ŽENSKI j^YEThhi^HH^^HM
Zdravstvo in kosmetika
Preizkušena domača sredstva in zdravila
Amonijak, v vndi raztopljen, je znaii^kot .salmijakov cvet; ž njim pomočimo,pike komarjev,, čebel, os in- dragih žuželk. Zmetan s sivkinim oljem služi kol ostro vonjivo sredstvo pri omedlavici.
Antipyrin, prašek proti, glavobolu, iiripi," migreni, mrzlici.
Aspirin,, prašek, kateri povzroča potenje, • ublaži bolečine, zlasti revmatične, je proti mrzlici.
Bencin čisti in razmaščuje polt, a je ne draži. Uporabljajo ga.tudi za čiščenje kože pred operacijami in pri kožnih boleznih. Platnene krpice, pomočene v bencin, prežt^-. nejo rdečico nosu.
Borciks takisto razmaščuje kožo. Raznicšan v vodi, daje- dobro sredstvo za grgranje in izpiranje."
Borova inaza, borov vaselin. sredstvo proti ranam "in. opeklinam.
Borovnice (čmice), sulie. kuhane. ali sirove, so proti driski in griži. Kuhamo jih na črnem vinu ali na malo vode.
Cinkovo mazilo pri kožnih izpuščajih 'kot zaščitno sredstvo, ki hladi in ne draži. Z njim varujemo tudi zdrave dele kože okoli ran. turov, izpuščajev- ' .
Česen pospešuje tek in prebavo: je proti poapnenju žil, čisti želodec in čreva. Uživamo ga kot tinkturo, nastavljenega na žganju, ali svežega, drobno sesekljanega.
ZJermaioZ, suh prašek brez vonja, ki ga potresamo na rane, opekline in kožne otekline; tudi na podplate proti potenju nog.
Doverične praske^ ki so sestavljeni iz mlečnega sladkorja, korenin ipekakuanc in opija, jemljemo za pomiritev kašlja in bolečin.
Drožje sveže, kakor tudi različni njegovi preparati, delujejo razkužcvalno. Navadno sveže drožje (kvas) jemljejo z vodo razme-šano pri boleznih na koži, n. pr. pri iz,pu-ščajih, turih i. dr. Učinkuje tudi pri zaprtju in sladkorni bolezni. Zdravljenje ž. njim pa ni ravno prijetno, ker zelo napenja.
Dvojnokisli kalij (liipermangari) deluje razkuževalno. Malo zrnce kalija, raztopljeno . v vodi. jo pobarva bledovijolčasto in odpravlja neprijeten vonj, ustavlja gnitje. Uporabljamo ga za grgranje pri boleznih v grlu t.er za izpiranje.
Formaldehid, ostra razkuževalna tekočina, ki sili njen vonj h kašlju; uporablja se za, iazkuževanje stanovanj, z vodo zelo razredčen pa za odpravo znojenja nog.
Galun v vroči l odi hilro raztopi; stiska . kožno staničevje in -zadržuje razvoj vnetja na koži. Shtži za grgranje in izpiranje. • Glicerin mora biti v vsaki hišni lekarni. Uporabljamo ga pri kožnih vnetjih, .zmeša-• tiega z "alkoholom in limovnovim sokom, .Dalje razredčenega z vodo (5 delov vode. 1 del glicerina) za prirejanje klistire in za mazanje rok, ako so razpokane. Glicerin, zmešan z vodo, pa tudi že po kratkodobni .uporabi uniči trihine v človeškem telesu.
Gorčica (ženof), gorčična kopelj, gorčično olje. gorčični papir in špirit, V5;e ima namen, da dobro prepoji vrhnje plasti kože s krvjo, ' u. pr. pri revmatizmu, težkih glavobolih, pljučnih katarjih i. dr.
Grenka sol je odvajalno sredstvo.
Ilofmanove kapljice, mešanice etra in špi- • i-ita; dajemo jih na sladkorju ali na žlici vode ob nenadnih slabostih.
Janeiy kuhan na vodi skupaj, s kimljem in kamilicami, prežene vetrove v telesu, kolca-nje in se z uspehom pije tudi proti trebušnim krčem. Janežev čaj vzbuja tek, čisti mehur in krepi želodec.
Jod, jodojorm i. dr. Vsi jodovi preparati so močno razkuževalni (jodova tinktura, jod- . vasogen) : jemljemo jih notranje in vrianje v obliki kapljic, praškov, mazil, naravnih izvirkov itd. Kapljica joda na vodi zabrani' nahod, ako smo .izpili raztopino še preden •ie je nahod razvil. Ako zatečejo žleze, jih, niažemo z jodovimi mazili. Vendar se mora vršiti uporabljanje joda pod. zdravniškim nadzorstvom, ker je strupen.
