaj. Ko je stopil z vlaka, je začel Josip Broz bežati, toda v gneči je naletel na nekega drugega stražnika iz transporta, ki ni niti pomislil, da Broz beži in mu je mirno dejal: »Pozdravljen, Joško!« Mahoma pa je planil, ker se mu je posvetilo, da Broz beži. Jel je snemati puško z ramena, toda Broz se je že izgubil v gruči ljudi na postaji. V tem trenutku je peljal s postaje drug vlak in Josip Broz je skočil nanj. Ker je bil v civilni obleki in je skoraj perfektno govoril ruski, ni mogel nihče slutiti, da je ta potnik vojni ujetnik. Stražniki, ki so spremljali transport v Kungur, so s postaje v Jakaterinburgu obvestili vse druge postaje, da je neki vojni ujetnik pobegnil. V vseh vlakih so se vršile preiskave. Na postaji v Tumenu je prišel v vlak kozak in začel preiskovati potnike. Slučaj je hotel, da je najprej pristopil k Josipu Brozu in ga vprašal:
»Ati je med vami neki pobegli avstrijski vojni ujetnik?«
Broz mu je kratko odgovoril:
»Njet!«
Sprevodnik je pustil, da se je peljal Broz brez vozne karte, ker se je tedaj mnogo vojakov prosto vračalo s fronte, drugi potniki pa so mu dati hrane. Vlak je že prevozil Ural in prišel v Sibirijo, ko ga je neki večer na postaji Atamanski Hutor pri Omsku obkolila skupina oboroženih delavcev. Broz je vprašal delavce, kaj se godi in ti so mu odgovoriti:
»Od danes je vsa oblast v rokah sovjetov.«
Ta dan je izbruhnila v Petrogradu Oktobrska revolucija. Oboroženi delavci so pripadali boljše-viški, stranki in metati z vlaka pobegle buržuje. Izprašati so vsakega potnika, kdo je in kod. Broz jim je odgovoril, da je avstrijski vojni ujetnik in delavec kakor oni. Dejati so mu, da lahko odide v bivše ujetniško taborišče, kjer je mnogo ujetnikov že prestopilo k Rdeči internacionalni gardi. Broz se je odpravil v to taborišče in tako pristopil k Rdeči gardi. Tu je našel mnogo vojnih ujetnikov, Čehov, Madžarov in Romunov.
»Pisati so, da sem se v znatni meri udeležil Oktobrske revolucije in državljanske vojne v Rusiji,« pripoveduje Josip Broz, »Na žalost, to ni točno. Služil sem v Rdeči gardi več mesecev, a čeprav smo stalno zahtevati, da bi se borili zoper bele, nas niso poslali na fronto.«
Rdeča internacionalna garda, sestavljena iz ujetnikov, je stražila v Omsku in hkrati delala na železniški postaji Marjanovka. V začetku 1918 so jele skozi Omsk prihajati kompozicije s češkimi ujetniki, ki so se medtem formirali v svoje vojne enote, se dobro oblekli in oborožiti. Češka legija naj bi se v smislu sporazuma z boljše\iki preko Vladivostoka prepeljala na zahodno fronto v Evropo, toda komanda Legije je prišla v stik s Kolčakom in se vmešala v državljansko vojno v Rusiji. Namesto nadaljnega potovanja proti Vladivostoku, so se češke enote ustavile in začele napad na Rdečo nadaljnjega potovanja proti Vladivostoku, so se druge enote ustavile na postaji Marjanovka. Prišlo je do boja in Omsk je padel v roke kontrarevolucionarnih sil. Admiral Kolčak, ki se je v novembru 1918 proglasil za »vrhovnega vladarja« Rusije, je napravil iz Omska svojo prestolnico.
Internacionalna brigada je bila razbita. Začele so se aretacije in pobijanje vseh borcev Internacionalne brigade. Začel se je beti teror. Neki provokatorji so ovadili Broza in moral je pobegniti v stepo. Prišel je v neko vas, kakih petinštirideset kilometrov od Omska in našel zaposlitev pri nekem Kirgizu Izaiji kot mehanik v parnem mlinn.
Med Kirgizi je ostal Broz dokaj časa. Naučil se je tudi precej njihovega jezika. Iz Izaijevega aula se ni mogel ganiti, ker je bil ves kraj pod oblastjo betih. Vse leto 1919 so se vzdolž sibirske proge bile borbe med rdečimi in belimi. Jeseni 1919 je bil Omsk z okolico osvobojen Kolčaka. Josip Broz se je poslovil od Izaija in se s sankami odpeljal proti Omsku.
V	Omsku se je Broz poročil z mladim ruskim dekletom Felagijo Belousovo, ki jo je spoznal že, ko je prišel v Omsk novembra ieta 1917. Ko je bila v začetku januarja vzpostavljena redna železniška zveza med Sibirijo in zahodnimi kraji Rusije, se je Broz z ženo vred odpeljat v Petrograd.
V	Petrogradu je srečal številne svoje rojake, bivše vojne ujetnike, ki so ustanovili posebne vojne enole, sestavljene iz raznih ujetnikov iz jugoslovanskih pokrajin ter se pridružiti Rdeči armadi. Nekateri so predlagati Brozu, naj ostane v Rusiji. Toda on je hlepel po svoji domači deželi, ki je že šest let ni videl.
24. MAJA 1957
ŠT. 23
NA MNOGA LETA, TOVARIŠ TITO!
.»DELAVSKA ENOTNOST«
e
Malo je ljudi, bi jim zgodovina dodelila tako pomembno mesto, kot ga je dodelila tovarišu Titu, kajti malo je ljudi, katerih ime bi v srcih milijonov in milijonov predstavljalo toliko najsvetlejših idealov kot ime našega Tita« Ni dežele, kjer ne bi poznali in spoštovali tega imena, kjer z njim ne bi povezovali svoja najgloblja in največ j a hotenja. Ime Tito je postalo simbol svobode, neodvisnosti in napredka, miru in enakopravnih odnosov med narodi, socialne pravičnosti in botfa za socialistične družbene odnose. Ime Tito je postalo simbol prebujajočega se sveta pravičnosti in blagostanja.
MIHA KLINAR.
TITO V AZIJI
„Kaj bi dejal Tito?16
Povprečen azijski človek meša evropske zemljepisne pojme. Indijci, Kitajci Vietnamci, Si-ampj so navajeni milijonskih številk, zato jih sorazmerno majhne evropske dimenzije in številke pogosto zmedejo. Spočetka sem potrpežljivo odgovarjal. Govoril sem o zemljepisni širini in dolžini, govoril o razlikah, o naših političnih nazorih. .. »Da, vem, prišli'ste te
Titove dežele. Zakaj tega takoj ne poveste!«
Tako so mi Azijci, s. katerimi sem prišel v stik, odkrili magično formulo, ki jo je treba uporabiti, če hočeš brž dobiti prijatelja. Preprosto, uporabiš Titovo ime in potem bo takoj jasno, kdo je dal v boju proti fašizmu 1,700.000 žrtev, kdo se je uprl Stalinu...
V indijskem mestu Ahmida-
deklaracij.' on nam je preprosto prijatelj«.
V bučni Kalkuti, kjer je bilo tiste dni precej nemirno, sem se pogovarjal z Benerdžijem, voditeljem socialistov. Pri: nemirih so sodelovali socialisti in komunisti. Nekateri socialisti so to sodelovanje obsojali. Brezposelnost je huda, proletariat Pa nezadovoljen. Ali naj se ločimo od množic samo zaradi tega, ker sodelujejo pri demonstracijah tud; komunisti? Kaj bi dejal Tito o tem. Kolikor sem -razumel, je Tito po-budnik širine, ki jo je imelo vaše gibanje med vojno. Zakaj ima Tito množice za seiboj? Zato, ker gre z njimi, ke-r posluša njihove želje.«
Nekaj dni kasneje sem v Kalkuti . obiskal predsednika' revolucionarne komunistične stranke Indije Tagoreja, . nečaka slavnega pesnika R-abindranata Tagoreja, :k,i m-i je med drugim dejal: »Tito im,a nenavaden dar, da prisluhne glasu množice in da gradi na trdnih tleh. Njegove misli so preproste in še mno-glf> bolj mikavne, ko se uveljavijo v praksi.
Preveč bi bilo. če bi našte-
val vsa srečanja, v katerih so ljudje omenjali Titovo ime. Nikakor p-a ne morem izpustiti srečanja v Siamu. To pravzaprav ni bilo srečanje.
Nekega večera sem šel v Bangkoku, glavnem mestu Siama, v kino. Ko sem pričakoval, da se bo začel 'film, sem nenadoma zagledal slike dz Jugoslavije. Armada je bila na poti proti italijanski meji. Obdobje tržaške krize. Montažer je dodal še manevre Jugoslovanske ljudske armade. Tito je v maršalski uniformi pregledoval enote. Projektor je brnel, nato pa je v dvorani odjeknilo ploskanje.
In to se je zgodilo v Siamu, v Bangkoku, tisoče milj od Evrope. Čeprav daleč od domovine. v tistem trenutku nisem bil osamljen.
če boste potovali v Azijo, morate imeti potni" list za policijske uradnike, za prehod čez mejo. Za navadnega človeka vzemite s seboj samo štiri črke — Tito. Pr,; k-ulijih, brnminih, vojakih, gverilcih, kmetih, delavcih in izobražencih va-m bo prav prišlo samo to ime.
Živko Milič
ARABCI O TITU
„Tito, kois!66
Vojaki desetih narodov, ki v modinih čeladah OZN varujejo mir na egiptovsko Izraelski! meiji, imajo iste naloge in isti cilj. Razlikujejo pa se po barvi uniforme in kože, po nacionalni zas-tavi, ki plapola na njiho-,yih jeepih. Sprva ni bilo jasno, zakaj prebivalci vse te ljudi, ko hodijo po ulicah Gaze, Deikr el Bialaha ali Kan Jundsa, pozdravljajo z besedami »Tito kois-« (»Tito dobro!«)
To ni šl-o v glavo tudi Avgustu Gatmend-aiu, nižjemu uslužbencu v štabu OZN. Ta rjizkorasli Filipinec se namreč tudi imenuje — Tiito. In ko ja pred nekaj tedni priletel iz domovine na letališče pri Gazi in se odpeljal v jee-pu proti štabu varnostnih sil OZN, so tekli' otroci za avtomobilom in klicali: »Tito, Tito!«
Tito se temu ni mogel načuditi
Potem je vprašal: »Le kako, da so vedeli za moj prihod?« Tovariši so mu pojasnili.
Jaz pa sem razumel, kakor hitro sem ugledal geslo na zidu nasproti Burnsovega štaba: »Naj živi tovariš Tito!« Tu na Bližnjem vzhodu . pišejo ljudje z arabsko pisavo. Geslo pa je bilo napisano v latinici. Napisala ga je roka Arabca.
Sinoči, ko smo se z britanskim »Overlandiom« peljali po temačnih predmestnih ulicah Gaze, so r.ais otroci spet pozdravljali z istimi vzkliki. Očitno je bilo, da mnogi nito ne vedo, kdo je Tito. Zanje j,e ta beseda kraltkomalo simbol. Simbol svobode in neodvisnosti. Zato ge nisem »jezil« nad njihovo »nevednostjo«.
Ko bi vsi otroci tega sveta lahko živeli, obdani s takim simbolom — toda resničnim!
Dragan D. Markovič
PISMA SOVJETSKIH LJUDI TOVARIŠU TITU
„0d srca sem poljubil Vašo sliko66
Nič kolikokrat doslej so se že zglasili mladinci pri tovarišu Titu in nič kolikokrat jih je že obiskal tovariš Tito. Ta srečanja so vselej pretkana z nasmehi, spremljajo jih pogledi sreče
in vere v lepšo bodočnost.
NEMŠKI DELAVCI O TITU
„lito živi v srcih vseh delavcev66
Maja 1912. je tovariš Tito odšel iz Kamnika na Češko, kjer je v mestu Cenkovu cstal več mesecev. Od tam se je napotil v Nemčijo. Radoveden in želj an, da hi videl najviečje železarne in jeklarne v Evropi, je prepotoval vso Nemčijo in Avstrijo -in se ustavljal v raznih tovarnah, tu. deset dni, tam malo dlje. Delal je v Mo-naikovu na Bavarskem, Mann-heimu v tovarni »Benz«, potem Pa y Porurju.
Novinar »Borbe« Rade Vujovič je leta 1955 obiskal kraje, v katerih je delal tovariš Tito, in iskal podatke o Titovem bivanju v Nemčiji. Ker na sedežih sindikatov in Socialnodemokratske stranke ni dobil nobenih podatkov (vse arhive so nacisti uničili), so ga nekateri napotili na policijska ravnateljstva, da bi pregledal prijavnice prebivalcev. Pa tudi tam ni našel nikakega sledu.
V Mannheimu je Rade Vujovič obiskal stara nemška delavca Layerja in Paussa. O tem srečanju je napisal naslednje:
V Domu sindikatov še delata najetarejša sindikalna delavca Layer. in Pauss. Oba sta že vedela, da. je Tito delal v Mannheimu, in da je bil član sindikata, podrobnosti pa jima niso bile znane. Pripovedovala sta , o programu leta 1933 in o trpljenju starih sindikalnih delavcev.
»Samo Tiito se je maščeval za nas,« je rekel z vidno ironijo na naslov oportunizma in razcepljenosti v predvojnem delavskem gibanju v Nemčiji prileten delavec, na pot invalid, ki je devet let preživel v koncentracijskih taboriščih in ječah. »Tito je tudi še zdaj upanje delavcev.«
Ko sem se v tovarni »R,enz« poslavljal od skupine ista-riih kovinarjev, so mi rekli toplo in prijateljsko:
»Napišite, da živi Tito v srcih delavcev in da ga zato ni v policijskih seznamih. Mi pa smo ponosni, da je nekoč tu v Mannheimu jedel naš delavski kruh, čeprav ga nismo nikoli videli.«
budu sem nekega večera opazil v predmestni sindikalni pisarni tekstilcev Titovo siliko.
Eden izmed sindikalnih voditeljev mi je dejal dobesedno? »Doslej so nam socialisti pošiljali resolucije, za naše probleme pa so kazali le malo razumevanja. Tito nam ne pošilja
Tovariš Tito je v dneh, ki jih je lani preživel v Sovjetski zvezi, prejel več tisoč pisem. v katerih sovjetski delavci. kolhozniki, izobraženci, mladinci, stari revolucionarji in "borci Iz druge svetovne vojne" pozdravljajo njegov odločni boj za stvar delavskega razreda, za mir in napredek v svetu. Objavljamo nekaj odlomkov iz teh pisefn
V pismu, ki ga je tovarišu Titu poslal Kuiznjecev Dimitrij e-vi.č iz Arhangelska, član Komunistične partije, od leta 1918, je med drugim rečeno:	»Živim
v -kraju, ki je 1-100 kilometrov 0d Moskve. Dobil. sem izredno
KAKO SO BRITANCI POZDRAVLJALI NAŠEGA TITA
„jaz sem za lita66
Anglež Fitzroy M-aclean, ki je bil zadajo vojno šef britanske vojiaške misije pri našem Vrhovnem štabu, je svojo »Študijo o Titu« začel pisati takole:
»Ko sem leta 1943 skočil s padalom v Jugoslavijo, je bil Tito za svet še vedno neznana osebnost. Nekateri so .govorili, da je ženska, drugim je njegovo ime pomenilo kratico neke organizacije, tretji pa so trdili, da ga sploh rvi.«
Od tedaj je minilo deset let. Tovariš Tito je obiskal Veliko Britanijo. Na obalah meglene Temze ga je pozdravljala o-gromna množica. Delaivci, žene, študenti... Deset tisoči so vzklikali: »Tito!« V tej besedi je bilo povedano vse. Vse tisto,
kair je občutil Bill Dalton, ko je dejal; »Tito je dober človek ...«, kar so občutili britanski novinarji kio so po srečanju s Titom izjavili: »Med državniki, ki so po vojni obiskali London je Tito najvažnejši.«
Tiste dni je »News Chron-i-cle« zapisal; »Maršal Tiito, ki je gost britanske vlade, je ena izmed najpomembnejših osebnosti današnjega časa.« In »Tribune«: »Maršal Tito je človek, ki ima odločilen vpliv na svojo dobo.« škotski delavec Peter Mc Mahom pa je preprosto povedal: »Zelo rad imam starega Tita, zato ker " ničesar ne naredi na pol. Sam je delavec in hoče, da so delavci v upravi. Jaz sem zanj...«
izdajo časopisa z Vašo sliko. Od srca sem poljubil Vašo sliko...«
Antonina Kričenko iz Kara-ganda je pisala: »Pred leti sem gledala film »V planinah Jugoslavije« jn bila sem navdušena nad junaštvom jugoslovanskih narodov in Vašim, tovariš Tito. Nekaj let kasneje sem črtala knjigo »Jugoslovanska tragedija«, ki je name napravila strašen vtis. Po tem sem lahko rekla samo: »Ne, ne, Tito ni tak . ..« Brezmejno se Vam zahvaljujem. ker ste položili venec Vladimirju Hjiču Leninu. Vi ste izrazili moje misli in misli številnih meni podobnih ljudi.««
Boris Andrejevi«;, ki se je med drugo svetovno vojno bojeval v Jugoslaviji, bil je ranjen in za-ta oglušel, je napisal: »Dozorel človek sem. Imam osemintrideset let, toda ko sem danes bral Vaš govor, sem jokal. Leta 1944 so me mučili Nemci, pa nisem jokal. Moje solze je povzročilo veselje. Ponosen sem, ker sem se bojeval za osvoboditev vaše junaške dežele. Zelo Vas ljubim. Bodite tako dobri in pridite v naše hiše, kot je to delal Lenin.«
V pismu Petra Boškoviča iz Majkopa pa je med drugim rečeno: »Vsi, ki živimo na sončnem Kubanu, iz globine ruskega srca pozdravljamo Vaš prihod v Sovjetsko zvezo. Vsi sovjetski ljudje so brezmejno veseli normalizacije naših odnosov. Vi ste, dragi in ljubljeni tovariš Tito, učenec Leninov in ugledm voditelj mednarodnega delavskega gibanja.«
NASER O TITU
»Zaslužite naše največje občudovanje«
»V Vas ne vidimo samo poglavarja prijateljske dežele Jugoslavije, ki ji je bil egiptovski narod vedno naklonjen in ki jo je občudoval, marveč pozdravljamo v Vas tudi velikega vojaka in državnika. Kot vojak ste svoje ljudstvo vodili v težkih in nemirnih dneh druge svetovne vojne. V najtežavnejših vojnih časih ste bili simbol želje velikega ljudstva, da bi branilo svoj obstoj in zagotovilo sebi slavno mesto v analih zgodovine. Junaška dejanja odporniškega gibanja, ki je bilo navdahnjeno z Vašim sijajnim vodstvom, bodo veličasten primer volje jugoslovanskih narodov, da se bore za svobodo in neodvisnost... Vi lahko upravičeno z zadovoljstvom presojate sadove, ki ste jih dosegli kot državnik. Ni bila lahka naloga biti na krmilu države v kritičnem obdobju po drugi svetovni vojni. Problemi na vseh področjih so bili v resnici velikanski, mednarodno obzorje pa še zdaleč ni bilo jasno. Potrebna je bila energija, hrabrost, fanta-
zija tn čvrsta volja, da ste se s temi problemi spopadli in jih uredili.
Zavoljo vsega tega zaslužite naše največje občudovanje.«
(Iz pozdravnega govera predsednika egiptovske republike Gamala Abdela Naserja, 28. decembra 1955 ob obisku tovariša Tita v Egiptu.)
OB TITJ0V EM OBISKU V ETIOPIJI
Velika radost v fldis flbebi
Ob koncu decembra leta 1955 je tovariš Tito obiskal Etiopijo, prijateljsko afriško deželo, katere ljudstvo ga je izredno prisrčno sprejelo. Zupan Adis Abebe, ki je izročil tovarišu Titu zlate mestne ključe in diplomo častnega meščana, ga je pozdravil z naslednjimi besedami:
»Danes je dan velike radosti v prestolnici Adr Abebi, ki Vam izreka dobrodošlico in Vam koi svojemu častnemu meščanu izroča mestne ključe
in Vas najtopleje pozdravlja. Vest o Vašem slavnem imenu je prišla k nam že pred Vašim prihodom v Etiopijo, enako kakor v druge dežele sveta, ki ste jih obiskali. Vam je zgodovina že zagotovila mesto spričo Vaših neminljivih uspehov v izgradnji sodobne in močne države Jugoslavije. Vendar pa nikjer ne boste deležni toplejšega prijateljstva in globljega občudovanja, kakor tu v Etiopiji...«
PREDSEDNIK BURMANSKE UNIJE:
Vsakdo ve veliko o njem
»Kot vsi veste, ima tovariš Tito na mednarodnem torišču edinstveno in zelo pomembno vlogo, tako edinstveno, da vsak, kdorkoli je in kjerkoli je, ve veliko o njem...	,
Tisto, kar nam je najbliže, je Vaša odločna borba za načelo, naj vsak narod uživa polno pravico do življenja, tako kot se njemu zdi najbolje.«
(Dr. Ba U, predserinfh Burmanske unije ob Titovem obisku v Burmi ieta 1954.)
(Nad Ziljsko dolino leta 1944)
Pod nami vas, prilepljena ob hrib kot ljubka gnezda drobnih lastovic; o, že pred tedni so odletele jate.
Zdaj zanje ve samo srebrni ščip, ki vrgel zanke je na puste jrate.
Srebrni lovec, kje je jata ptic?
Zdaj pozna je jesen in vele trate, samotna polja, okostnjaki liost; med njimi ni upalih, bledih lic zasanjani v pomlad smo in mladost.
Kot da ni vetra, lei med drevjem orje z ledenim plugom, ne na drevju iv ja, ne misli, da pred petimi smo dnevi že použili zadnje suhe skorje, da davi komaj bitke so odmevi zamrli v skalah... se resničnost divja med našimi zasanjanimi spevi odluščila je s src in polni sanj prodiramo v prihodnost; saj vsa živa je zagorela že samo ob mislih nanj.
Ob mislih nanj pogovor se razpreda in kakor kamen h kamnu pod nebo gradi iz src mu rdeči spomenik v tišino host zamaknjena beseda.
Dejanja naša črtajo mu lik	,
in brez vprašanj odgovori teko:
Veš, Tito je iz nas rojeni krik; on delavec je in ne velikaš, ve, kaj je beda, znoj, in je zato, ker delavec je, milijonkrat naš.
Sred bede je zagorel — plamenica — in rdeči plamen v naših srcih vžgal.
Njegova misel — svetli kažipot — nam kaže svet, kjer bo za vse pravica. Njegova misel vodi nas iz zmot, ki čas jih ko pasti je na sejal, da bi razbil naš delavski pohod.
Sred bede je zagorel rdeči žar* sred boja rdeči nam signal prižgal in zdaj v poslednji vodi nas udar.
Da; Tito ni se žrtvovati bal, ko so pred leti nam zapeli bilje in nas razrezali — ukraden kruh.
Takrat se dvignil je iz nas in vstal in v srca planil je uporni duh, in z njim smo zasanjali se v rdeče cilje. Izostril nary za pesem je posluh, pojočo iz src teptanega sveta.
In glej; ljudje od Bit olj a do Zilje so vstali iz njegovega srca.
Zato je Tito mi in mi smo Tito.
Saj kakor mi trpi, kot mi sovraži krivico in nasilje nad ljudmi.
Z njim ljubimo svobodo ognjevito in v boju zanjo ni nam žal krvi.
Krvavo pot do nje nam misel blaži na tiste dni, ko konec bo noči teh težkih dni trpljenja in nasilja, ko krinko strgamo prav vsaki laži, ki rada bi zavrla pot do cilja.
Do cilja pot gre skozi znoj in kri in smrt jo črta z našimi grobovi: svobode cvet požene iz gomil in kri zaliva ga, solze oči; zanj rdeči vrelci brizgajo iz žil, da v njem nekoč se razcveta domovi.
Zato naprej, da pridemo na cilj!
Pred nami on gre skozi boj, trpljenje v Pomlad, ki zanjo se bore gozdovi, v Pomlad, ki dal bi zanjo vsak življenje, ;
Saj iz krvi le vzcvete rdeči maj, nasmehne se prav vsem ljudem na svetu. Tedaj pozabljen boj bo in bridkost, razjedajoča srca nam sedaj.
In če le trupla naša bodo most v bodočnost svetlo delavcu in kmetu, zaman se žrtvovala ni mladost; saj bo ob šaržih se in zlatem žitu rodila pesem novemu poetu in peki bo o nas in borcu Titu.s«
Srce nam plete sanjo naših sanj in naše misli orje hrepenenje in dviga nas do nedosežnih zvezd.
Ob sanjah teh pozabljam partizan glad, bedo, mraz in sleherno bolest in sanjam, sanjam, kakšno bo življenje, ko konec bo krvavih strašnih cest.
Ne čutim vetra, ki med drevjem orje z ledenim plugom, kakor da trpljenje vtopilo vase zlatih sanj bi morje.
Pod nami vas, prilepljena ob hrib kot ljubka gnezda drobnih lastovic; o, že pred tedni so odletele jate.
Zdaj zanje ve samo srebrni ščip, ki vrgel zanke je na puste jrate.
Srebrni lovec, kje je jata ptic?
Zdaj pozna je jesen in velq trate, samotna polja, okostnjaki host, med njimi ni upalih, bledih lic zasanjani v Pomlad smo in mfadost.
V
J
e
»DELAVSKA ENOTNOST«
IZ NAŠIH ORGANIZACIJ
24. MAJA 1957
ŠT. 22
I B /i Z O J- A V K, t:4
9 V Ljubljani je pretekli ponedeljek in torek zasedal plenum Centralnega odbora Sindikata uslužbencev državnih ustanov Jugoslavije ter razpravljal o osnutku Zakona o javnih uslužbencih in o vlogi javnih uslužbencev s posebnim ozirom na delavsko samoupravljanje pri nas.
9 Na zadnji seji predsedstva RO sindikata kovinarjev so sklenili, da bodo dali dve sto tisoč dinarjev dotacije organizatorjem letovišča kovinske industrije Maribora v Poreču. Del tega denarja je namenjen za opremo letovišča, na račun drugega dela pa bo Republiški odbor poslal agilne odbornike podružnic svojega sindikata na brezplačen dopust v to letovišče.
9 Predsedstvo Republiškega odbora sindikata kovinskih delavcev Slovenije je na zadnji seji sklenilo, da bodo dodelili štipendijo Antonu Ferencu. Fant je dokončal Industrijsko kovinarsko šolo v Mariboru, potlej se je vpisal v Srevijo tehnično šolo v Ljubljani, ki jo je tudi uspešno dokončal. Ves čas se je vzdrževal sam, zdaj pa bi se rad vpisal na Tehnično fakulteto. Tako bo Republiški odbor pomagal, da bo delavec doštudiral do inženirja.
9 Na seji sekretariata okrajnega sindikalnega sveta Nova Gorica so razpravljali o poteku občinskih konferenc za volitve delegatov za prvi kongres delavskih svetov. Ponekod so konference slabo pripravili. Poročila niso bila dovolj izčrpna, zlasti ne poročila o gospodarjenju v gostinstvu, komunali in obrti,
9 Na seji sekretariata Sveta Svobod In prosvetnih društev kranjskega okraja so odborniki razpravljali o delovnih načrtih posameznih društev. Imenovali so tudi vodstva posameznih sosvetov. Skoraj vsa društva tarnajo, da nimajo ustreznih prostorov in da jim primanjkuje denarja. Za ustanovitev kluba glasbenih delavcev so odobrili 300.000 dinarjev.	I. V.
9 Občinski svet Syobod In prosvetnih društev na Jesenicah je na zadnji seji sklenil, da bo 2. julija letos organiziral zlet Svobod občine Jesenice. Na zletu naj bi nastopili pevski zbori, recitatorji in dramske sekcije ter folklorne skupine.	I. V.
9 V Kompolah nad Štorami že 25 let deluje prosvetno društvo. Po osvoboditvi so ga imenovali po padli okrožni sekretarki SKOJ Cvetki Jerinovi. Društvo šteje 56 članov, med katerimi jih je 21, ki delajo v Železarni Štore. Pred nedavnim je dramska sekcija tega društva naštudirala veseloigro »Dva ducata rdečih vrtnic«, ki so jo dvakrat uprizorili doma, gostovali pa so tudi v Ponikvah, Trnovljah in drugod.	J. M.
9 Na skupni konferenci delavskih svetov podjetij »ALPINA« in »METKA« v Zireh so predsednika delavskega sveta »Alpine« tov. Herona Šubica izvolili za delegata na kongres delavskih svetov. Ob tej priliki so se domenili tudi, da bodo priredili seminar za člane delavskih svetov in upravnih odborov.
9 Občinski sindikalni svet Ljubljana-Center je na eni izmed zadnjih sej predsedstva razpravljal o položaju po sprejetju tarifnih pravilnikov. V podjetju Mestno čevljarstvo n. pr. so izplačali razliko med novimi in starimi tarifnimi postavkami le uslužbencem. Marsikje pa so kljub opozorilom sestavili tarifni pravilnik, ne da bi z njim podrobneje seznanili delovni kolektiv.
9 Pevski zbor DPD Svobode iz Star je pred nedavnim uprizoril veselo igro »Kovačev študent«. Delo je režiral Franc Legvart, petje pa je priredil Avgust Ulaga. Do zadnjega kotička polna dvorana Doma kulture v Štorah je nagradila izvajalce z navdušenim ploskanjem. J. M.
9 Mladina občine Šentjur pri' Celju se je z zavzetostjo pripravila na mladinski teden, ki ga praznujejo od 19. do 25. t. m. Odprli so razstavo o delu mladine, sklicali zbor mladih zadružnikov, priredili šahovski troboj, v soboto pa bo slavnostna akademija. Za zaključek bodo priredili izlet v znani partizanski kraj Zgornje Slemene pri Dramljah.	J- M.
9 Na eni izmed zadnjih sej ožjega odbora Republiškega odbora komunalno obrtnih delavcev Slovenije so se menili o tem, kako bo vplivala nova uredba o delitvi dohodka gospodarskih organizacij na obrtništvo. Boje se namreč, da bo uredba v tej obliki povzročila podražitev obrtniških uslug zlasti pa destimulativno vplivala na manjša uslužnostna podjetja. Svoji gospodarski komisiji so naročili, naj v posameznih kolektivih prouči vpliv uredbe ter o tem poroča Republiškemu odboru.
9 Na konferencah kolektivov komunalnih in obrtnih delavcev, na katerih volijo delegate za kongres delavskih svetov, so se zavzemali zlasti, naj bi kongres delavskih svetov priporočil, da je treba dati večjo gmotno osnovo delavskemu samoupravljanju, s predpisi zagotoviti enake pogoje za družbeni sektor obrtništva, kakršni so za zasebnega, uvede naj se tudi neka vrsta soodločanja delavcev v zasebnih podjetjih in njihova udeležba na dobičku.
9 Pri Okrajnem sindikalnem svetu Ljubljana deluje komišija, ki proučuje, zakaj se je podražilo meso.
9 V okviru arhivarskega tedna Slovenije je bila v Kranju odprta razstava o življenju in delu velikega pesnika dr. Franceta Prešerna. Na njej je obilo dokumentarnega gradiva iz tistih dob.	I. V.
9 Po statističnih podatkih Sveta Svobod in prosvetnih društev kranjskega okraja deluje devet godb na pihala. Lani so te godbe priredile 51 samostojnih koncertov, mimo tega pa so sodelovale še na številnih proslavah in akademijah. Godbe tarejo zlasti finančne težave, kaže pa, da jih bodo občine letos gmotno podprle.	I. V.
9 V Kranju nameravajo odpreti osrednjo dramsko knjižnico, v kateri bi dramske sekcije Svobod in prosvetnih društev našle bogato izbiro sodobnih del svetovnih dramatikov in klasikov. Uresničitev te zamisli pa je odvisna seveda od denarja, ki ga bodo imeli na razpolago.
I, V.
9 Predkratkim je bil v Kranju troboj mladinskih športnih ekip Litostroja, jeseniške železarne in Iskre. Največ uspeha so imeli mladi železarji, ki so zasedli v petih disciplinah tri prva mesta. V šahu, streljanju in odbojki so zmagali Jeseničani, v nogometu in namiznem tenisu pa mladinci iz Iskre.	L V.
9 V kranjskem okraju so že sestavili pregled tarifnih pravilnikov. Povišanje plač se giblje povprečno od 7,3°/o do 8,8°/o. Pri tem niso vštete tiste panoge, katerim je bilo odobreno višje povišanje (usnjarska, gumarska). Nekatera podjetja v okraju pa še vedno nimajo dokončno urejenih tarifnih pravilnikov.	I. V.
9 Na Občinski konferenci delavskih svetov v Bovcu so nekateri delegati grajali delo zbornic, češ da premalo pomagajo svojim članom. Na koncu so sklenili, da se bodo bolj posvetili strokovni vzgoji delavcev.	L. E.
9 Na Posavskih rudnikih obrata Pleše se je pred dnevi vnel plin pri varjenju na separaciji. Na pomoč so prišli ljubljanski gasilci. Pripisati je slučaju, da ni prišlo do kakšne nesreče ali večje materialne škode. Odslej bo potrebno več previdnosti.	H. F.
9 Na občnem zboru Svobod in prosvetnih društev goriškega okraja so ugotovili precej uspehov v lanskem letu. Zlasti so se uveljavile igralske družine, ki jih je 53. Te so uprizorile 61 del na 182 predstavah. Družine iz večjih središč so se predstavile s sodobnimi naprednimi deli, druge pa so žal segale po vsebinsko zastarelih igricah. Med pevskimi zbori sta se najbolj uveljavila moški pevski zbor iz Dornberga ter zbor iz Tovarne pohištva v Novi Gorici. Poseben problem predstavljajo knjižnice, ki gostujejo skoraj brez izjeme v neprimernih prostorih, razen tega pa imajo dokaj malo knjig. V okraju deluje 69 prosvetnih društev ter 8 Svobod, ki štejejo skupaj 7.381 članov.	- L. E.
9 V počastitev dneva mladosti je Klub slikarjev-amaterjev v Novi porici, ki ima v svojih vrstah nekaj nadarjenih delavcev, priredil razstavo del nekaterih svojih članov.	L.
DVE URI MED TKALKAMI TEKSTILNE TO VAR NE V MEDVODAH
V marsikaterem podjetju bi lahko z majhnimi sredstvi olajšali položaj delavcev. Samo okrepčevalnico, topli obrok.
Da, preživel sem dobri dve uri med njimi, pri njihovem delu, kjer se številne niti križajo in prepletajo med seboj in kjer čolnički tekajo med votkom in osnovo. Obiskal sem jih tisto jutro, zgodaj pomladi, sredi marca meseca, ko je bil dan čudovito jasen in sončen.
Dragi bralci, prav gotovo ste radovedni, zakaj. sem jih obiskal. Glejte, zvedel sem, da tu, kot v večini tekstilnih tovarn, delajo večidel ■ mladi ljudje in da deluje v tovarni prav dobro mladinska organizacija. Obiskal sem jih, da se z njimi pomenim o delu, da jih pobliže spoznam.
Pri mladem, rdečeličnem dekletu, M je bilo pri svojem delu negotovo dn plašno, sem se ustavil. To me je nekoliko
Več pravic - večja odgovornost
(Nadaljevanje s 1. strani)
5‘kioriaj povsod ®o volitve delavskih svetov izkoristili za lEe-meljito pripravo na kongres. Posebej so pri tem opravilu pomagale okrajne komisije OSS in SZDL, ki so/zbirale gradivo
iz podjetij_ in se temeljito pripravile na konference. V Sloveniji je bll0 izvoljenih 251 delegatov, poročil, kakšna je sestava delegatov, pa še nimamo.
V	razpravi »o delegati načeli vrsto vprašanj, kj naij bi jih obravnavali kongres in do katerih maj bi določil svoje stališče. Skoraj povsod so postavljali na prvo mesto večjo gmotno osnovo za delavsko samoupravljanje, Nekateri anemijo, da bi kazalo osnovna ' sredstva znova oceniti, ker so prenizko ocenjena in kolektiv nima dovolj amortizacijskih sredstev, da bi jih v redu vzdrževal. To zahtevajo zlasti v starih tovarnah.
Posebej je pereče vprašano e sredstev za investicije, oziroma za rekonstrukcije. Skoraj ni moč razumeti, dia kolektiv, ki potrebuje le n-ekaj milijonov, da bi znatno povišal proizvodnjo in izkoristil že obstoječe kapacitete, ne more dobit; denarja kljub sila jasnemu rentaibdlnost-nemu računu, ;po 'katerem H dostikrat že v enem letu povrnil kredit, zraven pa še ustvaril znaltho večji dohodek. In vendar denarja ne dobi zavoljo zelo zamotane poti do kredita. N,a ta način nastaja velika gospodarska škoda hod} zato, ker že obstoječih kapacitet ne morejo Polno izkoristiti, bodi, dia je pinav po takem blagu veliko povpraševanje v tujini in je s tem prizadeta tudj naša plačilna bilanca, bodj da to zavira rast storilnosti iltd. Ta problem so na sejj predsedstva Republiškega sveta še posebej naglasili.
Na nekaterih konferencah so delegati živilske Industrije (v Kopru) gina j ali visoke obveznosti te panoge da,skupnosti, 'kia.r povzroča, da nimajo dovolj lastnih sredstev. Kot primeT so navedli odkupno cenio mleka v Sežani, k; znese 22 dinarjev. Enajst dinarjev znesejo dajatve skupnosti, prodajna cen,a mleka Pa je 38,— dinarjev.
Precej kritike je bilo na račun bank, k; se ravnajo še vedno po nekih internih okrožnicah in predpisih, glede strokovnih ed.ruženj pa, da se še zdaleč niso uveljavila kot vodstvo, ki bi bistveno prispevalo k boljši organizaciji proizvodnje in tehnološkega procesa, še manj pa kot organi upravljavcev.
Posebno poglavje vprašanj, ki bi jih moral obravnavati kongres, so odnosi med podjetji in komuno. Ba so ti odnosi še rahli, je tudj nekaj objektivnih vzrokov, saj so biile komune doslej še malo zainteresirane na tem, kolikšen 3® dohodek podjetja. Drug razlog pa je v tem, dia je v občinah in njihovih svetih še malo delavcev, Skoraj povsod so zahtevali, naj bi tud; pri občinah ustanovili zbore proizvajalcev.
V	kolikor so govorili o metodi dela delavskih organov upravljanja, s,6 se omejil; predvsem na odnose med organi upravljanja ter direktorji in strokovnimi kolegiji. Marsikje kompentence še niso razčiščene, v manjših podjetjih pa dostikrat prevladuje »direktorska linija«. Delavski sveti menijo, naj bi z zakonom predpisali, da b; moral delavski svet obvezno vsake tri mesece poročati kolektivu o svojem del-u. Poleg tega zahtevajo tudi, naj bi obratni delavski sveti dobil; zakonito veljavo.
Kajpak ima vsaka gospodarska panoga svoje posebnosti. Tako zahtevajo na primer v obrtništvu enakopraven položaj družbenih podjetij z zasebnimi glede družbenih dajatev, v komunali še ni jasen položaj
družbenih odnosno delavskih organov upravljanja, v trgovini so razprave o položaju potrošniških svetov itd.
Skoraj povsod pa »o načeli vprašanje cen. Samo primer mesa! Danes so ugotovljeni vzroki podražitve mesa, cene pa le ne padajo kljub temu, da se že kaže tendenca padanja cen živine. Glede teg.a je predsedstvo RS sklenilo, naj tajništvo to posebej prouči in obvesti sindikalne organizacije kakor tudi pristojne državne organe o svojem stališču. Težko je namreč razumeti, da se tudi po tem, ko je vzrok že znan, nič ne stori, da bi se cene vrnile n® prejšnjo naven.
Ko je predsedstvo proučevalo .predloge delavskih svetov s konferenc, na katerih so volili delegate za kongres, je še posebej opozorilo na škodo, ki nastaja ztaradi tega, ker revizijske komisije zavilačujejn in dostikrat po nepotrebnem kompli-clrfaijo odobritev raznih objektov za gradnje, rekonstrukcije
itd. Naročilo je Republiškemu odboru sindikata gradbenih delavcev, naj to vprašanje posebej prouči in predlaga stališča, ki naj j,ih do njega zavzame rupubliško sindikalno vodstvo.
Razen tega !ie predsedstvo tudi mnenja, naj bi kak organ sistematično in znanstveno proučeval delavsko upravljanje, S tem se sicer baviijo komisije pri sindikalnih vodstvih, pr,i Socialistični zvezi in komitejih Zveze komunistov, vendar izhajajo 'le-te k političnih izhodišč. Dokler tega ni, naj bi komisija Republiškega sveta proučila metodologijo zbiranja podatkov po enotnih merilih ter s tem dala pobudo za znanstveno proučevanje tega področja diruž-benilh dogajanj. Priporočili so še, naj sindikalna vodstva organizirajo vrsto razprav z delegati, ki bodo šli na kongres, tar pomagajo zbirati gradivo, na osnovi katerega 'bodo -lahko postavljali probleme delavskega upravljanja na dnevni ned kongresa.
IZ DELA SINDIKATA
«
KOVINARJEV
Premije - le dodatne plače
Republiški odbor sindikata kovinarjev Slovenije je zbral gradivo iz sedmih večjih kovinskih pod jeti! n tem, kako poteka pri njih premiranje.
Nekatera podjetja so sestavila premijske pravilnike na vrat na nos kljub temu, da niso ime. li ljudi, ki bi to znali napraviti, niti se niso potrudil, da bi postaviti otipljiva ekonomska merila premiranja. Tako so postale premije več ati manj le dodatne plače nekaterim uslužbencem podjetja. Kljub_ temu, da so fizični obseg plena, cena -in realizacija ena Izmed naj-otiipljivejših ekonomskih meril, jih v premijskih praviilnjkih zelo redko srečaš. Ponekod določajo premije celo po subjektivnih ocenah. Nadalje so še ugotovili, da se v nekaterih gospodarskih organiza-cij-ah sploh ne drže premijskih pravilnikov in med letom uporabijo sredstva, določena za premije, v druge
namene: »a nagrade, z» družbeni standard, za nakup osnovih sredstev itd. Dogodilo ee je tudi, d« so izplačevanje premij ukinili.
Republiški odbor je Imenoval komisijo, ki naj sestavi priporočila sindikalnim podružnicam in organom upravljanja, na kakšnih načetih naj temelje tarifni pravilniki.
vznemirilo. Podvomil sem v delovne uspehe:
»Kako gre, tovarišica,« sem dejal.
»Dobro«, je rekla, pri tem pa vstavila nov votek v prazen čolniček, »Dobro, veste, še ne delam somostojno. Šele pri-učujem se«.
»Aha, zato je nekoliko negotova«.
»Koliko časa preteče, preden se priučiš tkanju?« sem vprašal izkušeno tkalko, ki me je motrila -in kdaj pa kdaj pogledala na stroj, če pravilno teče.
»Bolj enostavne tkanine lahko novinka tke že po šestih mesecih. Za težje se mora delj časa učiti.« Pri tem, ko m.i je to pripovedovala, je pomagala vajenki naravnati nit, ki se je uporno krotovičila -in se je naposled — utrgala,
»Povejte, ali se dekleta zanimajo za svoj poklic?«
»Zanimajo se«, mi je odgovorila nekoliko zgovomeje kot preje. »Vendar mislim, da bi morale dobiti razen praktičnega pouka tudi nekaj strokovne razlage. Veste, delo je zelo natančno.«
»Vidim, tovarišica, vi delate dobro. Ste se dolgo učili?«
»Takoj po osvoboditvi sem prišla v to podjetje in takrat sem se morala delu hitro privaditi, privaditi brez strokovne podlage. Pozneje sem hodila na tečaj in opravila strokovni izpit. Veliko sem se naučila na tečaju.«
Medtem, ko je to pripovedovala, je vajenko opozorila, da je nekaj napak-prijela. Potlej pa spet nadaljevala: »Prej sem delala več z rokami to nogami, zdaj več z glavo. Manj sem utrujena to uspeh je boljši.«
»AH zdaj nimate več strokovnih predavanj v podjetju, kjer hi se lahko novinke tudi strokovno bolj usposobile?«
»Ne, ni jih več,« je dejala, »čeprav bi nam zelo koristila dn tudi kakovost izdelkov bi bila lahko precej boljša.«
»Aha, kakovost«, sem dejal. »Gotovo imate precej napak, samo da normo presežete?«
Malo je zardela in mi je hitela pripovedovati) da je zaradi malomarnosti prav malo napak v blagu, kajti napake morajo plačati. Pri tem pa tisti, lai o tem odločajo, včasih ne pomislijo, kaj je površno delo in kdaj je za to kriv stroj ali surovina. Odškodnino, je dejala, plačujemo nekako pavšalno, ne da bi razčlenili, zakaj je izdelek slab. Tudi za napake, ki jih napravi vajenka, je potožila, da je odškodninsko sama odgovorna. Menil sem, da je t-o popolnoma prav, vendar, da bi morala uprava podjetja tkalke za podoben peoktičn-i pouk tudi pri-
KOLEKTIV PODJETJA »P L A M A« V PODGRADU PRI ILIRSKI BISTRICI SPOROČA, DA JE 21. MAJA TRAGIČNO PREMINIL PRI OPRAVLJANJU SLUŽBE
TOVARIŠ
ANTON CEK
Član delavskega sveta
SLAVA MU!
merno nagraditi, saj so te razen svojega dela vzgojile še novo delavko, ki bo podjetju precej koristila. Tkalke bi bile s tem prav gotovo zadovoljne in upam, da bo vodstvo podjetja temu vpraša-nju posvetilo malo več pozornosti.
»V podjetju ste zaposlene večinoma žene in dekleta. Gotovo ste dobro zastopane v delavskem svetu«, sem vprašal drugo, po vsem videzu že poročeno ženo.
»Mladina je dobro zastopana, me žene ne tako. Gospodinjstvo nam vzame precej časa. Vemo, da to ni prav, marsikaj bi lahko še izboljšali, toda, kaj hočemo.«
Drugo, živahno dekle sem vprašal, ali je članica mladinske organizacije.
»Seveda sem. Tudi v mladinskem odboru sem in letos kandidiram za članico delavskega sveta.«
»O čem pa razpravljate v vašem odboru«?
»Sedaj se z vso vnemo pripravljamo za Dan mladosti. Menili smo se že, da bomo odšli na izlete to obiskali okoliške tovarne.«
»Dober načrt,« sem dejal saim pri sebi. »Vsemu temu manjka le še nekaj strokovnih ih političnih predavanj.«
Medtem so se vsi stroji na mah ustavili. Tkalke so s torbicami in steklenicami in z raznimi zavojčki posedle, kjerkoli je bil prostor.
»Koliko časa malicate,« sem vprašal najbtižjo.
»Petnajst minut«, mi je odgovorila s polnimi ustmi in kar pohiteti moramo, pozneje ni časa za malico.«
»Ali ima-te pri vas okrepčevalnico? Ali si lahko kupite matico v tovarni?« To sem vprašal, kajti videl sem, da so nekatere prinesle s seboj izdatno matico, druge pa skoraj ničesar.
»Ne, okrepčevalnice nimamo,« mi je odgovorilo dekle, ki se ji je iz govorice razbralo, da ni domačinka. »Poleti lahko dobimo pivo pri vratarju. To je vse. Že dolgo prosimo, naj uredijo majhno okrepčevalnico, kjer bi lahko poleti kupile sadne sokove, pozimi ph vroč čaj, kavo ali še kaj boljšega. Toda ...«
Nehote sem pomislil na njihov odbor sindikalne organizacije, ki včasih najbrž ne ve, kaj bi delal. Stroji so znova zabrneli, sam pa sem se poslovil od prijaznih deklet in še med potjo mislil nanje in na njihove skromne želje. Želje so tako malenkostne, da je treba samo malo dobre volje in merico razumevanja. Ne, to je napak. Ne merico razumevanja, to je že skoraj dolžnost, da tako skromne želje naših delavcev izpolnimo. Če mogoče tega ne uvidijo na sindikatu, če je sindikat izgubil zvezo s članstvom, če ne ve, kaj to hoče to si želi, je tukaj vendar še DS in upravni odbor. Vsaj enkrat naj bi na svojih sejah pretresli 'te malenkosti, ki pogostokrat niti niso malenkosti, saj so zelo pomembne za življenje ta delo preprostega delovnega človeka.
D. F.
Rakova pot Ooyja Molleta
Guy Mollet, predsednik francoske vlade, je znan politični žongler, vendar se je kljub vsej svoji spretnosti znašel v zelo težavnem položaju, ko je moral pred dnevi zagovarjati v parlamentu svoje kolonialistične avanture in notranje gospodarske težave, zaradi katerih je vlada razpisala nove davke. Iz precepa, v katerega se je ujela, se je skušala izviti * napihovanjem sueškega problema, z brenkanjem na nacionalistične strune, s popuščanjem najreak-cionarnejšim francoskim silam. To igro sicer igra Guy Mollet že nekaj mesecev, vendar moramo ugotoviti, da je v zadnjem času spet bolj dramatična in napeta, škodljiva mednarodnemu miru In francoskemu socializmu.