25
redno stolico.
; "..JSiji^ite^'-đE^ f'po:' jpdf ■■ 1. ej.) Ö lii-.ri.ilii'f. .ii f/'VgliijplnS^č-đpJa^
Leo'-^iliiM
čaj;-^^ A'Serii'' zelpd'emm • ii;•' Cite^	- • •' • V:".-";.. " .■"•■•' .'•-
,V ••-• -Kmlielja ■ '('cotlMlfj^. Ć.af v	;k£(j:liUj.e;
gnSjjfj' m potcnj'.e'	rmičv-^vi^nr
.'ijiy..pre'\>reta.-spel'j
./-^IIü'Cäj^v^ÄelodeG;--'-'	• •	•;.:"
i'-y-Kiiiiet-j ,Gaj;'.-Y2injä-.-:t-ekV kreg^^^
v-" -Kiilimpliu^soi^^^^	^'^scga,,
v.lc-ar
. t.ödäJi-iöyiäväUlc^m •• Vföpcli	tnc-^
;	;'-ki- sö "■•po ŠVrž
/'lojjIi'ŽjumV^i'apaHp'rnrsr^ • •"••- V-' V:^ C;- • •."•
V^In'e i'^^^ - - iai'ekiVvj-e/;
;V mpa. a; ^
•. zhirä .;;ka| '■'.y':
^plufčja^	••■
' dj'ügirni!^' nia^ej^jlfwäiiv.; hple'ž^
■'.17, fopfnaldeij'idii. -rriitä:
/ z.'VödQ za,
Raznoterosti
•iSćkav o hram : •
:-'Miekp' Tseljnje:. ikpt^i'."A'še ažjieV^Iii^niin'e" snpyiy'' in'/ • šićei; • -docela,'	-.
; ispfAy-,2h" pi'äv'-'clpyek p'ovs'ehi t-pripiecüp-.Tisper^
Valj" -a3ib, bi'.'pöpil- h■tray^'•l,^^fekä'^^öyÜQ•.'. • • .•..'^•Ödä .^ikče'b'i ia
l^fiasaU' ''taljQ^'.y'elilie-'kfditirie ' sainega.-rtüek^';. '	tiranjl^'^Priskutil'. bt^s^-;^^
br:;|;a\iiita' '.öLi ]iüdi'lakoti^
äteyil^^	se.'jili^iie/jiävelV.'.
'	spadajo/k-nili/ juliäV;'
•'rQic^so;'- krpii:ipir,;_')!;äva.' Sicer/
ppsdm'pzpxjj-'m •'jVdn^i; ^IJiraiia fmpt'aV'bifi'^Čim 'räi'i»oy,Fstnfejla': -fali	■'
.'^'^i'pjiiaga.ti-lx^di	iiji,''.izločajo"-.
Med - te '-sölcÖVe.-.^merd.ala^'. /prie'dys'em'	:'-ž.elpd^'fti ' 'Sök'O;
•	s.lnie požiramo»-.	••
d"kp; glediimp'-^otušlio'.led-"ionj 5.sadöiV^elb';- pyi;
•'pliiödii'ö-yppJiiie^'^^^
'skill '•.iiepnje'tiiPS.tihj' jed;	^''i'žKlft.'.'
•lie ''.prpi^y.äia \ddyQ7j-.'''sliia-. -iri"	bjta^ .■
•	in.." törej^ .„afö'bp.'•ip.'^iefoavJiä .fv;-:' 'Pir.ii/.jijdi;
•	^ej/'po'sebej^.niiö'i'u^^ ^'ž^tisti. iii^-^^b^üi;,.
i'ki: i'pfläitro': i-nv-Miirt^ izh'prisii;;:; .pn';^
26
z oKiepčevanjem Vaše kože
'■ 'Ksf&e^	in.
'-■ fe&'-v-: i-Ss-niiiv-viu-ah^ jtl/pu. tni r.-inifni.
: ■yp'S?^'itt
'V'frfitjBi ÄB-sis.ti :z--^iođp.eja., ■ Za	slabimi.
:	jix i.'l/'tta:; se!.pJ<l'a!.;. On- j-.i-^.iJkiens.'
■ ■|:|'<■•'■^^V■cf,^il^cZ!;l■i•!r.i j\Jn'.'.ti'mi' "Jjrö'u. ; : ;	iedaa. p"o-.