Dobre tri mesece je minilo, odkar je ugledni francoski socialist Andre Philip, razočaran nad dejavnostjo socialistično-radikalne vlade, opozoril Guyja Molleta in njegove sodelavce: »To, kar ustvarjate, ni socializem.« Niso ga hoteti poslušati, celo kaznovali so ga- Philip pa je govoril resnico. To, kar ustvarja Molletova vlada, ni socializem. Poglejmo dejstva. Mollet je obljubljal, da bo pomagal krepiti svetovni mir in z miroljubnimi izvenblokovskimi prizadevanji dvignil ugled Francije v svetu. Prye mesece je res dosegel nekaj uspehov, potem pa se je zapletel v spor z Naserjem, napadel Egipt, se upiral Združe-
nim narodom in s tem pokopal vsa svoja prejšnja pozitivna prizadevanja ter povzročil Franciji ogromno materialno in moralno škodo. (Samo zato, ker je bil Sueški prekop nekaj mesecev zaprt, je izgubila Francija 52 milijard fran.) Obljubljal je, da bo pomiril Alžir. Danes je v Alžiru 700 tisoč francoskih vojakov, boji pa divjajo huje kot kdaj koti prej. Vojna v Alžiru stane Francijo 2 milijardi frankov dnevno. Pa to ni najhuje. Francija se je s to vojno (s pokolji in krvavim nasiljem v Alžiru, s svojo politično kratkovidnostjo) popolnoma kompromitirala v svetu. — Obljubljal je, da bo rešil gospodarske probleme Francije, da bo dvignil življenjsko raven delovnih ljudi, povečal njihove politične in ekonomske pravice. Tudi tega ni storil. Vojni v Egiptu in Alžiru sta popolnoma izprazniti francosko državno blagajno (julija bo morala vlada načeti zlate rezerve) in povečati odvisnost Francije od dolarskih posojil. Za zvišanje delavskih mezd ni sredstev. Tudi toliko jih ni, da bi uravnati mezde s cenami, ki so se v zadnjih mesecih močno dvignile. Kolonialistična politika v Alžiru, ki jo Guy Mollet zagovarja, ga je pahnila v naročje desnice, pri kateri išče zaslombo In denar, pri tem pa pozablja na obljube o večjih ekonomskih in političnih pravicah delavcev. To so dejstva, ki jih ni moč prikriti niti s cenzuro ln niti s preganjanjem resnicoljubnih ljudi.
Andre Philip je v svoji obtožbi Molle-tove politike med drugim dejal:
»Francosko javno mnenje preživlja v teh letih krizo razdražljivega nacionalizma. Francija se od Diem Bien Fuja čuti poraženo. V Suezu je hotela doseči hitro vojaško zmago, ki bi ji omogočila, da povrne zaupanje v svoje orožje. Kompleks ponižanja pa je sedaj že večji. Naše javno mnenje krivi za vse naše težave Ruse in Američane, Angleže in Združene narode...
Ko se tako napihujemo v svojem samo-opravičevanju, ustvarjamo psihološke pogoje, kakršni so biti v Nemčiji 1930. leta, ustvarjamo torej objektivne pogoje za fašistično gibanje. V takih pogojih bi morala Socialistična stranka uničiti idole, objaviti informacije iz drugih dežel, rešiti javno mnenje strupa in olajšati objektivno analizo problemov v splošnem duhu socializma. Na žalost pa od tega nimamo ničesar. Stranka se je v sedanjem obdobju ne upira predfašističnemu nacionalizmu ampak dovoljuje, da le-ta prodira vanjo. Vlada se naslanja nanj, da bi potrdila svojo politiko, in tako odpira pot vsem avanturam.
Vlada se bolj in bolj naslanja na desničarsko večino in predstavlja v sedanjem trenutku najkonservativnejšo politično silo, kakršna je objektivno možna. Navadno se je dogajalo, da se je levičarska vlada — ker je izvajala politiko levice — nujno morala spopasti z desno opozicijo. Desničarska vlada, ki je Izvajala politiko desnice, pa je naletela na odpor pri levici. Desničarska politika ljudi, ki se imenujejo levičarji, pa vodi k odmiranju vsakega javnega mnenja v deželi: desnica molči, kajti njene ideje so na oblasti, levica pa
24. MAJA 1957
ŠT. 23
SOCIALNA POLITIKA
»DELAVSKA ENOTNOST«
e
ČAKA
NADALJUJEMO ANKETO 0 HRANA RINI
1
BESEDA BRALCEV
VEČJA SKRB SINDIKATOV!
»Predvsem moramo ugotoviti, da sindikalne podružnice slabo skrbijo za svoje bolne tovariše, zavarovance. Ti pa se tildi ne poslužujejo pravic do pritožb, ki jim jih zagotavlja zakon o socialnem zavarovanju«, pravi poročilo Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Ptuju. V nadaljevanju pravijo, da tudi pri njih pride največkrat do zastoja v izplačevanju hranarine zaradi zavlačevanja dostave evidenčnih listov.
Drugi večji razlog za zavlačevanje izplačevanja hranarine pa so ambulante, pri katerih se zavarovanci zdravijo. Le-te nam zelo neredno dostavljajo hranarinska nakazila. Zavlačevanje je najpogosteje takrat, kadar te ambulante pošljejo zavarovanca na zdravljenje v kako stacionarno zdravstveno ustanovo. Ker se tak bolnik ne javlja tedensko svojemu zdravniku, odgovorna sestra enostavno pozabi nanj, ker ne pregleduje redno svojega ambulantnega dnevnika in potem ne izstavi hranarinskega nakazila. Zato mora tak bolnik čakati na hra-narino toliko časa, dokler se sam ne zglasi pri zavodu ali nekdo ne posreduje. Zavod pa ima svojo izplačilno službo tako urejeno, na nakazuje redno vsakih deset dni. Če omenjenih ovir ne bi bilo, bi bila izplačila hitrejša. Zato bi bilo prav, da bi tudi sindikalne podružnice kontrolirale odgovorne uslužbence v podjetjih ali ustanovah in jih sproti opozarjale na dolžnost pravočasnega dostavljanja evidenčnih listov zavodu.
Hrana rino bi naj izplačevala šemo večja podjetja in ustanove. To pa je v glavnem v Sloveniji že urejeno. Omeniti moramo Tovarno glinice in aluminija v Kidričevem, ki še nima, po lastni krivdi, samostojne izplačilne službe. Do leta 1954. so že imeli svojo izplačilno službo in so pozneje zahtevali, da jo zavod po-
novno prevzame, ker ne morejo plačevati uslužbenca, ki bi to delo vršil. Zadevo smo uredili tako, da smo v neposredni bližini tovarne ustanovili svojo izpostavo.
, ČAKANJE JE VEDNO TEŽKO
»Dogaja se, da že pristojne ambulante ne obvestijo podjetja s predpisano tiskovino, da je zavarovanec sprejet v bolniški stalež.c nam pišejo iz Okrajnega zavoda Trbovlje. »Ko prejme zavod prvo poročilo o bolezni, še nima podatkov o plači. Velikokrat pa sam zavarovanec, ko pride vprašat, kaj je z njegovo brati a rino, pove, da je v bolniškem staležu. Zato opozarjamo na pravočasno pošiljanje jtoročil. Sicer lahko rečepio, da pride do zastoja v nakazovanju le pri morda dveh odstotkih bolnikov, vendar ne opravičujemo niti to, ker vemo, da je čakanje enako težko. ali gre za enega ali za več primerov.
Podružnice nimamo le v dveh občinah, v Radečah in
na Senovem, kjer je zaenkrat še premalo zavarovancev. — Tam smo pooblastili vsa podjetja, 'ki zaposlujejo nad 200 ljudi, da izplačujejo dajatve na račun socialnega zavarovanja in jih obračunavajo z zahodom.« Rudnik Senovo smo naprosili, naj izplačuje pogrebnino za umrle’ upokojence, ker se je pošiljanje listin zavodu in nakazil preveč zavleklo. Predlog, naj bi podjetja sama izplačevala lirana-rino, je zelo umesten. Do sedaj smo že pooblastili podjetja, ki zaposlujejo nad 200 delavcev, menimo pa, da je potrebno to mejo znižati. Manjšim podjetjem pa ne bi mogli zaupati izplačil, ker je njihova administracija slaba in bi spričo zamotanih predpisov prišlo do nepravilnih izplačil.«
PREDLAGAMO
POENOSTAVITEV
Iz Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju pa smo sprejeli tak odgovor: »Pri izračunu in nakazilu nadomestila za plače za čas bolezni zavarovanca sodelujejo tri stranke: zdravstveni dom, delodajalec in naš zavod. Pravilnost in pravočasnost izpla-
iz jeseniške Železarne
Manj nesreč
Oddelek higiensko tehnične zaščite v jeseniški železarni se lahko ponaša z velikimi in le* pimi uspehi, ki so jih dosegli v zadnjih letih na področju delovne varnosti in higiensko tehnične zaščite. Sam oddelek je za delovno varnost 7.000 delavcev vložil velllk[> truda.
V jeseniški železarni so prehodi med obrati in tudi v obratih samiiih kljub vedno večjemu tempu dela. kljub Izredno veliki investicijski izgradnji lepo urejeni in zaščiteni. V sami železarni deluje več obratnih rešil-
nih postaj, ki bo lepo urejene, založene z vsem potrebnim sanitetnim in ofovezilndm materialom in kvalificiranimi močmi, ki so sposobne nuditi prvo Pomoč.
Sindikalne organizacije in oddelek higiensko tehnične zaSčl-te navadno dejo priporočila, kaj stopiti za varnost pni delu. V preteklem letu so izdali skoraj 246 milijonov dinarjev. Ta sredstva so bogato naložen kapital, ki se prav kmalu in stotero obrestuje. Odstotek obratnih nezgod v jeseniški železarni, kljub vedno večjemu temipu dela te leta v leto pada. Leta 1946 je odstotek na statež zaposlenih znašal 24,8 odstotka, preteklo leto pa že 18,7 odstotka. Leta 1952 so imeli zaradi obratnih nezgod skoraj 10 milijonov dinarjev izgube, lan-; pa samo 6,529.228 din.
čila hranarine je odvisna od skladnosti delovanja vsakega od navedenih udeležencev v postopku. Le redki so primeri, da zdravstveni organi ne dostavijo pravočasno zadevnih naikažil, ker jih k temu silijo zavarovanci kakor tudi naše podružnice. Po sprejemu dvojnika. o dela nezmožnosti mora delodajalec takoj sporočiti pristojni podružnici zavoda podatke o višini bolnikovega zaslužka v zadnjih treh mesecih. Večina zadržkov pa nastane zaradi tega, ker delodajalci ne dostavljajo pravočasno zahtevanih podatkov, oziroma sporočajo pomanklji-ve podatke. Napake v dostavi podatkov gredo deloma na račun precej zapletenih predpisov, ki določajo osnovo, iz katerih se izračuna nadomestilo plače. Uslužbenci podjetij fn ustanov kljub seminarjem cesto ne vedo, kateri dodatki gredo v osnovo, kako je postopati, če zavarovanec v zadnjih treh mesecih ni stalno prejemal iplače pač pa druga nadomestila itd. To popravljanje napak oziroma ugotavljanje prave osnove zavlačuje pravočasno izplačilo hranarine. Zavarovanci bi mnogo hitreje prejeli h ranarino, če bi bila odvisna samo od zavarovančeve plače, tč je od določenega razreda. V tem primeru bi lahko zavod izvršil obračun na podlagi lastnih podatkov (prijavljene plače) torej neodvisno od sodelovanja podjetij ali ustanove, kar bi ekspeditivnost vsekakor povečalo.«
Da bi h rana rino izplačevala podjetja sama. se v glavnem ne strinjajo, ker sodijo, da »uspešno upravljanje te službe zahteva pri sedanjem sistemu polnega človeka, ki ga pa često ni na razpolago.«
Tovariš Gvido Urlep, predsednik skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Trbovlje pa pravi:
NEUPRAVIČENI
RAZLOGI
»Rfes, da so pogosti primeri, da pride do zastoja pri izplačilu hranarine, včasih tudi iz neupravičenih razlogov. Kdaj pride do zastoja? Na primer, ko se zavarovanec ponesreči ali zboli izven kraja svojega bivanja, kjer išče zdravniško pomoč ali pa tudi ne. Včasih
je potreben tudi prevoz v bolnico in v takih primerih se izgubi stik med prizadetimi ter zavodom oziroma njegovo izpostavo ali podružnico in seveda podjetjem, kjer je zaposlen. Do zastoja pride tudi takrat, ko vstopa poleg leče-čega zdravnika še drug zdravnik, pri čemur se zdravljenje podaljša, del j kot je po mišljenju prvega to potrebno. — Neredko je pri temu krivo tudi .poma.kljivo poslovanje ali pa tudi nesporazum med zdravnikom in pacientom ali jjfi ovci m ulično administracijo.«
Tovariš Albin Kovač, predsednik Izvršnega odbora Republiškega zavoda za socialno zavarovanje LRS potrjuje mnenje nekaterih in med drugim pravi:
OD LANI VEČ ZASTOJA
»V splošnem se nadomestilo plače v primeru obolenja plačuje tekoče, brez zastoja. Več pritožb o zakasnitvah pri izplačilih je od lanskega leta dalje, odkar so bile izdane zdravstvene legitimacije. Številni pa so primeri, ko gospodarske organizacije zavodom za socialno zavarovanje ne pošljejo potrebnih podatkov o zaslužku. Zavodi morajo te podatke tudi po večkrat zahtevati. Zaradi takšne malomarnosti gospodarske organizacije trpi oboleli delavec.
Menim, da l)i morala vodstva gospodarskih organizacij in sindikalne organizacije poskrbeti, da hi zavodi dobili pravočasno podatke o zaslužku obolelega delavca.
Umesten se mi zdi predlog, da bi podjetja sama izplačevala nadomestila plače v primeru obolenja. Ze po sedanjih predpisih je možno, da se gospodarske organizacije pooblastijo za izračunavanje in izplačevanje nadomestila plače. Res pa je, da še nekatera podjetja takšnih pooblastil branijo zavodi za socialno zavarovanje pa kažejo dostikrat nezaupanje do manjših podjetij, češ da ne bi znala nadomestil pravilno obračunavati. Takšno nezaupanje se mi ne zdi umestno. Res je, da bi morale gospodarske organizacije, ki bodo prevzele to delo, pokazati potrebno zanimanje in te.posle poveriti sposobnim in stalnim uslužbencem, «
Premije - nemil
Poročali smo *e o Stroki akciji v ljubljanskem okraju, ki teži za tem, da zajezi širok val nezgod po naših obratih. Tud,; v mariborskem okraju se bore proti nezgodam. Na petem zasedanju skupščine okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Mariboru so prav s tem v zvezi napovedali veliko zanimivega.
Pa bi bil odstotek obolenj in nezgod čim nižji, ker morajo podjetja poleg rednega prispevka plačevati skoraj povsod tudi še dodatni prispevek, uvajajo v
Vsa nevarna delovna mesta v jeseniški železarni so posebno označetia.
nekaterih podjetjih (kot na primer v železarni v Ravnah) nekake posebne nagrade za vse
tiste, ki tekom leta niso bili dela nezmožni' zaradi bolezni. Ker je priporočilo zavoda pri znižanju dela nezmožnih j,n pre-miranju v podjetjih slonelo le na tem, da naj gre nagrada zavarovancem predvsem takrat, če zaradi pazljivosti in spretnosti sami ne utrpe poškodbe pri delu in je ne prizadenejo tudi sodelavcu, mnogi poleg tega že-!e priti do premij tudi v ostalih bolezenskih primerih. Tako kot so premije za znižanje števila dela nezmožnih koristne, so lahko tudi škodljive. Podružnica na Prevaljah pod čigar zavod spada tudi železarna na Ravnah, ki
Jbolči, ker ima na oblasti svoje ljudi, če °° takšen položaj trajal še nekaj časa, bo s°cializem doživel katastrofo.«
Zanimivo je, da se ugotovitve nedav-ne6a izrednega kongresa radikalov Men-des-Francea ne razlikujejo mnogo od Phi-hpovih trditev. Radikali, ki od vsega za-^tka sodelujejo v Molletovi vladi, so °stro obsodili to vlado (Mendes-France: *v Alžiru vlada fašizem ...«) in zahtevali, nal Moliet izpolni svoje volilne obljube, odločno spremeni alžirsko politiko, uve-bavi republikanske svoboščine, prepreči ®talne napade na svobodo tiska itd. Za-grozili so, da bodo izstopili iz vlade, če v bližnji prihodnosti tega ne bo storil. Moliet je zahteve radikalov odklonil, Pr -ie upal, da bodo notranji spori v ra-^'Kalni stranki (ministrska skupina ne bi ada zapustila položajev v vladi) onemo-®°čili Mendes-Franceu, da bi izzval krizo lade, ker bi v tem primeru prišlo tudi 0 krize v njegovi lastni stranki. To pa yj 'lokaj negotov račun, saj se spominja-°, da je Mendes-France pred kakimi *eti izključil iz stranke ministrsko -upino, ki je sodelovala v desničarski adi in te je upirala sklepom meščanske
‘evieg v «rtranki-
Parlamentarna razprava, ki se je začela redi Preteklega tedna, je bila prva javna ^izkušnja trdnosti Molletove vlade po alkalnem kongresu. Politični opazovalci ° naPovedali ostro razpravo. In niso se motili. Vlada je stopila pred parlament k zahtevo, naj ji odobri razpis novih dav-°v, hi bi prinesli v državno blagajno 100 kijard frankov letno. Ta denar, ki bi ga za v°ino v Alžiru, bi morali pla-. 1 v glavnem srednji sloji. Meščanske in ,r"tarske stranke so vladno zahtevo
odklonile. Prišlo je do ostrega prerekanja. Govorniki desnice so obtoževali vlado, da popušča Tunizijcem in Marokan-cem, da se ne upira dovolj odločno Eisen-howerjevi doktrini, ki ogroža »tradicionalne francoske interese«, govorniki levice pa so dolžili vlado, da je izdala interese delavskega razreda in se vdinjala reakcionarni desnici. Tedaj se je nenadoma razširila vest, da je Guy Moliet odstopil, ker — kot je izjavil — ne more biti »šef vlade, ki bi se prostovoljno uklonila Naserjevim zahtevam«. Čeprav predsednik republike Coty ni sprejel njegovega odstopa, vendar je ta presenetljiva novica povzročila veliko začudenje, ki se je poleglo šele po sestanku vlade, ko je Moliet sporočil, da bo Francija zahtevala sklicanje izrednega sestanka Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, ki naj razpravlja o sueškem vprašanju in njegovi rešitvi v skladu s tako imenovanimi šestimi načeli, ki jih je sprejel lani oktobra. Moliet je izjavil, da so sedanji egiptovski pogoji za plovbo po Sueškem prekopu nesprejemljivi Za Francijo, čeprav jih je večina držav (tudi Združene države Amerike in Velika Britanija) sprejela.
Molletov manever je tedaj postal očit. Zbal se je, da bi mu desnica zaradi novih davkov odpovedala podporo, zato ji je nastavil nacionalistično past. V prepričanju, da bo s sueško razpravo v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov pridobili večino franc, desnice, ki se ga ne bo upala vreči v trenutku, ko njegov zunanji minister Pineau zagovarja v Združenih narodih njena stališča, je stopil pred parlament kot nacionalni junak in ponovno popustil desnici, ko je terjal namesto 100 milijard le 48 milijard frankov novih
davkov kot prvi obrok. To je bila igra, nevarna igra z desnico, ki ji je veliki igralec Guy Moliet nastavil sueško zanko, ne da bi pri tem pomislil na hude mednarodne posledice takšnega neodgovornega in samovoljnega dejanja.
Ta igra pa še ni končana. Lahko se zgodi, da bo napihovanje tako imenovanega sueškega problema (ki ga pravzaprav nikjer ni in ga tudi nikoli ni bilo, vsaj kolikor zadeva plovbo po Sueškem prekopu) spet za nekaj časa zvezalo vladno koalicijo (radikalni ministri »v teh težkih časih« skoro gotovo ne bodo zapustili Molletove vlade) in okrepilo povezavo socialistov z desničarskimi strankami, ki te dni na vsa usta hvalijo »junaško dejanje« Guyja Molleta. Utegne se zgoditi, toda takšni manevri so vedno negotovi. Lahko mirno zapišemo, da jih je večina Francozov že zdavnaj sita in da so Molletu uspevali doslej samo zato, ker imajo francoski volivci presneto malo vpliva na parlament. Številni francoski listi, ki so preteklo soboto in nedeljo grajali Molletovo manevriranje in njegove politične intrige, so ugotovili, da ni sposoben rešiti Francije iz zagate in da skriva to svojo nesposobnost za velikimi izjavami in navideznimi sklepi. To je tudi mnenje francoskih volivcev, mnenje francoskih delavcev, ki že nekaj mesecev množično stavkajo in terjajo, naj Moliet izpolni svoje predvolilne obljube.
"ravkar smo zvedeli, da Molletu ni uspelo. Parlament mu je izglasoval nezaupnico. Intrige so propadle. Francoska vlada Guy Molleta je vzela slovo. — In Francija je spet brez vlade.
je v tem premlranju do sedaj dosegla že največje uspehe, že nekaj časa ugotavlja, da so nekateri delavci prikrivali svoja obolenja samo, da ne bi izgubili omenjene nagrade.
Opisane pojave kakor tudi prikrivanje nezgod so zapazili predvsem ob koncu leta, ker se je namreč vsakdo hudo bal, da bi izgubil premijo, ki jo -je tako rekoč že imel v žepu. Našli So se tudi posamezniki, ki so oboleli, da so si na račun premij raje izposlovali za odsotnost z dela priznanje rednega letnega dopusta in se celo zdravili na lastne stroške. Kak0 nekateri ljudje pozabljajo na svoje zdravje zaradi denarja se najlepše vidi tudi iz naslednjega primera: nek zavarovanec, ki je obolel na TBC, se je zaradi želje po premiji zgrudil na samem delovnem mestu, čeprav je že dalj časa čutil znak bolezni! (Če je res tako, kakor naš dopisnik piše, se vprašamo, kaj pa so delali v tem podjetju? Mogoče nimajo obratnega zdravnika ali industrijske sestre, toda kaj pa njegovi tovariši, kaj pa sindikat — ali niso opazili, da je njihov tovariš bolan? —
Opomba uredništva: V interesu zavoda, podjetij in predvsem samih zavarovancev je, da ti s svojo strokovnostjo in izurjenostjo ter s svojim celotnim načinom življenja kar največ prispevajo k temu, da ne postanejo dela nezmožn; zaradi bolezni ali nezgode. Vendar Pa je ravno v pogledu premiranja opozoriti, da je vsako prikrivanje nezgodnih primerov in zamolčanje bolezenskih slabost; za zavarovanca samega pa tudi za skupnost lahko zelo škodljivo. Še več. Tako prikrivanje, ki mu je edin; namen »premija«, ima lahko za posledice skoraj po nepotrebnem tudi dolgotrajno zdravljenje, ki včasih zapušča tudi trajno invalidnost
' G G
VOLITVE V DELAVSKI SVET IN ALKOHOL
V zadnjih mesecih je bilo tudi v Murski Soboti opaziti veliko razgibanost med delavstvom. Volili so delavske svete. Volitve so potekale dobro, toda rada bi napisala nekaj o tem, kako so se njihove volitve končale. V nekaterih podjetjih so po opravljenih volitvah kar kolektivno krenili v gostilno, da bi volitve »pošteno zalili«.
Nič hudega ni, če delavec po napornem delu popije kozarec ali dva. Toda žalostno je, če roma na mizo liter za litrom, ob katerem pivci preizkušajo svoje glasove in pojo nekaj, kar je vse prej kot lepa slovenska pesem. Ne vem, ali so prav volitve delavskega sveta primeren povod za pijančevanje, vendar pa če se pijančuje tako ali tako, so posledice vedno žalostne. Porabljeni denar za popivanje večina delavskih družin bridko pogreša
v	svojem gospodinjstvu. Ni prizadeta samo žena, temveč v mnogih primerih tudi otroci. Žalosten prizor je, če pride žena po moža, katerega s težko muko odpelje iz gostilne, mož se pa maje in lovi korake poleg nje. Se bolj žalostno pa je, če pride ponj otrok, kateremu se očetovo dejanje zdi junaško in si v mislih predstavlja, da bo tudi on, ko odraste, počel tako kot oče.
Ali bi ne bilo lepše in tudi boljše, če bi tako nekoristno porabljeni denar porabili drugače: morda bi nagradili vajence, posebno tiste, ki se vozijo ali hodijo od daleč. Pomislimo kakšno veselje bi mu pripravili, ko bi videl, da mislimo tudi nanj. Ali ne bi bilo tudi bolje pomagati delovnim invalidom?
Tovariši komunisti, ali se vam ne zdi, da ste prav
vi	v prvi vrsti poklicani, da dajete zgled in da se borite proti pijančevanju, ki je vzrok tolikih nesreč? V prvi vrsti ste vi dolžni dajati zgled treznega in poštenega pripadnika delavskega razreda, ne pa pomagati pri pijančevanju.
Prizadeta.
Opomba uredništva: Popolnoma se strinjamo s tovarišico. Prav je, da nam je napisala te vrstice, saj opozarja na pojav, ki kar prehaja v navado. Gotovo se zdaj z njo strinjajo tudi udeleženci »proslave«. Naj premislijo o tem! Le z voljo in zavestjo lahko zajezijo tudi tovrstno poplavo pijančevanja.
Naj še s tem v zvezi opozorimo na nekaj podobnega. Pred dnevi je naš sodelavec potoval po gornji Dravski dolini in v nekem trgu prisostvoval prevzemu poslov novega delavskega sveta. Ob koncu zasedanja je nek tovariš predlagal, da občinski ljudski odbor vpelje nove takse na alkoholne pijače, ki bi se stekale v sklad za borbo proti alkoholizmu, za šolske kuhinje in podobne koristne namene. V dvorani so rahlo zaploskali in nihče ni ugovarjal. Sodelavec je pomislil: ,Ti pa so odločni, v svojem kraju, sploh v vsej dolini ne dobe vina pod 280 dinarjev za liter. Kovači in livarji so, pa se postavijo s takšnim predlogom'.
Par minut za tem pa se je z odra oglasil predsednik delavskega sveta:
»Tovariši, kot vidite, nismo danes ničesar pripravili, nobenega prigrizka, nič za »poplakniti«. Mislim, da bi enkrat pozneje napravili kak izlet, z avtom, ali drugače in nekje izven našega kraja malce proslavili.«
»Njegov predlog so sprejeli. Nekdo se je spomnil na predlog predstavnika Rdečega križa.
* »Kaj bi to, pa bomo pili ,musolinija'!«
Potem se je iz zadnje vrste oglasil nek drugi tovariš:
»Strinjam se s predlogom tovariša predsednika, mislim pa, da bi nam lahko kdo iz kolektiva očital zapravljanje, pa zato predlagam, da vse skupaj napravimo v obliki neke strokovne ekskurzije ...«
Vidite, tovarišica, tudi ob takšnih in.še drugačnih priložnostih ljudje zapravljajo. Pa ni prav!
POGLED IZ TRGOVINE NA POTROŠNIKA
Dosti je pisanja o trgovini in največkrat kar na počez grajajo naše poslovanje, ker ne vedo dosti o njem. Tako je tudi s tistim, ki se je ne dolgo tega razburjal v našem glasilu, ker so mu v trgovini zaokrožili račun za 50 para navzgor.
Pisec najbrž ne ve, da je to, da se zneski zaokrožijo, vsesplošen pojav in ne samo v trgovini. Tako računajo po vseh tovarnah, kadar pišejo račune. Dokler je to tako, je tudi trgovina na drobno upravičena zaokrožati račune. Sicer pa od tega uslužbenci v trgovini nimamo prav ničesar. Nasprotno se zgodi, da jo potrošnik od-kuri iz trgovine ne da bi blago plačal ter se zgubi v gneči. Takrat moramo pa uslužbenci iz svojega žepa plačati zgubo. Seveda niso taki primeri tako pogosti in ne bi rad potrošnikov povprek obdolževal takih navad; so pa le.
Nekaj bi rad povedal še glede potrošniških svetov. Glede njih so namreč različna mišljenja. Nekateri se vprašujejo, če so potrebni delavski sveti v trgovini, ko ustanavljamo potrošniške svete. Slišijo se glasovi, naj bi delavsko upravljanje v trgovini odpravili in ga nadomestili z družbenim upravljanjem. Drugi spet zagovarjajo misel, naj bi ostalo še nekako tako kot doslej, vendar naj,bi dali potrošniškim svetom več besede pri upravljanju podjetja, več pooblastil glede razpolaganja s skladi, ki jih ustvarja trgovina in z dobičkom. Po mojem mnenju naj bi ostali pri delavskem upravljanju tudi v trgovskih podjetjih, potrošniški svet pa naj bi imel le posvetovalni glas. C e bi se zgodilo drugače, bi se člani kolektiva ne čutili več tako odgovorne, iz česar bi lahko nastalo zelo veliko škode.
Konec koncev naj .bi si potrošniki ustanovili svoje trgovine, ki naj jih upravljajo »delavski« sveti, sestavljeni iz potrošnikov. Oni naj si potem tudi dele dobiček. Na ta način bi se potrošniki podrobno seznanili s težavami trgovine, podrobno bi se seznanili z njenim poslovanjem, istočasno pa bi bila tudi konkurenca. Ko razmišljamo o teh stvareh, se vprašajmo: kaj bi dejali v proizvodnih podjetjih, če bi njim postavili »potrošniške svete«, sestavljene iz njihovih stalnih odjemalcev. Oni bi bili še kako zainteresirani, da bi imeli takšna pooblastila, da bi lahko vplivali na kvaliteto in asortiment blaga, še bolj pa na oblikovanje cene. Tine
Pripomba uredništva: Glede tistih 50 par se kar strinjamo s piscem članka »Malenkostne stvari«. Prav in pošteno je, da plačaš, kolikor si dobil ih niti pare več. Tovariš Tine pravi, da je to navada in da so upravičeni zaokrožati račune zato, ker tudi trgovini proizvodna podjetja zaokrožajo račune navzgor. Samo pri tem je -majčkena razlika. Tekstilna tovarna zaokroži račun za 50 para navzgor pri celi bali blaga, trgovina bi pa smela, pa potem pri vsakem metru. To le ni čisto isto. Konec koncev, če je to že v navadi, nikdar ne bi smeli pozabiti, da je tistih 50 para kupčevih in če jih zahteva, mu jih je treba tudi vrniti.
S tem, kar predlaga tovariš Tine glede potrošniških svetov, se pa ne moremo čisto strinjati. Vloga trgovine je, da je posrednik med proizvajalcem in potrošnikom in to tak posrednik, ki v prvi vrsti gleda na koristi potrošnika, da bo imela na zalogi tisto blago, ki ga potrošniki zahtevamo, da bo to blago dobro in čim cenejše. Delo sedanjih potrošniških svetov pa kaže, da se tudi z delavskimi sveti trgovin kar dobro razumejo, saj so konec koncev interesi isti: dobra postrežba, velika izbira blaga, velik promet in potrošnikovo zadovoljstvo. Seveda pa bi bilo treba še podrobneje proučiti, kakšna naj bi bila organizacijska oblika takega organa družbenega upravljanja, v katerem bi bili zastopani i predstavniki potrošnikov i predstavniki kolektiva trgovskega podjetja.
»DELAVSKA' ENOTNOST«
NAŠE GOSPODARSTVO
24. MAJA 1957
ŠT. 22
GOSPODARSKE
VESTI
Zadruga »Elegat« izdeluje zaščitno opremo
Obrtno čevljarska zadruga »Elegat« v Zenici je uvedla brigadni sistem dela. Čevljarji izdelajo sedaj 700 parov obutve dnevno, lani so jih izdelali po starem načinu le 400 parov dnevno. Rast proizvodnje je vplivala na znižanje cen. Povprečno so znižali cene od 4.800 na 3.300 dinarjev za par. Zadruga posreduje tr- < gu nad 200 vrst različnih čevljev, čeprav je to zelo majhno' podjetje. Letos bo zadruga ustvarila s proizvodnjo in uslugami okoli 120 milijonov dinarjev bruto prometa. V. začetku leta je zadruga odprla nov obrat, in sicer za proizvodnjo zaščitne opreme. Vrednost proizvodnje te opreme bo znašala samo letos okoli 80 milijonov dinarjev. Zaščitno opremo bo kaj lahko prodala, saj samo železarna Zenica izda letno okoli 200 milijonov dinarjev za tovrstne proizvode.
Ribja predelovalna industrija povučuje proizvodnjo
Kolektivi industrije za predelavo morskih rib računajo, da bp znašala letos v tej panogi vsa proizvodnja 8.700 ton ali tisoč ton več kot lani. Okoli 7.400 ton ribjih konzerv bomo izvozili, ostalo pa bomo potrošili doma. V letih 1047-1951 je znašala letna proizvod-nja nekaj več kot dva tisoč ton. Lani smo izvozili skoraj 6.000 ton konzerv. Izvoz ie bil sedemkrat večji kot leta 1952.
Nova tovarna mavca
V začetku tega meseca je začela obratovati nova tovarna mavca v Debru. V tovarni bodo izdelali letno 12.000 ton surovega in 3.000 ton žganega mavca. JADRANSKO TURISTIČNO
Jadransko turistično cesto gradimo
Tako kot teko dela pri gradnji jadranske turistične ceste, lahko pričakujemo, da ho letos dograjenih 70 kilometrov poti med Senjem in Karlobagom ob vznožju Velebita. S tem bo na Severnem Jadranu zgrajenih skupno 340 kilometrov ceste, ki pelje od Kopra, preko Pulja in Reke do Karlobaga. Računajo, da bodo letos začeli graditi tudi cesto proti Zadru. Za gospodarstvo in prebivalstvo Podvelebitskega kraja bo ta ce.ta velika pridobitev, saj prebivalci doslej niso imeli dobrih prometnih zvez. Cesta pa ima tudi širši gospodarski pomen, ker bo povezovala Severni Jadran z Dalmacijo in bo zelo pomembna tudi v turističnem pogledu.
Tovarno za živinsko krmo gradijo
Na kmetijskem posestvu »Vršački rit« so začeli te dni graditi moderno tovarno za proizvodnjo živinske krme. Nova tovarna bo izdelala dnevno dva in pol vagona lucernine moke, senene moke in razno mešano krmo za živino. Samo na tem posestvu je zasejanih z lucerno in kultiviranimi travami nad 1.800 ha zemlje, tako da Ima tovarna zagotovljeno surovinsko področje. Posestvo je dobilo iz tripartitne pomoči vso opremo za sušilnico in nekatere druge naprave, tamkajšnji ljudski odbor pa je posestvu dodelil tudi 11 milijonov dinarjev pomoči. V sušilnici bodo sušili hibridno koruzo in druge pridelke.
1400 kmetijskih organizacij tekmuje
Za nagradno tekmovanje za povečanje donosa v kmetijstvu se je po doslej zbranih podatkih prijavilo
1.400	kmetijskih organizacij. Od tega 709 kmetijskih zadrug z nad 32.000 zadružniki, 255 kmetijskih posestev, 77 ekonomij In 27 kmetijskih ustanov. Tekmovanje bo zajelo kakih 190.000 ha. Vse te kmetijske organizacije so iz Vojvodine, Bosne in Hercegovine, Slovenije in Makedonije. Po nepopolnih podatkih se je prijavilo v Sloveniji za tekmovanje 182 kmetijskih zadrug s 6.882 zadružniki in 22 obrati itd. Slovenski kmetovalci bodo tekmovali med drugim v Čim večjem donosu krompirja, ki je posejan na
2.400	ha.
ALI JE »NOVOSADSKI POIZKUS« REŠITEV?
Stanovanje za pol milijona
IZBIRA: POPOLNO UDOBJE ALI VEČ STANOVANJ
Iz leta v leto je vse bolj jasno, da moramo najti 'izhod za rešitev stanovanjske stiske pri nas. Čeprav gradimo vse več se nesorazmerje med vse ve čjimi potrebami in razpoložljivimi stanovanji v mestih nikakor ne zmanjšuje. Ne gre samo za vprašanje investicij. Tudi, Če bi za graditev stanovanj namenili precej večja sredstva kot jih dajemo, ne bi mogli vsako leto zgraditi več stanova nj,'kot jih zgradimo sedaj, in sicer zaradi tega, ker zmoglji vest gradbeništva (predvsem industrije gradbenega materia la) to ne bi dopuščala.
Ali je »novosadski poizk us«, kakor ga imenujejo, tista izhodiščna točka, iz katere bi morali kreniti v bodoči gradnji stanovanj, je še vedno vprašanje. Toda že danes lahko rečemo, da zamisli, ki je bila) tega ne bi dopuščala, manjka svežine in drznosti.
lahko dopustimo graditev stanovanj, kjer ne bo udobje popolno? Mar naj danes gradimo stanovanja, ki se bodo zrušila prej, kot je običajno? Ali vse to res odgovarja našim potrebam? Posebno, ali to odgovarja Novemu Sadu, mestu s tradicijo, središču bogate pokrajine?
Vsem takšnim ugovorom,' ki smo jih slišali in jih še slišimo (prav gotovo jih bomo posluša-
ZAKAJ GRE?
V	predmestju glavnega mesta Vojvodine, tam kjer so zadnje hiše in kjer se začenjajo rodovitne njive, so začeli te dni gradbeni delavci kopati temelje za novo naselbino. Do konca leta se bo v nova stanovanja vselilo 250 družin in ko bo naselje povsem dograjeno bo tu 1.400 stanovanj za okoli 5.000 prebivalcev.
Po tem, kar smo rekli, se torej novosadska naselbina ne razlikuje od desetin in stotin novih naselij v predmestjih naših velikih mest. Vendar je neka bistvena razlika. Dvosobno stanovanje v tem novem naselju bo stalo okoli 650.000 dinarjev, enosobno stanovanje pa 100.000 dinarjev manj.
Znano je, da lahko zgradimo povprečno dvosobno stanovanje z vsem udobjem za okoli 2,500.000 milijona dinarjev in ne za manj. V tej naselbini pa bodo za tak znesek zgradili prav gotovo štiri stanovanja. Čudežev seveda ni. Potemtakem te nizke cene za graditev stanovanj ne temelje na nikakršni čudodelni formuli, temveč tu uresničujejo težnjo, da bi na račun udobja zgradili čim večje število stanovanj.
V	naselbini bodo pritlične zgradbe, kjer bodo pod eno streho štiri stanovanja. Kopalnice niso predvidene. Sobe so precej majhne (spalnica meri 14,40 kvadratnih metrov, kuhinja pa 13,5 kvadratnih metrov). Pri načrtovanju stanovanj so projektanti upoštevali uporabo čim cenejšega gradbenega materiala. Enosobno stanovanje obsega pravzaprav samo spalnico z kuhinjo, shrambo In sanitarnim prostorom. Kuhinja je istočasno tudi dnevna soba, ker je prostor za kuhanje ločen z zaveso. Dvosobno stanovanje ima prostor več. To je v glavnem tudi vse.
Povedati je še treba, da spada k vsakemu stanovanju posebno dvorišče, čeprav so vsa pod Isto streho. Zamišljeno je torej, da bo to vrtna naselbina. Poslopja stoje Izven ulice, na koncu vrta. Z različnimi vrstami zgradb in z njihovo različno razporeditvijo, bo zadovoljen tudi estetski moment in lahko se bo izogniti enoličnosti, ki navadno kvari podobne naselbine.
DOKAZI IN PROTIDOKAZI
Številnim ljudem ta zamisel ni ugajala. Kaj, danes naj gradimo stanovanja brez kopalnic? Ali
li še naprej), seveda ni mogoče povsem nasprotovati. Res danes bi morali graditi stanovanja, ki odgovarjajo sodobnim potrebam in sodobni stopnji razvoja. Toda vse je odvisno od tega, kako se vprašamo in koga vprašamo. Ali je boljša »neudobna« streha nad glavo ali mogoče boljša ena sama soba v razdeljenem stanovanju? Če nekdo postavi človeka pred izbiro: udobno stanovanje čez pet let ali neudobno čez leto dni, ni treba prav nič dvomiti. • , za kaj se bo odločil.
Nikar ne goljufajmo sami sebe. Najmanj štiri petine stanovanj v naših mestih ni ugodnih. V vsakem primeru imamo tudi vrsto stanovanj brez kopalnic. Najmanj štiri petine zgradb je pritličnih. Res to ni ugodno in ne udobno, toda ta-ko je.
Vsi vemo, za tisti stari ljudski pregovor, da je bolje držati vrabca v roki, kot imeti goloba na strehi. Ali je mogoče ta prego-
vor upoštevati pri teh primerih? Za končen odgovor je mogoče še prezgodaj. Počakati moramo na prve izkušnje, na mnenja prvih stanovalcev v teh novih stanovanjih. Toda zamisel je vredna svoje pozornosti. Mogoče »novosadski poizkus« ni najboljša rešitev, ki jo je mogoče v sedanjem času in 9 sedanjimi sredstvi uresničiti, toda ta poizkus nas opozarja na eno od poti, na kateri je mogoče poiskati rešitev, mogoče še boljšo, mogoče še sodobnejšo, vsekakor pa kombinirano z graditvijo navadnih, udobnih stanovanj, kakršna zadnji čas tudi gradimo pri nas. V vsakem primeru moramo zidati udobna in dražja stanovanja, toda zanemariti tudi ne smemo vseh tistih možnosti cenejše graditve, ki nam odpira vendarle dobre poglede v bodočnost in sicer, da bodo številni ljudje, ki so sedaj brez stanovanj v naših mestih, ta vendarle dobili. Zvonko Simič
NATEČAJ POMORSKE SREDNJE ŠOLE V PIRANU
za sprejem 20 dijakov v navtični odsek in
25 dijakov v strojni odsek POMORSKE SREDNJE SOLE V PIRANU v šolskem letu 1957-58.
Pomorska srednja šola je popolna srednja strokovna šola, ki vzgaja srednji kader za pomorstvo, šolanje traja 4 leta. Po končani šoli imajo absolventi možnost, da dobijo službo: na ladjah trgovinske mornarice kov oficirji krova ali stroja, pri pomorskih podjetjih, špediterskih podjetjih, v pomorskih agencijah ter sploh pri podjetjih pomorske ali sorodne dejavnosti.
Absolventi strojnega odseka se lahko zaposlijo tudi kot strojni tehniki v industriji, obrti ali pomorstvu.
Razen tega se po določenih predpisih lahko vpišejo v Višjo pomorsko šolo na Rijeki, kjer se kandidati usposabljajo za kapitane dolge plovbe odnosno strojnike I. razreda ali pa nadaljujejo študij na nekaterih fakultetah (n. pr. navtiki na prirodosIovno-matematično-filMofski fakulteti, na strojni fakulteti pa absolventi strojnega odseka pomorske srednje šole).
Pogoji za sprejem v šolo so naslednji:
1. da so dijaki telesno in duševno zdravi in sposobni za pomorsko službo, kar bo ugotovil šolski zdravnik s specialnim pregledom pred sprejemnim izpitom;
Z. da so uspešno dovršili nižjo gimnazijo ali osemletko;
3.	da opravijo z uspehom sprejemni izpit iz materinega Jezika in matematike v obsegu gradiva nižje gimnazije. Sprejemnega izpita ne opravljajo tisti dijaki, ki so že opravili izpit za višjo gimnazijo;
4.	da niso starejši od 17 let.
Zdravniški pregled in sprejemni Izpiti bodo 13., 14. in 15. Junija 1957 na Pomorski srednji šoli v Piranu ob 8. uri.
Kandidati naj pošljejo kolkovane prošnje (s 30 din) ravnateljstvu Pomorske srednje šole v Piranu najkasneje do 12. VI. 1957. Prošnji morajo priključiti zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in dovoljenje staršev, da se smejo vpisati.
Sola ima svoj internat, v katerem lahko stanujejo in se hranijo vsi dijaki proti predpisani vzdrževalnim.
RAVNATELJSTVO POMORSKE SREDNJE SOLE PIRAN
Kako rešuje Biro za posredovanje dela v Gospiču trenutno nezaposlenost
Primer in kažipot
V zvezi z bojem za večjo storilnost dela, z zvezi z analitično oceno delovnih mest, z novim načinom delitve skupnega dohodka gospodarskih organizacij in z drugimi momenti v gibanju gospodarstva, je vprašanje nezaposlenosti v nekaterih kolektivih v središču pozornosti. Bolje rečeno, gre za to kako zaposliti presežne delovne moči, ki jih od-
i
krivajo sedaj ponekod in za reševanja vseh vprašanj, ki nastajajo v zvezi s tem, vprašanj, ki jih morajo reševati biroji za posredovanje dela, posamezna gospodarstka vodstva, ljudski odbori itd.
Mnogi ljudje so pripravljeni sprejeti najenostavnejšo, toda istočasno tudi najtežjo rešitev — odvisne delavce krat-komalo odpustiti. Ponekod je
to res nujno. Ponekod še odločijo za to prej kot so poiskali vse možnosti, da bi delavce ali delavke, ki jih ne potrebujejo, zaposlili drugje, pri koristnih delih. Eno je gotovo. Če bi malo bolj razmišljali o skritih možnostih za zaposlitev, bi bilo tudi manj delavcev na spisku nezaposlenih, manj bi bilo brezposelnih rok, ki jim nudi skupnost po-
nim v obliki pomoči, uporabil za ustanovitev nekega novega, koristnega in proizvodnega podjetja, bi lahko delavke zaposlili, njihova proizvodna sposobnost bi bila družbi v korist. Torej točno tako, kot navadno' pravimo:	z enim
udarcem pobiti dve muhi.
Biro za posredovanje dela v .Gospiču je ‘torej računal ih tudi ukrepal. Podjetju »Cro-acia« je ponudil 1,100.000 dinarjev kredita. Republiški biro za posredovanje dela je k temu dodal še 2,400.000 dinarjev kredita, zato da podjetje »Croacia« odpre kartonažni oddelek. Podjetje je dobilo kredit pod pogojem, da v novem objektu zaposli 30 nezaposlenih žena, prijavljenih na biroju. Izpolniti pa je moralo še drug pogoj. V letu dni je moralo podjetje vrniti biroju posojeni znesek.
Uspeh je presegel vsa pričakovanja. »Croacia« je v novem kartonažnem oddelku zaposlila ne samo 30, temveč 40 nezaposlenih delavk. Delo je dobro napredovalo in podjetje je v predvidenem roku vrnilo biroju dolžni znesek.
K temu je treba dodati še
nekaj. Denar, ki ga je »Cro-acia« vrnila potlej ko je odprla nov obrat in v njem zaposlila 40 novih delavk, je biro posodil pod enakimi pogoji podjetju »Oteks« v Otočcu. Videti je, da bo ta koristna zamisel v drugem kolektivu, rodila prav tako dobre rezultate. ;
Ker je padlo seme na dobra tla in rodilo dober sad, se je lahko biro obrnil na okrajni ljudski odbor z zahtevo, da tudi ta s svoje strani podpre podobne akcije. Ljudski odbor sedaj zbira sredstva, da bi lahko na podoben način zaposlil nezaposlene delavce v treh mestih okraja.
Vse to je v resnici zelo enostavno. Vendar so se morali na to spomniti in izračunati. Seveda potreben je bil še pogum, preizkusiti nekaj novega.
Pravzaprav je to »novo« tudi pravilno. Biro za posredovanje dela se ne sme ukvarjati samo s posredovan jem dela pri okencu in v pisarni. Ukvarjati se mora z vprašanjem odvisne delovne sile, z njeno' zaposlitvijo z vseh vidikov, najti mora nove rešitve, pa čeprav z nepreizkušenimi sredstvi.	Z. S.
OSREDNJI DELAVSKI SVET JESENIŠKE ŽELEZARNE JE ZASEDAL
PREMALO MLADIH DELAVCEV
V ORGANIH DELAVSKEGA UPRAVLJANJA
Od 25. maja do 2. junija letos bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču Sejem prometnih sredstev. Na njem bo sodelovalo okoli 80 domačih in tujih podjetij. Razstavljali bodo proizvajalci iz devetih držav, in sicer iz Zahodne Nemčije, Italije, Avstrije, ZDA, Velike Britanije, Francije, Švice in Izraela. Na velesejmu bomo videli tudi nove izdelke naše industrije.
Avtomatizacija — to je bodočnost in že sedanjost industrijskega načina proizvodnje. Na sliki vidimo avtomatičen stroj, ki proizvaja baterijske člene za prenosne radijske aparate.
moč, čeprav njihova proizvodna sposobnost, ni Izkoriščena v družbene namene.
To kar se je zgodilo v Gospiču, lahko pa se dogodi tudi drugje, mogoče se tudi dogaja, in za to ne vemo, velja zapisati kot zgleden primer in kažipot, kako . je mogoče reševati vprašanje odvisne delovne sile.
Zgodba je precej enostavna (če vsa stvar zasluži ta literarni naziv). Na biroju za posredovanje dela v Gospiču je bilo prijavljenih precej žena, ki so prejemale pomoč. Žene bi rade delale, toda zaposlitve niso dobile. Biro je računal preprosto, toda točno. Ce bi denar, ki ga daje nezaposle-
Pred dnevi j e zasedal osrednji delavski svet jeseniške železarne. 2e kar prvič je kritično premotiti dosedanji način dela, ugotavljal slabosti in pomanjkljivosti in se pomenil o bodočih nalogah. Jeseniški železarski kolektiv je v osrednji delavski svet izvolil 67 delavcev, od teh štiri mlade delavce in eno žensko. V obratne delavske svete pa so jeseniški kovinarji izvolili 181 delavcev, od tega 23 mladih delavcev in le štiri delavke. Zdi se, da si organizacije v podjetju niso dovolj prizadevale, da bi delavci izvolil v organe upravljanja še več mladih delavcev in delavk. V jeseniški železarni je namreč zaposlenih 1510 mladih delavcev in 826 delavk.
Člani delavskega sveta so se pomenili o najvažnejših nalogah in te so; zvišati izplene in
storilnost, dela, zboljšati kakovost proizvodov, znižati proizvodne stroške, poskrbeti za delovno varnost in higiensko zaščito, za tehnično zaščito, čim-bolje izvesti analitično oceno del, voditi pravilno tarifno politiko, kadrovsko politiko itd. Zato, da se organi delavskega upravljanja ne bi izgubljali v malenkostih, so izvolili potrebne komisije, ki bodo proučevale posamezna vprašanja in posredovale delavskemu svetu svoje predloge in pripombe.
Zu
Sl V DVOMU
S kakšne so tvoje pravice
•	iz delovnega razmerja '#
•	Odgovor najdeš v »DELAVSKI ENOTNOSTI«
Mestna hranilnica ljubljanska je že po svoji častitljivi dobi obstoja poznana mnogim ljudem širom naše zemlje. V njenih prostorih dnevno srečujemo otroke pa tudi najstarejše ljudi vseh poklicev. Vsem se mudi. Nekaterim nazaj v službo, na vlak, v šolo ali po drugih opravkih. Za pomenek ni časa. Večina ve o hranilnici le toliko, da nekateri podpisujejo menice za odobrena posojila, drugi pa nalagajo denar na hranilne knjižice. Dva nasprotji, ki sta s poslovanjem hranilnice tesno povezani. Če nam kdo pravi, vzel sem posojilo, ga nimamo kaj izpraševati. Zdi se nam razumljivo. Drugače pa je, kadar pogovor nanese na varčevanje. Polno vprašanj. Res, da nismo vsi v številkah doma, kot pravimo, vendar nam
podatki o varčnih ljudeh povedo več, kot smo si predstavljali, ali bili celo v dvomih, da ni tako.