■ ■z^llepiin:	' .že -sanla nä'i'
"izJ.-^juMj!;:k«7.,;.jii >.f.;im iw pbU'.i iii. m.w/uii.' .
: kaßor ötbpijnj '.^ejäj ä;: 'Kdor.. ^iiaVa:; iMj;:
. /tađ9-]iolezen pa -feloficu -tv^ 'iia 'dA
Ei-liüjeV Mivajo .lejeriö'' / iBrzIq jeđi,,:pa žeštQ. bolyjeljo'ka-.'^'^yistiü^^^ ■ želodom;!! k-ataifffl;;a
:ü'gotovIjenB.: je -je najkonst^šje zavz^^^ 'jCj aitS.iiživavJtovek ;™ koliCifte-^Biesd;:';. : 3alje:Wlšče, zeieiijav.o in. sadje,. ICdor 'jfelpjei t-.';ju>. i:.i:i<>, n.l poouli	Prav-^Jaitä
bi .Jjilo; .akž .KK	/SairiftiJ
.^;.ielenjay; uživati, bi jilj mortiJi >eiiBii ioi;; : ^ li^naii,, kai. -bi-;; oijtežeralt^fclpdfji:^ . V^plita . prednost. .Mvalskili 'živfl;' ^^^
■ koli.ćing p.ovžr.t^fijp .yelikö .'gQiii^K ■ . toflqto■ ^ kL .je jotisibna: ;za: predelaš^njei; ijä;;;
...pre.baTljaWje ...hrail.c^ Raflraia-stna .yJvrijSiXiia,' ki: -ySebuje'r pil.	' .tiiiji'. ■
sii'öyö.-itraiio,': je^
. Ribe po kakovosti .
ft?) ■ -"älpfe-cfc.^^	.užifnili "«ib ..t e'-'
j;«vrsii'.r:f jid kaiovbsri iiafiiV/.uv!ivjla. .Pp '
'.ÄajböijjiK-'.^^^^
riiKUciiii v äcit ujdskiifiiTi .tri sicei: . , .' .
27
i. najodličnejša morske ribe: tu je na na prvem mestu ljubin (luben, brancin, (Seebarsch) j potem podlanica (komarča, orada, Goldbrasse), glava te velike ribo je prava poslastica; sledi zohatec (dental) ; izvrstna je dalje trilja. (trlja, barboiio, Rotbart). S trljo (barbonom) se dostikrat zamenjava arbuna ali pagelj (ital. ribon), ki ga uvrščamo šele v nadaljni skupini štev. 4. (Dobre morske ribe.) Izvrstna riba je tudi Ust (Sfoglia, Seezunge).
,2: odliine morske ribe so sledeče: jegulja, ali ogor (Seeaal), katei-o smo že prej uvrstili med ribe, ki žive v morju in sladkih vodah; hovae ali sv. Petra riba. (Peterfisch, Jleringskönig) ; shuša (skuš, Makrele), njej
podobna, toda po kakovosti nižja je plavica; še slabejša in tudi skuši in pa plavici podobna je šarun, hijur (Stöcker). Izborna riba, posebno mlajša, je iuna ali tunj (Tuu-fiscb); takisto osli ali tmar (azinello ali mallo, Hechtdorsch). Med odlične ribe prištevajo ugotice ali pišmolje (Schellfiscli), ki imajo sočno, mehko in redilno meso. Končno spada v to skupino še Skrap ali morski konj (Meerrabe) s sočnim in okusnim mesom,
i. zelo dobre mor.'l e ribe .!o.- bodeljka ali "skrpina (gefleckter Drachenkopf); pola.n,da (pelamida, Bonito); ktere meso je podobno tunjevi, po okusu mnogih pa je še boljše; ive.rak (SchollG, Flunder), ki po telesni obliki spominja na morski list (sfoglio); gla-
28
JbjU&KQifkA"
najboljše olivno rafinirano olje
Skbromik
Zahtevajte ga v vseh boljših trgovinah!
vač (glamoč, Gründl), zelo dober v omaki (brodit). Seveda je že cda vrsta drugih, toda pri nas malo ali nič znanih zelo dobrih morskih rib.
4. dobre morske, ribe: teh je zopet prav dolga vrsta. IVaj na,štejem le sledečo: sardine (Sarda), so tri vrste- hovat, srdela ali srdela (Sardine, Tilehard), potem pri nas dobro znana sardda, hrvatsko brkljnn ali brgljim (Sardele, Anchovis) in sardelica (hrvatsko srđelica, sardon, Sprotte). Slede arbun ali pagelj (Pagel; cipal (cievolo, Meeräsche); bukva (Blöcker); sopa ali salpa (Salpe); ifla ali jagl Lca (GrünknochenJ; škarpina (Drachenkopf); gavun ali oliga (Ahren-fische). Od poslednje poznajo troje vrst.