• 1.560,000.000 DINARJEV HRANILNIH VLOG
V velikih omarah hranilnega oddelka so tesno zložene kartice 46.000 vlagateljev. Vsaka skriva svoj nastanek in namen. Dopust,' bolezen, tekstil? O tem lahko samo ugibamo. Sicer pa iz kartic drugega kot znesek in modra še geslo, ni razvidno. Za hranilnico je dovolj, da so vloge v porastu in to kar občutno. Samo v mesecu aprilu t. 1. so hranilne vloge narastle za 78 milijonov din. Novih vlagateljev pa je vsak mesec nad 700.
• VLOGE PO SEZNAMU
Precej zaposlenih ljudi je, ki bi nekaj od prejemkov naložili na hranilne knjižice, a ne morejo zapustiti delovnega mesta. Drugim je zopet odročna pot za nekaj sto din vloge 'v hranilnico. Od predvidenega prihranka ima navadno korist trgovina, ki premoti naše, še tako trdne namene. Da bi tudi tem ljudem omogočili manjše prihranke, je hranilnica že v več podjetjih organizirala individualno varčevanje. Izvoljeni poverjenik sindikalne podružnice zbere denar dri ga s seznamom odda v hranilnici. Tu mu za vsakega posameznega člana izstavijo hranilno knjižico. P"av ta-ko je poverjenik upravičen, da dviga denar, k-o ga ti vlagatelji potrebujejo. In uspeh? Samo v enem podjetju ima 170 delavcev in uslužbencev prihranjenih 700.000 din. Do-bra stran . -ga' varčevanja, za razliko od samopomoči, slog, čebelic in drugih oblik je, da se vsakemu vlagatelju denar posebej obrestuje in z vlogo lahko po lastni želji razpolaga.
•	DESET TISOČ OTROŠKIH HRANILNIKOV
Pet »šalterjev« ima hranilnica samo za odpiranje otroških hranilnikov, pa je večkrat še to premalo. Tu prihaja do izraza v pravem pomenu besede: Dinar do dinarja. 56 milijonov din imajo na hranilnih knjižicah ti mladi varčevalci. Če jih povprašamo, zakaj varčujejo,* naštejejo polno manjših in tudi žc večjih stvari, ki si jih otroci želijo. Seveda s-o vsi ti prihranki največkrat odvisni od staršev, ki pri tej vzgoji najlažje sodelujejo. Kjer so doma hranilniki, tam navadno ni kovancev. Iznajdljivi otroci najdejo temu drobižu po-t v hranilnik. Tako prihranjen denar je otrokom v veselje, posebno če še zavedajo, da so si. s svojimi prihranki kupili to ali ono stvar.
•	TUDI VZGOJITELJI SODE- . LAVCI HRANILNICE
Daleč, tja do Blok, Stične in drugih krajev seže organizacija šolskega var-
čevanja. Vzgojitelji 50 šol obračunavajo te majhne, a vzgojne vloge v hranilnici. Vse te šole so uslužbenci hranilnice že večkrat obiskali in s tesnim sodelovanjem z vzgojitelji utrdili organizacijo tega varčevanja. Šolske hranilne knjižice ima 4.600 otrok, ki imajo
2,500.000	din prihrankov,
• IN ŠE NAŠI NAJMLAJŠI
Ze ob rojstvu otroka pošlje hranilnica staršem darilno hranilno knjižico z vlogo 1.000 din. Na te darilne knjižice starši pridno nalagajo denar za poznejše potrebe otroka, ki bodo z njegovo rastjo vedno večje. Na teh knjižicah je že nad 10 milijonov din vlog. rr prihodnjem mesecu bo Mestna hranilnica ljubljanska prvič poslala svoja delegata na V. mednarodni kongres hranilnic v Ostende. Na tem kongresu bo potrjena njena včlanitev v to mednarodno organizacijo in tako bo ponesla ime hranilnice po vsem svetu.
361/57

/54. MAJA 1957 gg ŠT. 22
NAŠE GOSPO DARSTVO
»DELAVSKA ENOTNOST«
©


Z OBISKI V PffiMSKI LHDJEDELMICI
Poglejte, tole je sesalni bager, ki ga izdelujejo v piranski ladjedelnici in ki bo poglabljal morsko dno v bodočem koprskem pristanišču.
lovenci nismo pomorski nalili rod, vendar odkar je k nam priključeno Slovensko Primorje, se nam je odprlo okno v svet tudi z morske strani. Ladje Splošne^plovbe iz Pirana z imeni naših krajev »Rog«, »Gorenjska« in druge plovejo po tirnih oceanih tja gori do Šan-gaja in tja čez »veliko lužo« do Amerike. Na njih je vse več in več mornarjev iz krajev, ki ne leže ob morju, z Gorenjske, Štajerske in Prekmurja, mornarjev, ki se šolajo v piranski Pomorski šoli.
Sedaj imamo tudi mi odprto okno v svet z morske strani, imamo že zelo pomembno pomorsko podjetje Splošna plov-ba v Piranu, kmalu bomo imeli v Kopru luko, kjer bodo pristajale • prekooceanske ladje z
10.000	ton nosilnosti in imamo za sedaj sicer še majhno/ s Sodobnimi napravami slabo opremljeno ladjedelnico v Piranu, ki pa obeta, da bo prerasla sicer ne v ladjedelnico kot je x3. maj« in druge, vendar v ladjedelnico, kjer bo zaposlenih nekaj sto delavcev, kjer bodo izdelovali železne ladje, popravljali velike oceanske ladje, ladjedelnico, ki bo vendarle gospodarsko pomembna za vse naše gospodarstvo.
Naše največje tovorno pristanišče Reka včasih že komaj *sope« pod težo tovora, ki ga vsako leto več razložijo in nacijo na njenih pomolih. Lani na reških pomolih razložili m naložili pristaniški delavci “00.000 ton blaga. Res, ' Reka 11113 pomožna pristanišča, Ra-
kar, Pulj in Koper, toda to so le razbremenilna pristanišča, ki za sedaj še ne morajo kaj prida pomagati Reki. Lažje ji bo, ko bo v koprskem pristanišču zgrajen vsaj prvi del tako Imenovane »Severne obale«, dolge 130 metrov. Koper - ima namreč ugodnejšo lego za izvoznike in uvoznike od omenjenih dveh razbremenilnih pristanišč. In tudi s kamioni Jc.-t.ako preskrbljen, da bo lahko dnevno prepeljal razen drugega še 500 ton tovora v notranjost ali -Koper, da bo lahko prepeljal na leto,, vsaj za sedaj, 180.000 ton tovora.
»Tedaj ko bo zgrajen prvi del tako imenovane »Severne obale«, bo Reki lažje. Takrat bodo ladje pripeljale sem 80.000 ton tovora letno. Ko pa bo zgrajenih še" ostalih-400 metrov obale, bode' lahko koprski pristaniški delavci razložili $h naložili
400.000	ton tovora na ' leto. To pomeni z drugo besedo, da se bo za toliko lahko povečal promet preko Reke,- da. bomo zaslužili s pomorstvom še več deviz, zaposlili v Kopru še več delavcev, postali še važnejši člen v tranzitnem prometu za vse bližnje države.
Sedaj je ob operativni obali v koprskem pristanišču morje globoko 3 do 5 metrov. Zato
• O TEBI, TVOJEM DELU, ® TVOJIH USPEHIH IN 0 TEŽAVAH PIŠE @ DELAVSKA 0 ENOTNOST
<£eCe$o namesto Česa
lahko pristanejo tu le ladje do 1.300 ton nosilnosti. In vendar že to nekaj pomeni. Promet narašča, Lani v prvem četrtletju so delavci tu razložili in naložili 2.535 Opn blaga, letos v istem času pa 6.002 toni. Promet torej postopoma narašča, zato je tembolj potrebna nova obala, globlje morje za pristajanje velikih ladij.
Ureditev koprske obale pa bo pomembna tudi za kmetijstvo. Z zaporo Stanj onskega zaliva bo koprski okraj pridobil okoli 230 hektarov zemlje. Z materialom, ki ga bo veliki sesalni bager izkopal pred 'operativno obalo, bodo nasuli globeli in zalive in plodne zemlje v tem n§šem obmorskem predelu republike bo več.
Naraščajoči promet na morju, obilica dela v ladjedelnicah, kjer imajo že dela za pet -let vnaprej in sklenjenih pogodb za 116 ladij, terja obratovanje tudi majhnih ladjedelnic. Zato je važno, da bo piranska ladjedelnica razširila svojo zmogljivost.
Kolektiv piranske ladjedelnice si bo lahko štel v čast, da je že ob začetku svoje razširitve prispeval pomemben delež k temu, da se nam je okno v svet z morske strani še bolj odprlo. Obiskovalci Pirana, tisti, ki gredo po cesti iz Pirana v Portorož, prav gotovo obstanejo ob ladjedelnici in zro na nek nestvor, ki ni ne ladja ne čoln, temveč nekaj podolgovatega z dvema krakoma, črno in sivo obarvanega. To je veliki sesalni bager, ki ga izdelujejo piranski ladjedelničarji za Vodno skupnost Koper, sesalni bager, ki
bo izsesaval morsko dno in ga poglabljal, da bodo lahko ob novem pomolu pristajale .velike oceanske ladje.
Do nedavnega je bil les osnovno gradivo v piranski ladjedelnici, sedaj pa ga vse bolj in bolj zamenjuje jeklo. Vodstvo piranske ladjedelnice, ki je sedaj eden obratov podjetja Splošne plovbe, je namreč preusmerilo svojo dejavnost. To,za sedaj še slabo tehnično opremljeno podjetje iz dneva v dan bolj prerašča v pravo ladjedelnico, kjer ne gradijo samo navadnih ribiških čolnov, temveč kjer že grade velike železne ladje, kot na primer sesalni bager za Vodno skupnost, ki bo v eni uri izsesal 600 kubičnih metrov blata in vode iz morskega dna in tankerje-vlačilce z nosilnostjo
1.000	ton. V načrtu imajo, da bodo gradili ladje od 1.500 do
2.000	ton nosilnosti in sicer v serijah po deset hkrati. Ta način izdelave bo pocenil proizvodne str.oške.
Piranska ladjedelnica je morala preusmeriti svojo proizvodnjo, če je hotela iti v korak z željami potrošnikov. Potrošniki — ribiči in drugi — želijo železne ladje, kajti investicijski stroški za vzdrževanje teh so manjši, In tako so v piranski ladjedelnici začeli postopoma zaposlovati kvalificirane delavce — kovinarje za popravilo železnih ladij, predvsem za popravilo ladijskih motorjev in opreme. Najprej so železne ladje le popravljali, por tem pa so se lotili novogradenj in to brez večjih investicij. V kratkem času so dosegli precejšnje uspehe. Leta 1954 je bilo
tu zaposlenih 160 delavčev. Letni brutto proizvod ladjedelnice je znašal 142 milijonov dinarjev. Letos je zaposlenih že 300 delavcev in računajo, da bodo ustvarili za .340 milijonov dinarjev brutto dohodka. Piranska ladjedelnica se je torej v jugoslovanskem merilu uvrstila na hitrejši in donosnejši način
ozek in tudi strokovni kader mora biti dovolj usposobljen. Kar pomislimo", da je 'potrebno za tank-vlačilec izdelati 800 načrtov, od tega 600 samo za opremo, preden se lahko lotijo dela in preden vsak važnejši del zarišejo v naravni velikosti na dokaj prostran pod v trasirni šali. 'Navadno je tako, da je
tega pa pa zaposlujejo tudi S svojimi naročili obrtniške delavnice v občini. S povečanjem ladjedelnice in modernizacijo bodo lahko s svojimi naročili zaposlili tudi socialistične obrtne obrate v os,talih občinah. Škoda je le, da 0 kooperaciji v ladjedelnici niso hoteli kaj več povedati.
1


™ i
lllfc"

. -/-v


jr«1:
* j



figpi®
šiliš«#!


■' J
m S# ■ • 1
Tovariš Tito v razgovoru v istrskimi ribiči
popravil in sicer hitreje kot ostale po vojni zgrajene moderne ladjedelnice »Mosor« pri Trogiru, »Ivan Cvetkovič« «na Korčuli in »Lošinj« na Malem Lošinju«
Prehod s proizvodnje in popravil lesenih ladij na popravila in proizvodnjo železnih ladij seveda ni lahak. Podjetju manjka potrebna oprema, prostor je
Največje trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom za tuzem-stvo in izvoz
LESNINA
K
nudi od danes dalje GARANCIJSKI LIST Z ENO-LETNIM JAMSTVOM za vse vrste pohištva.
LESNINA LJUBLJANA
JE PRVO PODJETJE lesne stroke, ■ ki je uvedlo jamstvo za svoje izdelke, zato izkoristite ugodno priliko in nabavite lepo, praktično in ceneno pohištvo trajne uporabne vrednosti z zajamčeno kvaliteto,
Brezobvezno si oglejte veliko izbiro pohištva
v prodajalnah LESNINE
kjer lahko vedno dobite vsa pojasnila in navodila.
LESNINA LJUBLJANA
CENTRALA ZA FLRJ Ljubljana Parmova 41

ladjedelnižka delavnica veliko, veliko večja od trasirne šale. V piranski ladjedelnici pa takšne delavnice skoraj ni. Posamezne dele železa krivijo kar pod zasilno šupo.
Ladjedelničarji . v Piranu v svojih prizadevanjih niso osamljeni. Pomoči iščejo tudi drugod. Že d J sedaj so pri remontnih delih uspešno sodelovali z večjimi industrijskimi podjetji, kot z »Litostrojem« in ' »Metalno«, še večje 'uspehe pa bodo imeli ob izdelavi velikih železnih plovnih objektov. Razen
Vodstvo podjetja je že izdelalo načrt za povečanje in modernizacijo ladjedelnic. Modernizacija in povečanje ladjedelnice ne bo terjala tolikšnih investicij, kot so bile vložene v ostala podobna podjetja. Z manjšimi investicijami, toda na podlagi najširše koprodukcije z ostalimi slovenskimi podjetji računajo, da bodo lahko zaposlovali v doglednem času okoli 600 delavcev in tedaj bo brutto jrodukt podjetja naraste! na 2 milijardi dinarjev letno.
P. D.
USPEH MAJHNEGA KOLEKTIVA V LOČAH
NAČRTNA OBNOVA OPEKARNE
Pred skoraj dvema letoma so pričeli-v opekarni Leče. pri Slovenskih Konjicah razmišljati o • nadaljnjem obstoju svojega majhnega podjetja« Večina strojev za izdelovanje opeke je bila zastarela; storilnost nizka, njihovi proizvodi dragi. Rešitev iz tega bi bila edino modernizacija'podjetja,
Za celotno 'preureditev opekarne so bili potrebni načrti, potem pa denar, ogledi komisij, razna posvetovanja, pota na občino, na okraj, v. Ljublj&no,
Končno so bile sklenjene pogodbe za dobavo novih strojev in naprav.
Glavni stroj za izdelavo opeke je izdelala tovarna v Damvaru. S tem strojem lahko v osmih .urah izdelajo
28.000	komadov zidne opeke, dočim so z dosedanjim lahko, izdelali le 16.000 komadov v istem času. Oba stroja potrebujeta enako število ljudi. To
že pove, da bodo lahko proizvodnjo pocenili.
Električne instalacije so napeljali člani Ljudske tehnike iz Zreč. Izdelali so še mešalec, ki je približno za pol milijona cenejši kot pa če bi ga dobavila tovarna iz Daniva ra. Ne bi bilo prav, če ne bi omenili še požrtvovalni kolektiv loške opekarne, ki je v. času montažnih in drugih del opravil marsikatero prostovoljno uro, samo da bi se proizvodnja čim prej pričela.
Poizkusna proizvodnja 2. maja je pokazala, da bodo kljub nekoliki zakasnitvi letos vendarle izdelali planirano količino opeke. Po načrtih, kijih imajo v podjetju, pa je to šele prva etapa obnove opekarne. Zdaj jih čaka še ureditev toplih sušilnic in kasneje krožnih peči, tako da bo res sodobno opremljen opekarniški obrat.	L. V.
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Ta napačna politika se je kazala zlasti v nedoslednem stališču sindikatov im partije o vprašanju storilnosti dela. Brez globljih analiz so pavšalno trdili, da je naraščanje storilnosti nujno povezano s povečanimi fizičnimi napori delavca. Dejstva negirajo to trditev. Storilnost v italijanskih tovarnah je narasla ponekod za 300°/«. Od tega igre kvečjemu 25% na račun povečanih telesnih naporov, ker pomeni že to povečanje skrajno zmogljivost delavčevega organizma. Ves preostali del povečanja storilnosti gre na- račun drugih faktorjev, povečanja konstantnega kapitala, boljše organizacije dela novih proizvajalnih procesov itd. Jasno je, da je takšno naraščanje delovne storilnosti,-ki pomeni tehničen napredek, pozitivno za delavski razred in za ves narod. Moritagnana kritično priznava, da so italijanski marksisti vodili nepravilno politiko, ker so v pravič-nsrti boju zoper izkoriščanje delavskega razjeda in nepravilno razdelitev narodnega dohodka izenačevali tehnični napredek in. s. tem vlogo tehničnih kadrov s kapitalisti. Kapitalisti so spretno izrabili to napako in Pritegnili večino tehničnih kadrov v svoje vrste.
Seveda je novi način proizvodnje temelji-0 spremenil situacijo delovnih razmerij, med drugim tudi v tako imenovani »komandni ostvici«. Organizacija proizvodnje se je v aaljnjem poteku druge faze razvoja temeljito sPremenila. Stare metode nadzorovanja delav-'mv, forme »priganjaštva k delu« postanejo v °.vih okoliščinah organizacije dela odveč z i roma nemogoče. Nova organizacija dela za-teva p0poino integracijo delavcev v pod-3etJU, stopitev delavskih koristi s koristmi Podjetja. Seveda je ta želja kapitalistov last-‘kov proizvajalnih sredstev v nasprotju z /tzrednimi koristmi delavcev. Zato skušajo aPitalisti s celo vrsto novih, sodobnih in na manstvenih izkušnjah temelječih sistemov
n uditi pri delavcih zanimanje za proizvod-,10 in dokazati, da med koristmi delavcev strni »podjetja« ni razlike., Tudi- pozi-
Vpliv mehanizacije in avtomatizacije
na razvoj delovnih razmerij
!n kori
tivuj
3 delovna zakonodaja in delovnopravna
skuša ustvariti nov pojem »skupnosti«, j^^teri bi »sodelovali« delavci in kapitalisti, nih te poizkuse šteje tudi gibanje »medosebne 0^no5ajev«, ki ima v sebi mnogo koristih®3 ln pozitivnega, ne more pa v. okviru re7 l"a*’stičnega družbenega reda dati tistih batov, ki bi jih sicer lahko dala.
Druga svetovna vojna je pokazala še bolj jasno kot prva, da je izid boja odvisen predvsem od bitke, ki se je bilk v proizvodnji. Zato je razumljivo, da je bilo to obdobje povezano s celo vrsto tehničnih izpopolnitev in končno tudi novih iznajdb, ki pomenijo tehnično revolucijo. Od odkritja novega energetskega vira — jedrske energije — pa do revolucije v samem proizvajalnem procesu, to je do avtomatizacije, je le en korak. Izraz avtomatizacije izvira od prof. Johna Diebolda, ki. je predaval na Graduale School od Business Administration na Harvardski univerzi v ZDA, in pa od Dell Harderja, namestnika predsednika Fordovih tovarn. Omejil se bom. samo na tri poglavitne značilnosti, kot jih je označil de Bivort v članku o avtomatizaciji in ki so značilne za tehnično plat »druge industrijske: revolucije«.
1.	Integracija.. Na podlagi skušenj v kovinski industriji, kjer se je novi proizvajalni proces v mirnodobni industriji začel, se ta " sistem imenuje tudi »Detroiter System«. V bistvu gre za povezavo cele vrste strojev, ki so bili pri dosedanji tekoči proizvodnji povezani med seboj s tekočim trakom. Sedaj so vsi ti stroji združeni v enem parnem stroju, ki opravlja ves proizvajalni proces od začetka do konca, ne da. bi se proizvoda »dotaknila« človeška roka. Namesto »pravega labirinta« strojev, povezanih s tekočim trakom, kakor pravi R. H. Sullivan, opravlja to delo en sam stroj.
2.	Avtomatično samoupravljanje (Rtick-meldung, feed-back, contrereaetion). Uporaba modernih elektronskih naprav, magnetofonskega traka, omogoča, da posebni stroji nadzorujejo delo drugih strojev in avtomatično s.ami sporočajo vse motnje in napake v toku proizvajalnega, procesa.
3.	Kalkulatorji. Gre za elektronske stroje, ki so zmožni dajati vsakovrstne Informacije in ki na podlagi sprejetih informacij lahko rešujejo preproste in zelo ^zapletene račune. Razen analogičnih kalkulatorjev so danes
matematiki in inženirji izdelali tudi že »numerične kalkulatorje«, ki lahko rešujejo najtežje raziskovalne naloge. Kalkulatorje uporabljajo danes v praksi pri izdelavi mezdnih list in inventarizacij v tovarnah, pri delu v bankah in zavarovalnicah.
Uporaba vseh treh označenih metod v celi vrsti industrijskih panog in uradov pomeni resnično tehnično revolucijo — kvalitetni skok v razvoju proizvajalnih orodij. Medtem ko je mehanizacija, pa naj je šlo tudi za po-
polno mehanizacijo, nadomeščala človeško delovno silo, gre pri avtomatizaciji za več. Avtomatizacija nadomešča v celi vrsti del človeško umsko delo in omejuje pri popolnoma avtomatiziranih obratih človeško delo na konstrukcijo avtomata, na njegovo vzdrževanje in nadzorovanje.
Pod vplivom pojava novih elektronskih strojev se je v ZDA razvila celo nova teorija »cybernetique«, ki naj,bi nadomestila psihologijo in socialne vede. Oče te teorije je znani ameriški matematik Norbert Wiener, ki je 1.1948 izdal znano knjigo »Cybernetique« ali povezava in "vodstvo pri živali in stroju. Isti avtor je izdal 1. 1951 poljudno izdajo' te knjige, v kateri skuša svoja znanstvena dognanja uporabiti v politične namene, zlasti v obrambo liberalizma in za ostro obsodbo politike ameriških monopolov. Zaradi ostrih napadov na ameriške monopoliste so to knjigo celo umaknili iz javnih knjižnic. Wienerjeve ugotovitve so naletele na živahen odmev med marksističnimi matematiki, sociologi in filozofi. S tem vprašanjem so se ukvarjale razne levičarske revije, začenši z La Pensee pa do sovjetskih »Vprašanj filozofije«, v katerih je nepi pisec »materialist« ostro napadel kibernetiko kot reakcionaren poizkus likvidacije
ugotovitev, sovjetskih naprednih znanstvenikov Pavlova, Koimogorova, Krylova, Bogoljubova in drugih. V to vprašanje so se poglobili tudi trije poljski akademiki Boguslav-ski, Grenevski in Chapirov. Na seji sovjetske akademije socialnih ved novembra 1954 je vsem tem kritikom odgovoril E. Kolman; njegov članek je lani ponatisnila revija »La Pensee«. Pisec je zavrnil pavšalno obsodbo kibernetike in je glede na velikanski pomen, ki ga ima iznajdba elektronskih kalkulatorjev za razvoj avtomatizacije in za razvoj cele vrste znanosti, prišel do sklepa, da morajo tudi socialistične države sprejeti iz nove znanosti to, kar je v njej dobrega. Teorija informacij in upravljanja mehanizmov ima revolucionarne posledice za nadaljnji razvoj proizvajalnih sil. Razvoj tehnike je stopil v novo obdobje, v katerem postaja stroj ne samo podaljšanje človeške roke, ampak tudi podaljšek njegovih možganov.
Mednarodna organizacija dela je na podlagi javnosti pristopnih podatkov zbrala in objavila celo vrsto primerov praktične uporabe avtomatizacije v številnih industrijskih papogah. Najdalje je segla avtomatizacija v avtomobilski industriji, kjer je samo v Fordovih tovarnah bilo vloženo preko 1 milijarde dolarjev v avtomatizacijo. 470 m dolgi trasfer-stroj za izdelavo cilindrskih blokov, sestavljen iz 42 med seboj povezanih agregatov, izdela v eni uri z 41 delavci 145 cilindrskih blokov, Avtomatizacija je zajela tudi že del kemične industrije, industrije nafte, industrije stekla. V zvezi z avtomatizacijo se naglo razširja tudi industrija elektronskih aparatov in obenem s tem izdelovanje kalkulatorjev. Te kalkulatorje uporabljajo za izdelavo mezdnih' list, za kalkulacijo analize, za izplačila dividend in obresti, za izračunavanje davkov, za inventarizacijo in podobno.
Kakor tekmujeta ZDA in Sovjetska zveza na področju jedrske energije, tako tekmujeta tudi na področju avtomatizacije. V Sovjet-
ski zvezi deluje že cela vrsta deloma oziroma popolnoma avtomatiziranih tovarn. Danes so avtomatizirane tovarne ZIS, tovarna Kalinin ' v Podolsku, tovarna Krasni Proletarec v Moskvi. V Sovjetski zvezi izdelujejo že lastne kalkulatorje, Iti po svojih kvalitetah ne zaostajajo za ameriškimi. Začeli so tudi z avtomatizacijo v petrolejskih vrelcih itd.
Avtomatizacija ni ostala omejena samo na ZDA in ZSSR, temveč zajema danes že vse industrijsko razvite države, Vel. Britanijo, Francijo, Zahodno Nemčijo, deloma že Italijo in še nekatere druge države. Zato je razumljivo, da se z vprašanjem avtomatizacije resno ukvarjajo delavske stranke, delavske sindikalne organizacije, kapitalisti, vlade posameznih držav/ v zadnjem času so se začele s tem problemom resno ukvarjati razne mednarodne organizacije, med njimi zlasti mednarodne organizacije dela.
Kar se tiče delavskih strank in sindikatov, je treba omeniti, da je že kongres Labour Party 1. 1953 naročil vodstvu, naj izdela konkretne predloge za orientacijo glede avtomatizacije. Razumljivo je, da so se z vprašanjem avtomatizacije v prvi vrsti srečali sindikati v :ZDA. Kongres sindikatov in kongres švedske socialnodemokratske stranke I. 1956, na katerem sta poročala prof. socialne ekonomije in finančnih ved na univerzi v Stockholmu Svennilson in vodja raziskovalnega centra švedskih sindikatov dr. Meidner, sta bila posvečena vprašanju avtomatizacije in njenemu vplivu na delovna razmerja. Leta 1955 se je sešel v Londonu mednarodni sindikalni seminar* ki- je razpravljal o vprašanju avtomatizacije. Kongres mednarodne federacije avtomobilskih delavcev, ki je zasedal v Parizu 1. 1956, je obravnaval avtomatizacijo in njen vpliv na delovna razmerja. Znani gospodar-skoznanstveni inštitut zveze nemških sindikatov (DGB) je velik del svoje dejavnosti posvetil študiju avtomatizacije. Lani sta na sestanku inštituta referirala Hagner o avtomatizaciji in njenem vplivu na delovnega človeka, dr, Heilbaum pa. o vplivu avtomatizacije, na plačilni sistem. Pomembnost vprašanja je razvidna zlasti "iz tega, da je zadnji kongres nemške socialne demokracije v Mun-chenu lani zelo resno obravnaval to vprašanje in sta o tem referirala znana socialnodemokratska ideologa prof. Leo Brandt in Carlo Schmidt,	(Nadaljevanje sledi)
0

DELAVSKA ENOTNOST«
PRIRODA IN TE'H NIKA
24. MAJA 1957
ŠT. 22
V prenetoaferi industrijsko močno razviti deželi se danes sprašujejo, čs je železniški promet glede na močan porast avtomobilske industrije postal zastaret Dejstvo je, da z gradnjo
trov). V Srbiji je na 109 km le devet km poti I. in II. reda, oziroma od vseh srbskih cest je 32 odstotkov I. in II. reda. Modernih cest je vsega skupaj le 900 km.
F

Promet se, kakor je videti, spet vrača nazaj na cesto, saj v nekaterih industrijsko razvitih deželah v zadnjih letih niso položili niti enega samega kilometra železniškega tira. Zato pa so posvetili vso skrb izboljšanju cestnega omrežja. Pri nas je moderni cestni promet šele na začetku razvoja. Na sliki: gradnja montažne betonske ceste na Češkoslovaškem.
modemih cest in prometnih In kako Je v Ljudski repub-sredstev, izgublja železniški pro- - liki Sloveniji? Pri nas imamo
met svoj prvotna položaj. To je zlasti mogoče opaziti v Nemčiji, Združenih državah Amerike in Franciji, kjer so v zadnjih letih porušili deset tisoč kilometrov železniškega tira, saj železnica ni mogla zdržati močne tekme s cestnim prometom. In v Švica se je spet pojavilo vprašanje, kaj bo s tamkajšnjo železniško fakulteto, saj ni nikakršne potrebe po novih kadrih graditeljev železniških prog. V nekaterih državah se avtomobilska industrija hitro razvija in v zadnjih desetih letih niso zgradili niti enega samega kilometra Železnike proge. Takšno je približno stanje v svetu. Kaj pa pri nas? Cestni promet v Jugoslaviji je še v začetku razvoja in večinoma le dopolnjuje železniški promet. Le tam, kjer ni železniške proge, je cestni promet popolnoma prevladat n. pr. za Koper).
V	zadnjih desetih letih je število tovornih avtomobilov poraslo za 60°/o, avtobusov pa je za 120°/o več, medtem ko je odstotek cestne mreže le rahlo poraste!. Na sto kvadratnih kilo-. metrov je le 11 kilometrov najboljših cest. V Belgiji je ta številka veliko večja. (70 kilome-
Škarje za pločevino
V	zavodu »Lenin« v Plznu so napravili velike škarje za pločevino. Te so visoke 8.3 metra, široke 9.2 metra. Poganjata jih dva trofazna elektromotorja jakosti 400 kWh.
tudi nekaj lepih cest (Ljub jama
Leto za letom potrošimo precej sredstev za uvoz surovin za tekstilno industrijo, kakor so bombaž, volna itd. Leta 1955 smo za te surovine porabili petino vseh sredstev, ki so bila na razpolago za uvoz. Kmalu pa nam ne bo več treba uvažati lesenih vlaken, celofana, vrvic za avtomobilske gume in še nekaj drugih izdelkov. Omogočili bomo proizvodnjo še nekaterih drugih umetnih viskoznih vlaken. Ta vlakna niso samo uspešni nadomestek naravnih surovin, ampak nam bodo v znatni meri pomagala pri izboljšanju kvalitete bombažnih, volnenih in svilenih tkanin (tudi angleško blago, ki je znano po svoji kvaliteti, vsebuje do 30% viskoznih vlaken).
Zadnja dela pri izgradnji nove jugoslovanske tovarne viskoze v Ložnici gredo h kraju. Td-varna pa je začela ta mesec s poiskusnim obratovanjem.
Letna
umetnih
proizvodnja tovarne tkanin v Ložnici bo
—Kranjska gora, Celje—Maribor, Ljubljana—Trst in Gorica, Ljubljana— Višnja gora itd.). Po lepih asfaltiranih cestah je vožnja pravi užitek. Toda takoj, ko borno zavozili na stransko cesto, bomo že občutili neprijetno tresenje. Cestarji jame sicer pridno sproti zasipajo. Toda če priropo-če težak kamion že kamenje odleti izpod blatnika tjia na rob ceste. Strokovnjaki trdijo, da je težko vzdrževati gramozne ceste. Veliko laže in tudi ceneje je vzdrževanje asfaltiranih in betonskih cest. Med nje sodijo:
betonska z življenjsko dobo 40 let,
asfaltirani beton z življenjsko dobo 20 let,
mešani asfalt življenjska doba 6 do 8 let,
površinska obdelava — življenjska doba 3 leta in
protiprašna, življenjska doba 2 leti.
Protiprašna cesta je običajna cesta, ki smo jo polili z bitumensko smolo, ne da bi jo bilo treba popreje ne vem kaiko popravljati. Tudi takih cest imuno v Sloveniji že precej. V tovarni »Izolirka« v Ljubljani so priredili že precej tečajev za asfaltiranje cest. Obiskali so jih ne samo slovenski delavci, temveč tudi iz Makedonije, Črne gore in ostalih naših republik. Danes lahko sami, brez pomoči strokovnjakov, asfaltirajo ceste že v vsaki občini. Na tečajih so se nauč|i vsega, kar je treba vedeti o asfaltiranju. Vsa popravila na taki cesti opravijo cestarji sami s svojim orodjem.
Podatki govore, da letno izgubimo milijarde dinarjev (33) prav zaradi slabih cest, ki jih ni mogoče vzdrževati. Zato ni pretirano če rečemo, da bi z gradnjo modernih cest sicer porabili milijone, prihranili pa milijarde.
Na sliki vidite prvi umetni satelit, ki ga bodo v mednarodnem geofizičnem letu spustili v
atmosfero v Združenih državah Amerike
Mednarodno geofizično
Sredi tega leta se bo po vsem svetu začelo mednarodno geofizično leto, ki bo trajalo do 31. decembra 1858. leta. Medtem časom naj bj znanstveniki dobili odgovore na kopico nerešenih Vprašam j, saj bodo znanstvene ustanove širom sveta raziskovale predvsem vsemirje.
Pred osemdesetimi leti so -redili nekaj podobnega. Toda takrat so učenjaki izključno raziskovali le polarne kraje.
znašala 20.660 ton umetnih vlaken, ki jih bomo uporabili pri proizvodnji bombainih in volnenih tkanin, 3.000 ton bo viskoznih vlaken, 720 ton vrvic za izdelovanje avtomobilskih gum. Popolnoma se bomo osamosvojili od uvoza lesenih vlaken in prediv za umetno svilo, hkrati Pa bomo količino bombažnih tkanin povečali za eno tretjino.
Posebnost nove tovarne ni samo v izdelkih, temveč tudi v obsežnosti in načinu gradnje. Zgrajena bo v obsežnem gozdnem predelu in obdana s parki. Tako bo temeljito zaščitena od prahu. Glavna tovarniška dvorana — ki bo imela 67.000 kvadratnih metrov površine — bo nepredušno zaprta. V nekaj letih bodo dvorano prerasle številne akacije, topoli in bori. V dvorani bo delo teklo podnevi in ponoči in velike naprave bodo dajale naši industriji potrebne surovine.
V sklopu tovarne bo delovala moderna termoelektrarna' (z
zmogljivostjo 30 megavatov). Cs pa bo kljub temu zmanjkalo toka, bo tej tovarni priskočila na pomoč hidrocentrala Zvornik na Drini.
Zaradi potreb lozniške tovarne viskoze je bilo treba zgraditi tud; posebno tovarno disulfi-ta. Na obali Drine .pa je zrasla črpalna postaja, ki bo tovarni viskoze dovajala vsako sekundo 1.500 litrov vode.
Obenem s to tovarno v malem podeželskem me.stu spreminja življenje. To življenje bo polagoma preraslo v življenje industrijskega mesta. V tovarni bo delalo 3-000 delavcev ln ti ljudje bodo morali tud.i stanovati v njeni neposredni bližini. 2e zdaj so zgradili več nadstropnih hiš. Odprli s0 že nekaj trgovin in gostiln, Industrializacija močno vpliva na patriarhalno življenje zakotnega mesta in to je novo za Lozničane, prav tako kot je tovarna nekaj novega in lepega za vse nas Jugoslovane.
Zato so tudi imenovali tisto leto polarno. Leta 1932 je balo dirugo polarno leto, prav tako uspelo kot prvo.
V mednarodnem geeofizičnem letu bodo raziskovanja še bolj obsežna, kot pa so bila leta 1932.
Ena Izmed največjdh zanimivosti geofiizičnega leta bo spuščanje umetnih zemeljnih satelitov v vsemirje. Tak satelit alj umetni mesec bo obletel zemljino kroglo v enem dnevu šestnajstkrat. En sam let bo trajal le devetdeset minut. S pomočjo satelitov, ki bodo opremljeni z najrazličnejšim; instrumenti. bodo zbrali podatke o sončnih žarkih, o električnih tokovih, ki krožijo skozi jono-šfero itd. Prvi umetni mesec bo zaplaval v vsemirje šele v drugi polovici leta 1958. Spustili ga bodo s Floride,
Kakšen pa je tak umetni mesec? Težak je toliko, da bi ga zlahka celo deček, ki hodi v četrti razred osnovne šole dvignil od tal. V zrak ga bodo spustili s posebnimi napravami. Te bodo pritrdili na podlago, ki ho zgrajena iz jekla in betona. Na vrhu b.o vgrajen satelit. Pravzaprav bo vgrajen v treh raketah. Brzina prve rakete bo od trj tisoč do štiri tisoč milj na uro, druga bo začela delovati v višini 40 milj in to takrat, ko bo prva prenehala delovati. Druga raketa bo imela hitrost 11.000 milj na uro. Tretja raketa pa bo satelit spravila v vodoravni let. Njena brzina bo 18.000 milj. Tako bo satelit potoval okoli zemlje. V trenutku, ko ho začel potovati okoli naše krogle, bodo s posebnimi radijskimi napravami in optičnimi instrumenti zabeležili njegovo višino, položaj in gibanje.
Jugoslovanski znanstveniki bodo v geofizičnem letu prav tako izvedi} pomembna raziskovanja. V Beogradu bodo v observatoriju raziskovali jonosfe-
JAMČI ZA SVOJE PROIZVODE

f&sjun & i i n bi j a n c- i esn ui«- iiu bijATLa^i-bs-nina-'.:/
Glavno, kar potrošnik zahteva od trgovine, je, da mu ta nudi dobro blago. Seveda potrošnik ne more prezreti cene, ker velikokrat, ali bolje rečeno največkrat, kupi in odloča njegov žep. Drugo vprašanje je, če dobi za isto ceno blago boljše kakovosti.
Vsekakor pa je res, da vsi, kajti vsi smo potrošniki, želimo kupiti dobro blago, posebno če kupujemo kaj »večjega«, nekaj, kar bomo uporabljali delj časa in za kar bomo odšteli lepo vsoto denarja, morda vse svoje prihranke ali — v večini primerov — se zadolžili za leto ali Več (danes pravimo: da bi vzeli kredit). No, potem bom a res izbrali dobro blago. Izkušnje, ogledovanje, nasveti znancev ali morda reklama so edini naši »pripomočki«, ko. izbiramo in kupujemo . .. Velikokrat se lahko prevarimo. Popolnoma drugače
bi bilo, če nam proizvajalec ali vina jamči za svoje proizvode, potem bi bilo drugače.
trgo-
Res,
OD POBUDE DO SKLEPA
Pred časom so v zvezni Trgovinski zbornici razpravljali o tem ali je ali ni naša industrija sposobna, so ali niso ' njeni izdelki že tako dobri, da bi zmogla jamčiti zanje? Mislimo, da že lahko odgovorimo pritrdilno. Zbornica je tako dala pobudo industriji in trgovini — in naj ne zavlačujemo — znano ljubljansko podjetje »Lesnina« je prvo med tovrstnimi podjetji v naši državi, ki daje enoletno pismeno jamstvo za vse svoje dobave.
Kakovost slovenskega pohištva je že od nekdaj na glasu. Na dobrem glasu. »Lesnina« Ljubljana prodaja izdelke 49 slovenskih podjetij, ki izdelujejo
pohištvo. Kupci so z njihovimi spalnicami, kuhinjsko opremo, kavči ali..* no, naj ne naštevamo, zadovoljni. Vsekakor je to zasluga proizvajalcev, res pa je, da tovariši iz »Lesnine« 'ibih izdelkov ne bi prevzemali. »Lesnina« opremlja številne hotele, bolnišnice, kinematografe širom naše domovine. Tako je med drugim opremila našo največjo in najlepšo potniško ladjo »JugoslaVijd«, trgovsko hišo v Nišu in Novem Sa4u itd. Naj pripomnimo, da Ima »Lesnina« svoj lastni atelje za notranjo opremo.
Naročil je vedno več. Vso notranjo opremo za vse tramperje, ki so v izdelavi, bo dobavila »Lesnina«. Tudi ostalega pohištva redno zmanjkuje, toda »Lesnina« skrbi, da je trg založen s kakovostnim blagom v zadostni količini.
Kakovost naših lesnih izdelkov je na takšni ravni, da je moč jamčiti za vse dobave. Torej, kaj čakati! Kolektiv »Lesnine«, ki šteje 250 članov, je predlagal. Sledil je sestanek s proizvajalci ln končno še sklep delavskega sveta »Lesnine«, po katerem to trgovsko podjetje jamči za vz dobave vseh Izdelkov z nakupno vrednostjo nad 10.000 dinarjev.
To je lep uspeh in pohvala našim lesnim izdelkom in prijetno presenečenje za vse, ki nameravajo v bližnji prihodnosti kupiti pohištvo ali kaj drugega. Sicer moramo poudariti, da tudi doslej ni bilo pritožb. In tudi, da ima vsaka od 25 poslovalnic »Lesnine« Po vsej državi svojo delavnico ln svojega mizarja.
4 MILIJARDE LETNEGA PROMETA
Prav je, da o »Lesnini« povemo še to: podjetje je bilo ustanovljeno 1949.1. in takrat so imeli 500 milijonov dinarjev letnega prometa. Lani so že imeli 4 milijarde letnega prometa in od tega odpade dobra četrtina na izvoz. Izvažajo vse lesne, polfinalne in finalne Izdelke v vrsto držav, kjer je »Lesnina« že pojem za kakovostno in moderno pohištvo ali okusno lesno galanterijo. Izvažajo v Ameriko, Anglijo, Nemčijo, Turčijo itd.
»Lesnina« se lahko postavi s svojimi uspehi, vsak od nas pa, ko bo kupoval kaj pri »Lesnini«, bo vedel, da je svoj denar, posojilo ali prihranke vkžil res za koristno, lepo in kakovostno blago. Saj »Lesnina« nam jamči za to.
360-57
ro (zračni sloj 80—640 km nad zemeljsko površino)- Vse glavne naprave za ta. observatorij gradijo naši strokovnjaki iz domačega materiala. Naprave nas spominjajo na radijsko postajo. Tu so elektronske naprave, ki so grajene za proučevanje j onosf ere z 120 elektronskimi cevmi, k; jih običajno uporabljamo Pni gradnji radijskih aparatov. Raizen tega je naprava opremljena s katodnima cevema, ki jih navadno uporabljajo pr; televiziji. Na ta način so združili izkustva radia to televizije. V observatoriju je tudi posebna filmska kamera, izdelek inštituta »Nikola Tesla«. Ta bo posnela vse tisto, kar bodo elektronske' naprave opazile v ionosferi. Kamera h0 obenem zabeležila tudi točen čas pojava v ionosferi. Za znanost je ta del atmosfere pomemben, saj je to elektriziranj del, ki nam edini omogoča radijsko zvezo na kratkih valovih. Prav zaradi tega ima raziskovanje ionosfere velik praktičen pomen.
V mednarodnem geofizičnem letu bodo znanstveniki merili višino raznih slojev ionosfere, njihovo gostoto, proučevali bodo spremembe, ki nastajajo ponoči, podnevi itd. V teh atmosferskih predelih bo pomembno tudi merjenje zemeljskega magnetnega polja. V višini 50 kilometrov nad zemljo bodo posvetil; jposebno pozornost proučevanju hitrosti vetra. Podatki, ki jih bodo tako dobili, bodo precej pomagal; strokovnjakom pri usmerjanju raket.
Rakete bodo spuščale v vse-miirje tehnično razvite dežele. Tudi naša država bo v geofizičnem letu spustila v atmosferske višine prve manjše rakete. Nekatere izmed njih bodo opremili s padalom, tako dia bodo ob ponovnem pristanku natančno prečita!! vse tisto, kar so Instrumenti zabeležili med poletom. Ostale rakete pa bodo imele radiooddajne postaje, ki bodo avtomatsko pošiljale na zemljo vse, kar so zabeležili aparati.
Mimo tega bodo naši znanstveniki sodelovali pri gravi-metrijskih merjenjih, ki s0 pomembna za proučevanje pojavov n,a zemeljski skorji.
čez kakšen mesec se bo mednarodno leto začelo in j onosf e-ra kmalu ne bo več tako ta-jinstvena kot nekdaj.
Delovna dvojčka
V Nemčiji so izumili zanimivo kombinacijo pisalnega stroja in električnega sešte-valnega stroja. Medtem ko teče na pisalnem stroju polne besedilo, nastanejo na sešte-valniku, ki ima vse oblike do-■ sedanjih strojev te vrste, iz natipkanih številk ra črnske operacije. Oba stroja sta med sabo zvezana le z električnim kablom. Seštevalni stroj pa potem prenaša številčne vrednosti na pisalnega, ki jih izpisuje na obrazce. Prenos lahko tudi prekinemo z ročko na pisalnem stroju. Ce Izklopimo električni kabel, imamo dva ločena stroja, ki opravita vsak svojo samostojno nalogo. Ta sistem je zlasti dobrodošel tam, kjer imamo minimalno število knjiženj.
Podobno so grajeni kombinirani stroji, na katerih opravlja v pomoč pisalnemu stroju seštevalnik vse računske kombinacije, ki so v zvezd z bančnim, obratnim, plačilnim in blagovnim obračunom.
Pomagajmo si
Delo na vrtatnem. stroj n si včasih laltfko znatno olajšamo. Luknje homo na
primer točneje izvrtali, če sl bomo omislili zareze, kakor so označene na naši sliki,
Le spomniti se je treba
Kadar doma žagate desko, jo naslanjate ob mizo ali stol. Ker desko le z eno roko držite, se počasi krivi, rez pa postaja nepravilen. Kuhinjsko mizo boste
lahko s pridom uporabili kot delovno mizo. Vzeli boste debelejši kos deske in ga pritrdili ob nogi kuhinjske mize. Na to boste de-
sko pritrdili z zatego in z lahkoto jo boste odžagali.
Drugič boste spet morali Izvrtati luknjo v desko. Z zatego jo boste pritrdili ob rob mize, da ne bi lepe ku-
hinjske mize poškodovali, vam priporočamo, da primeren kos pločevine potisnete pod desko, ki jo boste vrtali.
Varovalka v radijskem sprejemniku
Vsak radijski sprejemnik Ima električno varovalko, ki ga varuje morebitnih poškodb, kadar pride do kratkega stika ali pa velike preobremenitve. Varovalke so pravzaprav tanki prevodniki iz lahko talji-vega materiala, skozi katerega teče tok v radijski sprejemnik. V primeru, da pride v sprejemnik neobičajno močan tok, se varovalka segreje in stopi ter prekine tok. Sprejemnik neha delovati.
Pregorela varovalka nam da slutiti, da v aparatu ni nekaj v redu. Včasih je okvara le majhna in jo
j.
fTEKltNA' 'CEV
TRANJFOmTOfc Z V4*OVAIXO
lahko sami popravimo. Varovalka je navadno v bližini transformatorja oziroma priključka električnega toka. Pri baterijskih sprejemnikih je varovalka majhna žarnica in kadar pregori, je dovolj, da zamenjamo samo žarnico.
Varovalko v običajnem radijskem sprejemniku popravimo tako, da zamenjamo zgorelo žico. Kadar nimamo pri roki ustrezajoče žice, lahko uporabimo bakreno debeline 0,01 do 0,15 centimetra. C e popravljena varovalka v trenutku spet pregori, potem je to znak, da je v aparatu resnejša napaka,
Kako nadomestimo iztrošene kovinske delo
Prav gotovo se vam Je že primerilo, da ste nekatere kovinske dele prevet obdelali. Tisti del predmeta, ki ste ga naprinier preveč postružili, lahko nadomestite s pomočjo galvanske prevleke železa s sledečo kopeljo: i liter destilirane vode; 300 gramov železove galice;
140 gramov natrijevega sulfata.
Pri tem boste uporabili običajni akumulator Jakosti 0,5 ampera po kvadratnem decimetru in napetost enega volta. Kot elektrodo boste uporabili žico, ki jo navadno uporabljate kot elektrodo pri varjenju.
Tako boste rešili predmete, ki so včasih zelo dragoceni.

f 24. MAJA 1957
ŠT. 22
KULTURNI RAZGLED
»DELAVSKA ENOTNOST c
O
DVANOVA
SLOVENSKA
FILMA
V	ponedeljek, 20. t. m. je naše slovensko Podjetje za snemanje filmov »Viba« na posebni predstavi pokazalo dva nova kratko-Pletražna — dokumentarna filma »Posebna Vožnja« in »TAM«. Prvi film (scenarist in režiser France Kosmač), prikazuje kočevsko Pokrajino in njeno gospodarstvo.... Nikakor ne deluje reklamno in posebno zaradi lepih Posnetkov (snemalec France Cerar) in originalne zamisli, zasluži vso pozornost. Scenarij ea drugi film — TAM — je delo treh avtorjev, film pž je režiral Jane Kavčič, kot glavna« igralca pa poleg Tamovih avtomo-°ilov nastopata Jože Mlakar in Jurij Sovček, 0rl katerih je slednji že rutiniran igralec v reklamno-dokumentarnih filmih. Film tehnično spretno in zelo verno prikazuje tehnični postopek proizvodnje avtomobilov in Tovarno avtomobilov v Mariboru. Odlikuje ga' nekaj novih posnetkov Maribora. Le ljudi — sicer pa kaj bi te reklamirali! — pušča film nekoliko preveč ob strani. Zato je tudi, kot nečeno, »TAM« predvsem reklamen film, dokumentarnost je šele na drugem mestu.