/. srednje vrednosti so sledeče morske ribe: girice (Ringelbrasse), katerih je dvoje vrst; lumhraci ali lenci (Lippenfische) več vrst; trup uli trnpec (Risses, Dornrücken), je še prilično dobra riba.
morske ribe s slabejšim okusom so: morski angel ali sklat (Meerengel); morski golob (Meeradler); morska mačka (Katzen-hap in morski pes košlak ali kostelj (Dom-hai), ki ima še najboljše meso iz te vrste rib
in prihaja na ribje trge odrte kože, toda z bodicami, da se na njih spozna boljša vrsta ribe.
Ribje konzerve in sorodni izdelki.
Ribe konzei-virajo na razne načine: s sušenjem na zralai ali v dimu. z naselitvijo, s kisom («mariniranjem») ali v olju, žolici, aspiku in želeju. Večina njih spada med poslastice. — Na zraku in soncu suše ribe polenovke (raznih vrst), njihova vrednost in poraba za človeško prehrano je splošno znana, poleg nasprotnikov imajo po vsem svetu tudi mnogo ljubiteljev, posebno ob primerni kuhinjski pripravi. — V dimu sušijo kečige in jastre, losose. (Lachse), sprote = sardelice (Sprotten), jegulje (Aale), slede (Heringe), pri nas tndi Ščuke (Cirknica), ob morju razne bokoplute (plošče in liste), po tudi polenovke. S soljo ohranjujejo slamke (slede), sardele, dorse, v kakih shu^ajih nasolc tudi sardine v sodcih. Prvovrstna poslastica so losos in jegulja. V kisu konzervirajo («marinirajo»): anchovis (ančovi), ki so ali sardele ali sardine, jegulje, slede (Rollmops, Bismarckhering, Ostseehering itd.), pa tudi razne sladkovodne ribe v kuhinjski
29
ELIDA
mi^cL


vie..Ü- so /prizaiaiie^deiikfitese... Nf^^^^ r-v^öö ''-š'^-' tjije; ä ■
oij«' teiVnfejfparišnili -
■ n{ijun/;lio;nzeryam 'naj'ijrjäle-:
"'SeštaTo'..o	■■■i
V.v-.-t'- tQfpviiiÄJv:	Itpftzeröl-ani'repki-
■	tanf;lštđ|
■	piD^^'.vf p^reSairH- liia^plii^ j^/sa-^^^^^ jt^'pLi^e '-pomenäc^^ ::'
■'ieje'ÄdJ.'itt^
■	š'bi'jfenega ■•■Ikiviy pjä; ■■m.'■■fe iko;-^
■	sJaštlĆAj'OTio Ici:e,pkQ';b	\
■, lV-(Sl\'o V/. kravici^a sira
: : ■ SJadice iz sirovega tes' -i -so ^ pray okusne ■tiuii pri gQsppdih, kijr .jili; näi^acinö le ■■maio';slmiinio, ali' pa "sploh -izr-
■	p)3stimo ..sladkor' ijl-,namesto;ii]!2ga; vzafneino . ■iiiaio.- l.'e« soli. Tako, pecivo' se dobro poda 7köt;.'pp614'aT]'slia livodnä ali möönata 'jed, a ■■ 'tudi'h- 'iiavi, čajm, piiii ■ ali' vinu Je „dobrfr i doSp, prirejamo ga kot" drobno suho pe-;-'Qivp,:ga.:peeenio,. cvrcfno ali.knhamOj a..'^'a '\tn'di iiä'de'i'-amq z raznimi" sladlynVi, nadevi, V-p^;' tudi,'z:', raznovrstno rn^no sekanico. .■vÄö-:je;' kiavjii- Ä	iz .pos:ie-tega' p'rrijskä.' j'fr snK'ffi pust, J^el- -seve ni talio aki>-'