V	bežnem razgovoru z direktorjem »Vibe« tovarišem Gučkom smo zvedeli, da je proizvodnja takih filmov vsekakor donosna, toda Ee zdaleč ne tako, da bi lahko pričeli s snemanjem svojega, v naši javnosti težko pričakovanega umetniškega filma. Letošnja sredstva bi obema slovenskima filmskima podjetjema zadostovala kvečjemu za proizvodnjo ®nega umetniškega filma. Triglav-film je na boljšem in že snema drugi del »Vesne« (pod naslovom »Najprej poroka«) ker ima nekaj lzkupička od prodaje svojih filmov v ino-2emstvu, toda »Viba« pa išče nekoga, ki bi ji Pridal nekaj denarja, da bi lahko pričeli snemati tudi pri njih celovečerni umetniški
film.
D. D.
Z NAŠIH PLATEN
NOVOLETNI PLES. Res je, da ena lastovka še ne prinese pomladi, toda kot smo videli prav zadnje čase, se sovjetska kinematografija vendarle otresa tiste ozkosti, ki j° Je zapeljala malodane že v zastoj. Rusi, ki nekdaj sloveli kot mojstri realističnega Lima (Einstein), so bili za "časa stalinizma Prisiljeni preiti na izdelovanje pretirano ten-, uenčnih filmov in prav zaradi tega so zdrk-n*ki polagonta na podpovprečje. Njihovi lil— 1 niso bile več mojstrovine s tehnične, pa Udi z igralske in predvsem vsebinske plati c- In kot nekak odgovor na tako stanje je astal film Novoletni ples, duhovita satira sa kabinetsko diktiranje dejanja in nehanja “°vjetskih vodstev. Pokazali so, da se pred-_Sem mlajša generacija, ki priznava zasluge arejših, zaveda, da čas ne stoji, da se s som spreminja tudi življenje samo, z njim u , tudi oblike izživljanja in umetniškega udarjanja, da ni vse, kar je moderno, tudi _ - cadentno. Pri realizaciji teh Pa so storili
namesto da
^medijo (spomnimo se Volge-Volge, Pastir-itd.), so morda pre
zahodnih filmskih revijah. To satiri sicer
in tudi pristnosti. Je pa navzlic temu to eden najboljših sovjetskih filmov, narejenih na svobodno tematiko, kar smo jih videli v zadnjih letih in nedvomno si komedijo velja ogledati.
SKOZI PEKEL. Prav bi bilo, če bi si ta film obvezno ogledali vsi tisti, ki jim še ni dovolj vojnih grozot. Kajti tu lghko vidijo drobec tega, kaj prinese človeštvu vojna, .film nam na pretresljiv način.prikazuje križev pot skupine žena, ki morajo kot japonske ujetnice po dolgem in počez.prepešačiti Malajo, kajti Japonci so imeli čisto, svoj »stil«-uničevanje ljudi. Preprosto zasnovana zgodba postane z realističnim podajanjem likov
tudi Japoncev! — še bolj pretresljiva in prepričljiva. V filmu ne najdemo tipičnih junakov, tu so samo ljudje, s svojimi vrlinami in slabostmi. Moti nas edinole sentimen-". talni konec, ki razbije pristnost dogajanja in njegov realistični okvir. Filma, ki nam nudi poleg globokega humanega in etičnega doživetja tudi umetniški užitek, ob obilici slabih filmov ne kaže zamuditi.
RIHARD LEVJESRČNI je velik film, pravi spektakel. To zunanjo veličino pa pričara filmu sijajen denar, množica statistov in "pa dovršena tehnika. Scenarij je »zgodovinski«, v daljnem sorodu z romanom Walterja Scotta, drugače pa ameriški. Igra igralcev, ki so tudi ameriški, ni taka, da bi film prišel v zgodovino. Tisti, ki si bo film ogledal, bo pač dve uri presedel.
CE BI VSI FANTJE SVETA. Zgodba tega filma je malce nenavadna, toda prepričljiva: na ribiški ladji sredi oceana izbruhne bolezen in obupne klice na pomoč prestreže neki radioamater v Afriki in od tu se potem razvije cela mednarodna mreža, ki skuša rešiti mornarje, kar ji tudi uspe. Odpadli pa so pri tem reševanju vsi nacionalni in politični momenti, pred temi ljudmi je bil samo en problem, rešitev mornarjev. In tako se je ponovno izkazalo, da je sodelovanje med ljudmi različnih miselnosti im nazorov možno in uspešno. Scenaristu in tudi režiserju moramo priznati, da sta dala sicer povprečni zgodbi močan etični pečat. Ce bi vsi narodi sveta — tudi tak bi bil lahko naslov filma — pokazali tolikšno voljo za sodelovanje in tako humanost.	Jožek K.
IZ NAŠIH KOLEKTIVOV
V ponedeljek, 27. maja, bo v našem Radiu spet na sporedu redna tedenska oddaja . »Iz naših kolektivov«.
Kaj smo vam pripravili za to oddajo? Najprej vas bomo na kratko seznanili o tem, kako se naši delovni kolektivi pripravljajo na bližnji I. Kbngres delavskih svetov Jugoslavije. Zatem vas bo naš sodelavec Zdravko Stefančič popeljal z magnetofonom med delovni kolektiv tovarne Zmaj v Ljubljani, v nadaljevanju oddaje pa boste lahko prisluhnili besedam predsednika kluba mladih proizvajalcev v kranjski tovarni ISKRA. Povedal bo nekaj več o delu in uspehih tega kluba in o njegovih bližnjih načrtih. V tej oddaji boste " tudi lahko slišali nekaj krajših poročil o tem, kako so mladi delavci proslavili 25. maj — Dan mladosti.	,
Na koncu oddaje pa vam bomo posredovali še .intervju s tov. Franjem Zorkom, načelnikom tajništva za delo okrajnega ljudskega odbora Maribor. Podrobno bo odgovarjal na vprašanja našega sodelavca s področja tarifne politike in analitske ocene delovnih mest v podjetjih mariborskega okraja.
Torej ne pozabite na to oddajo »Iz naših kolektivov«, ki bo na sporedu 27. 5. 1957 ob .17.10 uri.
m
E
Rij::
OBISK PRI IZOLSKIH SVOBOD ARJIH
Tretje dejanje

i
g
1
s
I
1111'
I
e
I
|
*
'jJr'!
I
I
I
i
I
I
g
morda naredili
naprednih nehote, napako, res rusko filmsko
, -.ju	se vuige-voige, F
v , , S^a 50 morda preveč iskali
Ke otopi osti, vzame pa ji marsikaj sočnosti
I
K

Igralci so se tisto popoldne nemirno presedali v čitalnici izolske Svobode:
»Le kje je danes režiser Tič? Ali je zamudil avtobus...?«
»Kaj misliš, ali bomo danes ponavljali drugo ali tretje dejanje?«
Nemirno So se presedlali, gledali na uro, režiserja Tiča pa od nikoder. 'Potlej' čez čas, ko je ta ali oni že najbrže premišljal; bi li -še ostal ali odšel, je režiser le prišel.
Odšli so v dvorano. V njej je še dišalo po sveži oljnati barvi. Oder še ni bil prav nič podoben gledališkemu odru in . dvorana ne dvorani. ,Na sredi dvorane ie parkeiar drgni! kup ostruižkov, tam pod balkonom pa znova neusmiljeno drgnil parket, da je boleče udarjalo v uho. Za nameček je prišel na balkon še mizar, žagal deske in razbijal s kladivom.
Sredi tega direndaja so vadili igralci dramske sekcije izolske Svobode Linhartovo igro »Vesel,; dan« ali Matiček se ženi«. No, za igralce to ni bil veseli dan, prej dan pokore, dan trpljenja. Med hreščeči glas parketarjevega strugala in škripanje žage ali udarca kladiv se je mešal glas igralcev »Al me zlo 1-ubiš« in odgovor »No, to ni velik« in režiserjeva opomba igralcema »preveč učeno govorita, le bolj preprosto, le bolj preprosto, tako kot bi dekletu govoril«. Včasih se je režiser Tič kar pošteno razhudil. Glasno je dopovedoval igralcem, ne vem ali zavoljo tega, ker se je razburil, ker prizor ni »stekel« tako kot je želel, ali zato, ' da so igralci lahko slišali, kaj želi. Tudi po trikrat in štirikrat je podil Matička, mu pokazal, kakn se mora razjeziti, poučil Nežko, da njen strah ni naraven, in svetoval Matičku, naj ji stopi.na nogo, če se ta nežna drugače ustrašiti.
S tajnikom izolske Svobode Francetom Sornikom sva sede-da na balkonu, opazovala in prisluškovala.
»Tovariš Sornik, ali ni vaja v temle vzdušju malo pretežav-. na za igralce?« sem ga povprašal.
»Res je, toda kaj hočemo. Čas nas lovi. Igralci se morajo privaditi odru, mizar in strugar pa morata tudi svdje postoriti. Glejte, delavce sem moral prositi. da nam delajo tudi popoldne. Od šestih zjutraj so že tu. Dvanajst ur. če hočemo ostati mož beseda in odpreti dom štiriindvajsetega maja, kot smo obljubili, potem...«
Razumel sem ga. Sornika in režiserja, mizarja in strugarja so razumeli igralci in on njih. Peternelova — Nežka iz Mestne klavnice, Pavlica — baron, drugače uslužbenec v bolnišnici, Skamen — Žužek, strugar iz »Arrigoni«, Čuček — Gašper, v »civilu« mizar v Mal,; opremi in tisti, ki igrajo Jerico, baronico, Tončka, Zmešnjavo’
Mož beseda so izolski svobo-darji. Kar se domenijo, to store. pa če je navidezno še tako nemogoče. Pred tremi leti |je bila recimo knjižnica v Izoli samo na papirju. Knjige so bile zaklenjene v omari v Sindikalnem domu, ključ pa na — ser cialnem skrbstvu. Da, v Sindikalnem domu, kot so mu pravili in mu reko še sedaj, čeprav se ime že ne ujema več z življenjem in dejavnostjo v njem in zato mu že iščejo drugo ime. Kmalu potem, ko so se svobo-
darji prvič zbrali, so odprli knjižnico: Tako so sklenili na prvih domenkih. Najprej so knjige razdeljevali v sobi, edini. ki jo je imela Svoboda, edini za. odbornike, pevce, igralce.
Ko se je morala menza zaradi neustreznih prostorov izseliti iz d.oma, so svobod, arj,; sklenil: preurediti prostor v knjižnico in čitalnico. Če ne bi tako trmoglavo vztrajali, da Izola s svojimi 3.000 delavci nujno potrebuje knjižnice in čitalnice in posamezne sekcije, prostore za vaje in Izolčani dvorano, kamor jih ne bo sram povabiti goste iz Trsta, Reke, Ljubljane Kopra, in drugod, ne vem, kako bi se vse izteklo, "kaj bi bilo danes v tej zgradibr in kakšna bi bila. Naj-brž b,i se v bifeju, ki bi polnil občinsko blagajno, opijali ljudje. Svoboda pa bi vedrila "pod kapom.
Svobodarji so bili vztrajni, občinski odborniki so njihovim zahtevam prisluhnili, nanje pristali in potlej celo denarno podprli ureditev prostorov.
Kmalu bo minilo leto^kosose prebivalci Izole p.rvič zbrali v slovesno odprti knjižnici. Odtlej knjižnico in čitalnico obiskuje vse več ljudi. Knjižnica ima vpisanih nad 700 bralcev. Med skoraj 400 člani Svobode je približno 100 pevcev, približno 100 šahistov, 70 igralcev, nad 30 godbenikov. Vsaka sekcija po svoje prispeva k pestrosti dela, kulturno-izobraževalnemu ter družabnemu življenju v Izoli.
Ko so uresničili prvi načrt — prvo dejanje — in odprli knjižnico, so odprli še .sobo za šahi-site in se lotili že drugega dejanja — obnovitve doma. Naročili s« načrt. Arhitekt n,i bil skromen. 63 milijonov dinarjev bi . morali odšteti, če bi dom preuredili po prvem načrtu. NarOT čil; so. drugega. Tudi zanj bi morali odšteti 14 milijonov dinarjev. Preveč je bilo. Potlej so se kar sami pomenili z inženirji! in tehniki iz izolskih podjetij. Tudi sami sp zavihali rokave, Dom je postajal iz dneva v dan privlačnejši. Za majhen denar so preuredili dvorano, razširili oder za predstave, ga opremili z zavesami, obnovili električno razsvetljavo, dogradili prostor za kulisarno, za orkester, za igralsko garderobo. kupili nove stole in — še uredili dvoranico za 100 obiskovalcev, ki bodo prihajali na predavanja. Vse to jih bo stalo, kot pravijo,-takole okoli'7 mi-
lijonov dinarjev. Ne, Svoboda sama vsega tega ne bi zmogla. Občina jim je za letos obljubila 3 milijone dinarjev dotacije. Precej denarja jim je dala že lani. Na tesnem bodo. še,, takole za milijon in pol. Toda pravijo, bomo že plačali nekako, dom, naš hram kulture pa le imamo.
V petek, 24. maja ga bodo odprli. Ne bo obložen z marmorjem, ne bo imel kovanih lestencev, toda praktičen bo. V zgradbi bo prostora za vsakogar: igralci, pevci, šahisti, bra’-ci imajo vsak svojo sobo. Obiskovalci se bodo prijetno počutili v mali dvorani na predavanjih, v velik; na prireditvah. Ce si bo kdo hotel potešiti želodec in poplakniti grlo, bo stopil v bife. Zvečer pa se bodo svobodarji. prebivalci Izole, zbirali na verandi irj se pomenkovali. Kaj je res treba še kaj več?
V petek, dne ,24. maja. bodo slovesno odprli svoj dom. Tretje dejanje bodo zaključili. V soboto, na dan mladosti, se bodo v veliki dvorani zbrali pionirji. V svoj krog bodo »preje-, li nove člane. Naslednjo nedeljo bo Izolčane obiskalo reško italijansko gledališče in te bodo brez sramu sprejeli v prenovljenem domu. Potlej bodo pnišli Koprčani. Izolčanom se bodo predstavili menda z Goldonijevo Pahljačo. Tudi Slovensko narodno gledališče iz Trsta že obljublja svoj obisk...
Svobodarji iz Izole so mož beseda. Kar se domenijo, store. Hoteli so knjižnico in čitalnico., imajo jo; sklenili. So obnoviti dom in obnovili so ga. Odprli so hram kulture,'ki rij obložen z marmorjem, ki nima kovanih lestencev, vendar je praktičen in v njem- je prostor za vsakogar.
P. D.
Antun Augustinčič: Počitek
Svoboda v Polzeli
Svoboda v Polže ni je letos uprizorila več iger. Za Dedka Mraza so pripravili »Sneguijc:. co«, pri kateri je sodelovalo veliko mladincev. Le-ti zelo radi igrajo, tako da je vedn0 na razpolago več igralcev kot je viog, Samo v tovarni je 48 vajencev, ki imajo veselje do igranja. Za igralce torej ni težav. Manjka Pa jima režiserjev, kot mi je zaupal tovariš Branko Sande, ko sva se pogovarjala o delu njihove Svobode. Milan Grželj, ki je bil do sedaj režiser in pevovodja, pravi da je preveč" obremenjen. Zato so s privoljenjem uprave. Tovarne nogavic zaposlili na izpraznjenem mestu blagajnika tovariša Vinka R;z-
Nisem noben specialist, vendar imam kot povprečen radijski naročnik (in vendar ne najbolj povprečen, kajti tooja posebna odlika je, da plačujem v redu naročnino, kar mimogrede povedano, ni ravno v splošni navadi) — svoj pogled na radio.
Radio je moj edini in iskreni prijatelj, Pomaga mi v najtežjih trenutkih toojega zakonskeg življenja. Kadar |rna ljubljena soproga svojo »oddajo«, 151 jo po navadi izvaja »fortissimo«, kadar me obsipava z najbolj rahločutnimi priimki, ki jih premore njena be-Sedna zakladnica, takrat obrnem samo gumb na sprejemniku in v zraku, se zazibljejo zvoki nežne pesmice. Na Primer: »Padale so cvetne sanje.« Ce P-rtem v domačem, rodbinskem okviru Pada poleg sanj še kakšna bolj konkretna reč po mojem prekaljenem zagonskem hrbtu (mbja žena je namreč Amazonka), tega javnost ne more sli—
, °ti, kajti zvoki iz radia zadušijo sle-aerno interno produkcijo.. Meni pa je največ do tega, da javnost ne izve re-?nice o notranjem položaju moje za-Kunske avtonomije.
Kadar me obišče kakšna teta ali znanec, ki mi je posebno pri srcu, te-ai Prepustim radiu, da pokaže vse s'°ie dinamične sposobnosti. To aku-, |vno preizkušnjo prestane le malo-xdo in se je doslej vselej izvrstno obnesla.
Radio je zelo socialna in demokra-,!c,na iznajdba. Ce poslušaš skozenj vTiF0 predavanje, in je predavanje "Uka mora, ga enostavno upihneš in u vzameš njegov mučilni dar govora. s!u'ie,mnogo bolj prikladno, kot če po-Laa ist° predavanje v kakšni dvo-n: in se moraš ob zgražanju javnega ho ^n'a Prerivati skozi množico k iz-u. Opravičiš svoj odhod edino o
tem, da ti je postalo slabo, ker je v dvorani »preveč zakajeno«.
Velika odlika radia je ta, d'a upošteva želje svojih naročnikov in jim v redni oddaji »Želeli ste, poslušajte!« zaigra po njih naročilu.
Zadnjič sem naročil ženi arijo iz Verdijeve opere »Rigoletto«: »Zena le vara nas«, pa se ni čutila favno preveč počaščena. Razumela je ta klasičen tekst preveč aktualno.
Svojemu prijatelju Mihi, ki je po prepričanju kroničen pijanček, sem
instinkti zdaj levo, zdaj desno. Njegova pot pelje iz popra vij alnice v popra vij alnico.
Ej, vse kaj drugega je, če premoreš svoj radio aparat. To je resnično skorajda buržujski užitek, spričo katerega še šivalni stroj izgubi svojo avtoriteto. Postaviš ga na vzvišeno mesto v stanovanju, tako da ga ne doseže mlada generacija, ki se še ne zaveda vrednosti take naprave in ne ve, da predstavlja v rodbini »devizni« problem.
ondan naročil pesem »Še en kozarček«, pa me od tistikrat sploh ne pogleda več. Pravi, da sem mu škodoval na ugledu.
Ugaja mi radio tudi zaradi tega, ker marsikaj prenese. Ce kakšen tenorist poje tako, kakor da bi imel cmok v ustih, mu lahko mirne duše zabrusiš:
»Ti pa imaš knedl!«
Pa ti ne bo zameril. Radijski tenorist ima sploh avtokvitiko. On ni takšen kot operni tenorist, ki je o1«" tljlv kot stara devica in te z.a vsako kritično izjavo toži.
Ločimo dvoje vrst radijskih sprejemnikov: eni so privatna last, drugi so sindikalni. Sindikalni radio živi zelo kratkotrajno življenje, Kaj kmalu ga vzame hudič, ker ga vsak uporablja, tudi takšen, ki nima članske izkaznice. On je podvržen vsem okusom tega sveta in njegov gumb vrtijo poljubni
Spominjam se dneva, ko sem prinesel radijski aparat domov. Odvil sem paket, postavil radio na mizo in vključil vanj električni tok. Moja hčerkica je presenečeno vzkliknila:
»Muzika v škatli!«
To ime je obveljalo in nihče v naši rodbini ne imenuje od' takrat radia drugače.
Ta »muzikalna škatla« ima nešteto dobrih lastnosti. Jaz ha primer sem brez vsakega pedagoškega . talenta. Svojih lastnih otrok ne znam Vzgajati, kaj šele tuje., Kadar sem najbolj strog s svojim otrokom, se mi smeje v obraz. Kadar se- hočem z njim igrati, pa se me ustraši in prične jokati.
Odkar imam radio, sem vse te pedagoško težave odpravil.
^»Oddaja za pionirje« vzgaja moje otroke. Jaz pa poslušam in se zado-
mala, k; vodi sedaj ženski pevski zbor._ Čeprav je bil ta ustanovljen šele pred tremi meseci ima že 60 pevk. '
Poleg »Sneguljčice« je tovariš Božo Jarkovič režiral še naslednje igre »Scampolo«, za katero pr; gledalcih ni bil0 dovolj razumevanja, in »Č6 zakonci stavkajo«, • pr; kateri so imeli velik oibisk, kar je glede na njeno burkasto vsebino razumljivo.
Tovarišica Vodepova predde-lavka v tovarn; in dobra amaterska igralka, je prvič poskusila režirati. Pripravila je »Princesko in pastirčka«. Tudi pri tej igri je igrala večinoma mladina. Tovarišica Vodepova se je mora-ra precej trudit; z igralci, ker kakor m,i je omeni; tovariš Sande, mladinci ne čutijo dovolj spoštovanja do Vodepove, ki je v tovarnj njihova delovna tovarišica,
V Polzeli pa imajo tudi zel0 delavno plesno skupino, kj nastopa na vseh proslavah in tudi med odmori, kadar prirejajo koncerte. Imela je že samostojen nastop in sicer v Nazarjah, Kombinirali so ga s humorističnimi točkami in glasbenim triom, kar.je zelo poživilo program. To plesno skupino vodi tovarišica Vlasta Ranik, uslužbenka v Tovarn; nogavic. Mladina zelo rada prihaja na vaje
folklornih plesov, saj po vsaki vaji tudi maro zaplešejo kalr modernejši ples.
Med drugim ne kaže pozabiti na moški pevski zbor. Tud; ta je precej delaven, saj je priredil že več koncertov. Vodi ga tovariš Milan Grželj.
V Polzeli pa tožijo edino zaradi pomanjkanja prostorov. Imajo sicer svojo dvorano In lepo opremljen oder, manjka pa jim garderoba in društveni prostori. Zato so začeli misliti na dozidavo. Načrte imajo iz izdelane. Celo nekaj denarja so »nabrali«. Tovarna nogavic, ki jim gre vedno na roke, jim je tudi to pot pomagala s 300.000 dinarji, občinski odbor Žalec pa 50.000 dinarjev. Po predračunih bi stala vsa dozidava približno 900.000 dinarjev." Vsj člani So se obvezali, da bode S prostovoljnim delom napravili vse, kar bo mogoče.
Da se ;im bodo načrti uresničili ne dvomimo, saj je njihova prizadevnost porok. Zato tudi pr; nečianih raste zanimanje za del-o Svobode. To zanimanje lepo pokažejo naslednje številke: v prejšnjem letu je bilo v društvu le 80 članov, letos pa jih je že 260. če bo šlo tako naprej, bo4o kmalu dosegi! najboljša društva v Sloveniji. To jim tudi iskreno želimo.	M. P.
Nove knjige
voljno smehljam. Ej, pihneš ga, škatla muzikalna!
Če bi me kdo vprašal (v ženini odsotnosti seveda), kaj imam najrajši na svetu, bi odgovoril brez pomisleka: radio! Moje ljubezni do njega mi ne more zagreniti niti povišana naročnina.
Zena je hotela zaradi zvišane naročnine odpovedati radio. To me je tako pogrelo, da sem se drznil krepko ugovarjati. In — čudite se in strmite — izšel sem iz tega dvoboja kot zmagovalec. Obveljala je noja volja: radio ostane še nadalje pri hiši!
Radiu sem torej dolžan zahvalo za najpomembnejšo zmago v zgodovini mojega zakonskega življenja. Utegne se že zgoditi, da postanem iz copatarja dostojen in normalen mož in vse to zaradi radia, ki je moj edini iskreni prijatelj.	Kljun '
Ljubljani^ SKZ Roman je predvsem
London Jack: Martin Eden. V 1956. str. 294.
avtobiografsko deio znanega ameriškega pisatelja Londona z vsem: značilnostmi pisatelja:	bogate
življenjske izkušnje, smisel za opazovanje ter topel in human odnos do ljudi. Roman nam pokaže človeka in njegov boj za osebno afirmacijo, za svoj »prosi or na soncu«.
Tolstoj Lev Nikolajevič: Vstajenje. V Ljubljani. Cankarjeva založba 1957. str. 496. To je druga slovenska izdaj,a po 25 letih. »Vstajenje« je tretji veliki roman slavnega ruskega pripovednika in je bil napisan v času. ko so .umetnika mučili razni družben,; in moralni problemi. V likih, zlasti v preganjan-
cih iz kaznilnic in Sibirije, je Tolstoj ustvaril dragocene človeške podobe, ki bralca zagrabijo In moralno pretresejo.
Adlešič Miroslav: Svet svetlobe in barv, Ljubljana, Mladinska knjiga 1957. str. 576 (697 slik). Knjiga »Svet svetlobe in barv« je prvo obširnejše slovensko delo. k; nam prikazuje optiko in nauk o barvah hkrati razvojno in praktično in doma-, la brez suhoparnih teorij in matematičnih obrazcev. Ljubitelji naravoznanstva lin prije-tel.j; slikarstva bodo te knjige najbolj veseli. Prav tako tudi vsi tisti, ki imajo takšen poklic, da ie povezan s svetlobo, razsvetljavo, z barvami ali slikanjem.
»DELAVSKA ENOTNOST«
IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO
24. MAJA 1957 gg ŠT. 52
PO VOLITVAH V INDIJI
Krvava bitka se bije v Alžiru, bitka na življenje in smrt. Al-žirci se junaško vojskujejo za svojo svobodo, za svtojo last. no državo, proti nadmočr.emu sovražni k-i. To m; več -upor goiorokegaa lj-udstva, ki ga je beda prignala pred bajonete. kolonialne ainmade. N Sred n o osvobodilna vojska Alžira se je V večletnih bojih prekalila, se organizirala v moderno in dio-bmo lobcijoženo armado, ki jo podpira vseh 9 milijonov Al-žircev in zato je nepremagljiva — Mollet je obljubil, da bo rešil alžirsko vprašanje na miren način, toda skuša ga rešiti tako, dia bi Francija dobila vse, Alžirci pa ničesar. Ir, zato ga je ujel v kolonialistične zanke desnice, vojna v Alžiru Pa divja dalje, vendar ne v slavo francoskega o-c-ti a in Molletove vlade. (Na sliki: Demonstracije proti alžirski vojni.)
Sele pred nekaj dnevi je bil objavljen Nehrujev GOVOR NA TAJNEM SESTANKU PREDSEDNIKOV IN SEKRETARJEV POKRAJINSKIH KOMITEJEV KONGRESNE STRANKE, KI SO GA SKLICALI ZADNJE DNI MARCA, DA BI PROUČILI REZULTATE PARLAMENTARNIH VOLITEV. NEHRU JE V SVOJEM GOVORU OSTRO GRAJAL RAZMERE V STRANKI IN OBSODIL »BOJ ZA OBLAST TER POLOŽAJE«.
ITALIJANSKI SOCIALISTI O
VI
SINDIKALNI ENOTNOSTI
MED RAZPRAVO O MOŽNOSTIH ZA ZDRUŽITEV ITALIJANSKIH SOCIALISTIČNIH STRANK (KI ŽADU TE ČASE ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI SOCIALNODEMOKRATSKE DESNICE NI VEG TAKO ŽIVAHNA) PRECEJ GOVORE O PERSPEKTIVAH ITALIJANSKEGA SINDIKALNEGA GIBANJA.
V Italiji delujejo tri večje sin- pij o iz Generalne konfederacije dlkalne zveze: socialisti in ko- in skupno z Zvezo delavcev os-munisti so združeni v General- .nujejo novo, socialistično sindi-ni konfederaciji dela, demo- kalno organizacijo, z utemeljit-kriatjami imajo Konfederacijo vijo, da se med italijanskim svobodnih sindikatov, socialni proletariatom vedno bolj krepi demokrati pa so večinoma težnja po enotnosti. Ta težnja vključeni v Zvezo delavcev. izvira iz prepričanja, da le enot-Socialdsti so na kongresu v r.a sindikalna organizacija lah-Eenetkah odklonili zahtevo so- ko uspešno rešuje stare in nove tsalnih demokratov, naj izsto- probleme, od mezdnih zahtev in
brezposelnosti do avtomatizacije in večjega sodelovanje delavcev v gospodarskem življenju dežele. Razbijati Generalno konfederacijo dela bi pomenilo izdajati interese delavskega razreda.
Socialisti sodijo, da je Generalna konfederacija temelj bodoče sindikalne enotnosti. Na kongresu v Benetkah so se postavili na lastne noge, niso pa hoteli prekiniti sodelovanja s komunisti v sindikatih. Prepričani so, da se tiodo v prihodnosti zbrali okrog Generalne konfederacije vsi italijanski sindikati. Obenem pa ne zanikajo, da v tej sindikalni zvezi ni slabosti in tudi ne odklanjajo tesnega sodelovanja z drugimi sindikati.
Nehru je z veliko zaskrbljenostjo ugotovil, da je volilni uspeh Kongresne stranke rezultat kmečkih glasov, medtem ko je v mestih veliko izgubila. Ne-hrujeva zaskrbljenost je popolnoma upravičena, saj je nepismeno in politično nezavedno kmečko prebivalstvo dokaj negotova opora Kongresni vladi in stranki.
Tudi v indijskem tisku se je pojavilo precej kritičnih ocen o razmerah v Kongresni stranki. »Times of India« primerja Kongres obrnjeni piramidi, ki sitoji na Nehruju. »Odstranite Nehruja« piše ta Ust, »in Kongres ne bo več stranka, ampak raznoter zbor ljudi ki vlečejo vsak na svojo stran.« Nekateri časopisi so pisali, da je osnovna slabost Kongresa pomanjkanje trdne ideologije in jasnega programa. Še vedno je gibanje ne pa politična stranka, v njem so še vedno delavci in kapitalisti, kmečki reveži, veleposestniki in princi, socialisti in. reakcionarji. Kongres je sicer pod vplivom Nehruja in močnega levega krila sprejel socialistični program, toda desnica ga zavira, onemogoča. Obubožane množice pa hočejo več dejanj in manj deklaracij. Hočejo agrarno reformo, delo, višje mezde, socialno zavarovanje. Delovni ljudje v mestih, kjer je politična zavest večja, so glasovali za komuniste, ker sodijo, da je Kongres prepočasen in preveč omahljiv. V Kerali so komunisti zmagali, sestavili vlado in že
• v
V svoji izjavi ob dneva zmage je tovariš Tito v imenu naših narodov in vsega človeštva opozoril na nevarne posledice kopičenja jedrskega orožja ter poskusnih eksplozij, ki groze zdravju sedanjih in bodočih pokolenj. Med drugim je dejal: »S svojimi grozečimi posledicami so poskusne atomske eksplozije že zajele ves svet, ker se te posledice ne omeje na meje med državami in ne upoštevajo politične razdelitve sveta. Preden bi ga združila v smrti in razdejanju, se mora svet združiti proti tej nevarnosti, ki ogroža vse človeštvo. Zato se jugoslovanski narodi ih vlada, ki brez pridržka pozdravljajo in podpirajo pogumno akcijo znanstvenikov in znanstvenih krogov cele vrste dežel, ne samo pridružujejo čedalje odločnejšim zahtevam, da mora to nemudoma prenehati in da je treba nujno doseči mednarodno ureditev tega vprašanja, marveč prav tako pozivajo vse vlade, politične, družbene in znanstvene organizacije, vse javne delavce in vse ljudi dobre volje, skratka vse svetovno javno mnenje, naj se brez odlašanja mobilizira in se organizirano zavzame za nujno pozitivno ureditev tega vprašanja, se pravi za prepoved atomskih poskusov, za zmanjšanje oborožitve in za ureditev še neurejenih mednarodnih problemov na miren način.« — Na sliki: Demonstracije delavcev v Zahodnem Berlinu proti atomski oborožitvi Zahodne Nemčije.
začeli izvajati korenite gospodarske in socialne reforme. Kongres bo moral pohiteti, oči-stiiti svoje vrste in.ee jasneje ter odločneje zavzeti za socialistično preobrazbo, če bo hotel voditi indijsko ljudstvo v boju za socializem, drugače bo zaostal in množice ga bodo prehitele.
Protidelavsba gonja v Severni Rodeziji
Britanske kolonialne oblasti v Severni Rodeziji so izdale niov© predpise o delovanju siri-dikaltiov afriških delavcev, ki kratijio delavskim sindikatom številne že izbojevane pravice. Rodezijski sindikati, ki so znani1 po svodi irevolucionamiosti, so namreč že dolgo trn v peti britanskim kapitalističnim družbam. 7, omenjenimi predpisi nameravajo omejiti dejavnost sindikatov domačinov, ki se zlasti zavzemajo za enake' pravice evmopskih in afriških delavcev.
© Generalni sekretar Komunistične partije Francije Mau-rice Thores- se je ponovno zavzel za enotnost francoskih delavcev v naporih za spremembo sedanje vladne politike. Obsodil .je »kolonialistično vojno v Alžiru« in vladno ekonomsko politiko ter opozoril na »močno stavkovno gibanje, ki se sedaj razvija v Franciji«. Kriza v vrstah liberalnih krogov in nezadovoljstvo delavcev ter ogromne večine prebivalstva sta po Thoresovem mišljenju osnovna elementa sedanjega položaja v Franciji.
© Španska fašistična policija je zaprla skupino delavcev v industrijskem mestu Taraki blizu Barcelone. V sporočilu, ki ga je objavila barcelonska policija, je rečeno, tla so bili aretirani delavci člani Komunistične partije in da so delovali proti Francovemu režimu.
© Južno vietnamska vlada je s posebno uredbo znižala plače železničarjev za 10%. Obenem je zvišala stanarine in ukinila odškodninske dajatve, ki so jih dobivali delavci ob premestitvah. Vsa ta nova bremena so še povečala nezadovoljstvo med delavci Južnega Vietnama, ki nikoli niso bili naklonjeni proameriški vladi Din Diema. Pričakujejo, da bodo v Saigonu in drugih južnovietnamskih mestih v kratkem izbruhnile delavske stavke.
© Jordanski list »Aldžihad« piše, da so v Amanu aretirali skupino socialističnih poslancev, ki nasprotujejo Zahodu naklonjenemu kralju Huseinu ter se zavzemajo za popolno neodvisnost. Jordana. Iz Arna-na tudi poročajo, da je v koncentracijskem taborišču v El Tafru, v puščavi na jugu dežele. zaprtih že nad 2 000 voditeljev naprednih jordanskih strank.
© Tunizijski predsednik vlade Habib tiurgiba se je zavzel za čim hitrejšo rešitev alžirskega vprašanja, kar bi pomirilo vso Severno Afriko. »Ne moremo ostati prekrižanih rok pred pokoljeni v Alžiru,« je dejal Burgiba. »Radi bi pomagali Franciji, da najde izhod iz kolonialistične zagate, v katero je zašla s svojo najnovejšo politiko.«
0 Predsednik Zveze ameriških avtomobilskih delavcev Walter Reuther je pred dnevi zavrnil trditve industrijskih družb, da je zvišanje delavskih mezd povzročilo zvišanje cen.vRcuther je javno vprašal predstavnike družb, zakaj se upirajo kongresni preiskavi cen, mezd in dobičkov. »Gotovo" zato,« je dejal Reuther, »ker bi preiskava nedvomno ugotovila, da so družbe zvišale cene zato, ker hočejo večje dobičke in ne zato, ker so morale zvišati delavske mezde.«
0 V Londonu je kakih tisoč žena — socialnih in političnih delavk — protestiralo proti britanskim poskusnim eksplozijam vodikovih bomb. Ženam sta govorila laburistični članici parlamenta Edith Sumerskih in Joyce Buttler.
0 Na 9. plenumu Centralnega komiteja Poljske združene delavske partije, ki je bil zadnje dni preteklega tedna v Varšavi, so sklenili, da bo letos decembra kongres Partije. Izvolili so komisije, ki bodo pripraihle kongres in izdelale predlog spremembe statuta v skladu z duhom oktobrskega plenuma.
© v Perziji so ustanovili novo politično stranko, ki se bo Imenovala Narodna stranka. V svojem programu se Narodna stranka zavzema za omejitev zasebne lastnine, agrarno reformo, socialni napredek in politične pravice žensk.
POMEMBNI SKLEPI PLENUMA KITAJSKIH SINDIKATOV
Soj proti liiotaliio
NA V. PLENUMU VSEKITAJSKE SINDIKALNE FEDERACIJE SO RAZPRAVLJALI O DEMOKRATIZACIJI UPRAVLJANJA GOSPODARSTVA IN O ZBOLJŠANJU DELOVANJA SINDIKALNIH ORGANIZACIJ. DNEVNI RED JE TOREJ NUDIL MOŽNOSTI ZA ŠIROKO IZMENJAVO POGLEDOV NA NEKATERA VAZNA VPRAŠANJA SODOBNEGA SOCIALISTIČNEGA RAZVOJA, O KATERIH NA KITAJSKEM ŽE NEKAJ MESECEV ŽIVAHNO RAZPRAVLJAJO.
SINDIKALNO GIBANJE V FRANCOSKIH AFRIŠKIH KOLONIJAH JE RES ŠE ZELO MLADO IN NEIZKUŠENO, VENDAR NE TOLIKO KOT BI ŽELELI FRANCOSKI KOLONIALNI MAGNATI. V BOJIH S KOLONIALISTIČNIMI IZKORIŠČEVALCI JE ZE PRIDOBILO PRECEJ IZKUŠENJ, IN MED NJIMI JE NAJVAŽNEJŠE PREPRIČANJE, DA BO PROLETARIAT ZMAGAL LE TEDAJ. CE BO ZDRUŽEN IN ENOTEN.
V Dahomeyju v fnancostoi Za- sadja bo sodelovala z vsemi nahoditi Afriki je bila pred ne- cionalnimi sitidikati, ne bd pa davnim konferenca nacionalnih se vključevala v obstoječe med-1-n avtonomnih sidi-katov ter sin- narodne sindikalne federacije, dika-lniih zvez dežel francoske črne Afrike, ki sio se odcepile od francoskih sindikatov in se osamosvojile. Na tej konferenci je — kljub različnim pogledom na mnoga vprašanja — vendarle prevladala težnja po enotnosti.
Predstavniki organiziranega afriškega proletariata so ustanovili pripravljalni odibor za ustanovni kongres Splošne zveze delavcev črne Afrike, ki bi združila vse sindikalne organizacije v francoskih afriških posestih, razen sevematfriških sindikatov. Sprejeli so tudi osnutek programa bodoče enotne sindikalne zveze, kil se bo bojevala za ekonomske in socialne pravice delavcev, za zvišanje mezd, uvedbo socialnega zavarovanja, zagotovitev sindikalnih svoboščin itd.
Sindikati, ki se bodo združili v Splošno zvezo delavcev črne Afrike, so včlanjeni v razne mednarodne sindikalne zveze.
Da bi preprečili nepotrebna trenja, bodo ob ustanovitvi Splošne zveze izstopili iz teh organizacij. Enotna sindikalna organi-
Pisali smo že, da na Kitajskem iščejo pota za širše in aktivnejše sodelovanje delavcev v upravljanju gospodarstva. V petih večjih tovarnah so že uvedli nekatere zanimive oblike delavskega upravljanja. Gre pravzaprav za stare, skoro pozabljene organe, kot so konference delavskih delegatov in upravni odbori.
Kitajski listi poročajo, da je načrt statuta konferenc delav-
skih delegatov, ki so ga pred nedavnim objavili, izzval med delavci živahno zanimanje. Ta načrt govori o dveh organih upravljanja v kitajskih tovarnah:	o konferencah delavskih
delegatov, ki bi jih volili vsako leto, in o upravnih odborih, ki bi jih volile konference. Konference bi nadzorovale dejavnost uprav podjetij,' razpravljale in sklepale o proizvodnih načrtih, tehAičnih ukrepnh in
Egipt je še vedno tarča napadov kolonialističnih sil, zlasti Francije, ki se ne more sprijazniti s svojim porazom v sueški avanturi. Zato mora biti buden, krepiti mora svojo armado, da bi lahko v vseh njegovih mestih svobodno plapolale zastave egiptovske republike...
finančnem poslovanju, volile bi direktor j e in njihove pomočn’-ke, sklepale o plačah, napredovanju in nagradah, nadzorovale izdatke podjetij in razpravljale o vseh važnih gospodarskih problemih. Upravni odlbori bi imeli podobna pooblastila v obdobju med zasedanji konferenc. V upravnih odborih bi maralo biti največ delavcev, ostale člane pa bi izbrali med predstavniki uprav podjetij, tehničnimi strokovnjaki, voditelji Partije in družbenih organizacij v podjetjih.
Na plenumu kitajskih sindikatov so po temeljiti razpravi o »krepitvi kontrole množic v podjetjih« ugotovili, da je konferenca delavskih delegatov najboljša oblika demokratičnega upravljanja gospodarstva, vendar ne bi smeli zapostaviti nobene nove pobude in izkušnje.
Obenem z demokratizacijo upravljanja gospodarstva pa se bo spreminjal tudi sistem dela sindikatov, ki bodo morali tesno sodelovati s konferencami delavskih delegatov in se. zavzemati za izvajanje njihovih sklepov.
Tudi o birokratizmu v sindikatih so na plenumu veliko govorili. Poudarili so, da nekateri sindikalni voditelji ne poznajo težav delavcev in nameščencev, da zanemarjajo življenjske pr -bleme članov sindikatov in skr-be izključno za dvig proizvodnje. Sindikati morajo biti v bodoče dosledni zagovorniki interesov delovnih ljudi, odpravit' morajo birokratizem v lastnih vrsitah in demokratizirati svoje notranje življenje.
O vseh teh problemih bodo govorili tudi na o-smern kongresu Vseikitajsike sindikalne federacije, ki ga bodo sklicali I« letos.
Ves arabski svet — ln ne samo arabski — 1 e v začetku maja napeto pričakoval rezul-‘ tate volitev v Siriji. Volili so resda samo 4 poslance (namesto štirih reakcionarnih poslancev, zarotnikov, ki jih je sodišče obsodilo na dolgoletno ječo), toda te volitve so se zaradi napetega položaja na Srednjem vzhodu, zaradi imperialističnih srednje-vzhodnih načrtov, spremenile v plebiscit, I s katerim se je ljudstvo Sirije moralo odločiti: za svobodno, neodvisno politiko ali za Eisenhowerjevo doktrino. Zmagale so napredne sile, zmagala je neodvisna Sirija.
i. Sirija doživlja preporod. Štiri stoletja je i ljudstvo te arabske dežele stisnjene med j Turčijo, Irakom, Jordanom, Izraelom in Libanonom životarilo pod Otomanskim cesarstvom, skoro tri desetletja se je upiralo nad-, oblasti Francije, preživelo je pet različno po-I barvanih diktatur, danes pa svobodno gradi i. svojo deželo in samostojno usmerja zunanjo ; politiko svoje vlade:
Poleti 1954 je general Sišakli. zadnji sirijski diktator, pobegnil iz dežele. Oktobra istega leta so bile parlamentarne volitve. V parlament, ki ima 142 sedežev, je prišlo 67 poslancev Neodvisne stranke, 27 poslancev Ljudske stranke, 18 nacionalistov, 16 socialistov (članov arabske socialistične stranke BAS), 9 članov Stranke nomadskih plemen
Druzov, 2 zadružna socialista, 2 nacionalna socialista in 1 komunist.
Rezultati teh volitev so pokazali:
— Konservativni skrajneži, zbrani v Ljudski stranki, ki so se nekoč vdinjali Francozom potem pa še raznim diktaturam in tujim gospodarjem, so dobili samo 27 glasov, čeprav so upali na zmago.
— Močno se je okrepila Neodvisna stranka. To je stranka sirijskega meščanstva, ki je tedaj imela konservativno in napredno krilo. Pravzaprav se je okrepilo le napredno krilo te stranke, v katerem se je zbralo mlado nacionalno meščanstvo, ki v boju proti tujim izkoriščevalskim skupinam ne zapostavlja socialnih teženj obubožanih množic.
— V politično življenje Sirije je stopila nova velika sila, socialistična stranka, ki je združila večino sirijskih izobražencev, javnih funkcionarjev in mladih oficirjev.
— Komunisti so sicer dobili le en mandat, vendar so jih volili skoro vsi delavci, ki jih je v Siriji kakih 60.000.
Oktobra 1954 je ljudstvo Sirije odklonilo konservativno notranjo (ekonomsko in socialno) ter zunanjo (prozahodno) politiko. Vlado pa so kljub temu sestavili konservativci. To je bil zadnji p-oskus desničarskih sil, da
bi ostale na oblasti. Njihova vlada ni obsodila Bagdadskega pakta in razbij aške vloge iraške vlade, nt sodelovala z Egiptom in ni stopila na prste izkoriščevalcem. Zato je že čez dobre tri mesece morala odstopiti. Levi krili Neodvisne in Nacionalistične stranke sta se odcepili, prešli v opozicijo in se pridružili socialistom.
Dne 13. febr. 1955 je Sabri Asali, vodja levih nacionalistov sestavil vlado, v kateri je razen neodvisnih in nacionalistov prvič v zgodovini Sirije zavzel ministrski položaj tudi predstavnik socialistov. Nova vlada je podprla protiimperialistična prizadevanja Egipta in začela izvajati socialne ter gospodarske reforme, ki so jih zahtevali socialisti. Konservativci so se seveda upirali, dobivali so denar in orožje iz tujine, organizirali zarote in nerede: napredne sile pa so se vedno bolj krepile in v obrambi pred skupno nevarnostjo vedno tesneje združevale. Ob koncu preteklega leta so socialisti, levi neodvisni, napredni nacionalisti in komunisti ustanovili Nacionalno fronto. Sabri Asali je/ januarja 1957 sestavil vlado Nacionalne fronte, v kateri so socialisti prevzeli najvažnejša položaja: zunanje ministrstvo in ministrstvo za nacionalno gospodarstvo. To je bil nov uspeh naprednih sil Sirije, ki so pri nedavnih volitvah tako prepričljivo zmagale.
Predigra teh volitev se je odigrala 29. okt. lani, v začetku izraelskega napada na Egipt. Takrat se je izjalovil državni prevrat, ki so ga organizirali skrajni konservativci s pomočjo imperialističnih agentov in iraške vlade. Med obsojenimi zarotniki so bili tudi štirje poslanci.
Od tedaj se je na Srednjem vzhodu marsikaj dogodilo. Agresija na Egipt je propadla in Britanci ter Francozi so izgubili skoro ves vpliv v tem delu sveta. Za Srednji vzhod so se začeli zanimati Američani. Začelo se je obdobje Eisenhowerjeve doktrine, ki. je prinesla v te dežele nove nemire in zarote, novo rožljanje z orožjem. Ameriška vlada je spoznala, da je Egipt trd oreh, zato je svoje napade usmerila na egiptovska zaveznika Jordan in Sirijo. Njeni načrti o prevratu v Jordanu so uspeli. Državni udar kralja Huseina pa je tudi razkril obličje Eisen-howerjeve doktrine.
Sirija se kljub zahodnim grožnjam ni hotela odpovedati svoji neodvisni politiki in podpreti imperialističnih prizadevanj, čeprav so proti njej mobilizirali ves zahodni propagandni aparat.
Dopisnik »Associeted' Pressa« je pred volitvami v. Siriji pisal iz Bagdada, glavnega mesta Iraka, o nekem »velikem načrtu« za Srednji vzhod, o katerem so mu govorili »visokokvalificirani politiki protikomunističnega Iraka«. »Ta načrt bi privedel do protikomunistične vzhodnoarabske federacije in izolacije Naserjevega Egipta. Cetoo mladi kralj Husein uspel utrditi svoj položaj, bo storjen prvi korak k tej federaciji. Potem lahko pričakujemo, da bo pritisk usmerjen proti Siriji, zadnji trdnjavi prosov.ietskih arabskih elementov vzhodno od Sueza. Če bo Sirija krenila po poti kralja Huseina in se ozrla proti Zahodu, če bo sodelovala s svojimi bližnjimi arabskimi sosedi in odstranila sumljive elemente, potem bo ta načrt izpolnjen.«
V Iraku In na Zahodu so upali, da bodo g volitve štirih poslancev sirijskega parlamenta § vsaj malo okrepile razbite konservativne sile g v Siriji. Te volitve so bile namreč v krajih, 8 kjer so konservativci najmočnejši.	g
Nacionalna fronta je v vseh volilnih g okrožjih postavila skupne kandidate. V Da- 8 masku in v okrožju plemena Druzov sta kan- g didirala socialista, v Homsu in Suediji pa $ predstavnika leve struje Neodvisne stranke. 8 Nacionalna fronta je stopila pred volivce z § naslednjim programom:	protiimperializem, 8
protikolonializem, pravičnost, pozitivna nev- 8 tralnost.	g
Tudi konservativci so se združili, enot- 8 nega programa pa niso uspeli sestaviti. Po- 8 vezalo jih je le skupno sovraštvo proti vse- § mu, kar je naprednega.	a
Volilni rezultati so razočarali sirijsko re- 8 akcijo in njene delodajalce v tujini, ohra- § brili pa so napredne sile v Siriji in vseh 8 arabski deželah. Zmagali so vsi kandidati 8 Nacionalne fronte.	§
Ljudstvo Sirije se je odločilo, da ne bo 8 krenilo s svoje neodvisne poti, da ne bo prd-' 8 dalo svoje svobode za razne doktrine, ki jih § prinašajo na Srednji vzhod imperialistični 8 magnati.	8
Po volitvah je. Šalah el Bitar, socialist in * sirijski zunanji minister, dejal, da je »zmaga ; naprednih sil še zlasti pomembna«, ker je š potrdila »voljo sirijskega ljudstva, da podpira g politiko osvoboditve, ki jo vodi sirijska vla- 8 da, politiko, ki odklanja vojaške bloke in ^ tuje vmešavanje v naše zadeve,« ter se za- « vzema za »kolektivno varnost in miroljubno ; koeksistenco vseh narodov.«
Glasilo sindikatov Slovenile izdaja Republiški svet Zveze sindikatov z.a Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. - Tisk Casoplsno-založnlškega podjetja .Slovenski poročevalec« e Ljubljani - Naslov uredništva in uprav* Ljubljana C.ifarieva ulice 1 — Dom sindikatov - Telefon uredništva ln uprave 32-031. uredništvo 32-538, uprava 30-046 - Poštni predal 284 — Račun pn M stnt hranilnici v Ljubljani 801-606-1-221 - Lisi izhata c«*k oetek "
Rokopisov ne vračamo,- — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din. polletna 240 din, celoletna 480 din; $>osamezna številka 10 din