'tii'đ'i'"b:d' tako- 'rediien; kakor-.polnijo Vi^^tiii", -sir,- ■■P.rir., naslednjili ■ ,Tiavodilili '/.a; lie-^Vlifttere, ■fiX^i.die'e; in , za- slano pecivo,-, iniamo' ;y "■^widii-.	polnpin'astni -i 'krayji'-'.sit'.'^ Ako
-Ctafcc^a-'-iii.M rai]?,oiä'gp', ti?(ia bfez-,ozirä-:,;n8 :';'!prcdpisanr ■ -rebe'jDt ■ priniešati'-; 'elrn iiek'olikp-'v'jrt^^hegk;- nia'sj'a;'	-p'fMeii'-'odteKtaiiiö'-
n'^vVa'^^prfcöWnpv ,	,■'-'-'■-'.■',■■ ■ ' -i: '
■	iS'eriiegftcöay'j^^^^ s£ra-; Ärad ,žližkb'; pecisjiega-
Kuhinia
•praška -m malp.' soli,;, pačiva-'Vn^j; na '■'mrile^;/" .•pol in-fež Pdte'mvgV r-a'jA'ä^^^^^^ -scem -'na :^G'ty;er6lfqLiulLev'"M:.','jih..- naiieväj,;,"Z'-. mesnö^sei{anicov'zgani dfi -člobilš'trikptjijlč.. .ici'-ga.'o^
ž beijokam,- stisni .kolažk0,,/zlozi. n'.a,>:pidra niaian • peka0;r-tta}Tiaž,i. jih" % r^zt^Jeiiijii-;' ..com m : jili- stiepi bJe;#brilmeho;;'K-ay-^!jÄ gorki, a tndi nil-zli.'	-S'ö'selilläj. p^
. kaf'eno;- ,-svinjino .,ali- pstanke ^l^ak^änfegak'pli;^ pe&iiega ' -flii -k,'iiiian'ega;;:'mäsa,,'- dor.ij
-	drobtiii, ppr'azi- nä■,'m'asIu:j,^kd■,'3p ^obladi;\,'prinieša|.'CeloV
ali' kisle. sfnetÄS,;-ses.eklj'aneg^^ teršilja - ter -'fPtrebw^^^ , labkb-naäev'aä^s.'slajdk'im-m
-	zmleti '-,G^^p^-;.pppari- -pi'äV,.-"^^
'osiadi- in ■äp(iap,:,ön";rumenjak; y^^'aVbe|j,äkä;v,
kplaäce d^s -iäb'ko -'Oyäifl'pjih-'-ilasü^ .'-•nadev.; ne pbtrebnjenw'■niknk-fi^^
'žraeifi, 'na-'st-röjii
30


m
eippovasio^^
," /a^- dotom pfetlači -20 äkg; kravjega siÄ-, im«^
■	'Sa- -.dekaiiii presnega. masla,; .đođaj,-. ,>vlO äl^:-inoVe^ : š?,epOT šbiian. pol. kilogrania .
■	^d^ykfltjäigladko ts^tQ;- razgaljaj ga.
,	kakor	ter"
;pT^ii	■ 20, •; toiiiu t, ■ Ponp^d - to: -šo
' 'SS'^iW)^fotraiJ■ ^ •■•Mi.vlff ravA-ali.i' -..rtI ;f.Vst!!; deht'IU^ /-cži s kölescom --ii .mV'cm; ,	i»;; dyajsetj cto dolgfi ipraine^^ ki jili pö.-"
■ife^jv;®: ii-amazah,' .z" mokflV^posipW' pek^žj^gojnaži/^ .'z-, raztepenlin" jdjčem,. po-
■" „'V.- -
; ; Sraüi -'fe Iz dveh đkg đro'žja, 10 dkg "
.ÄGMe^^taptega ■ pleka. .posta»! kvas. Medtem
pratlaSenega .mastnega . šira, : pffelai^-: ui-en. riurienjak;-. .5'dkg sladkorja^
soli: in-, tta^ '
:.slrga;n.e'.^liiptie'.pö.i: limöiie;. dbdäj: že Tiha-:
:.dt£.;najtj^	testo j kf ga-.,
..;.pf4V:..dobrö,- zgneli; '-Sdstavi gä-na gorko,-..da :--.™i4?,vvpeterii..'-ga -iznq%-aV-na ■. deski.' -pregneti, .	V :-pQd,o!gdVate -klob.a- ,
-jai--iia,j:eži ■ na- ^ijl;]Šls»' velike kolaSlie.■' .:- yš!ikemti,;;kpla	öljiikd: hlehčka, ■-ki ga -
■	iTe-dileličke polagaj-■■.Y^rpnmeiiu-razäii^^^^^ deskd:. polo-ito-š .prti-
ff-::) liV fios/piiiui •/ n;i.kn, iirav kii.'icr !>,ri:,'V.
-■ M- g.9rko,,f-.in- .iiq: 'soriil'eićki-. -^-ajajiivijiK oavri'^■naliateH-ii.
■	jiSđćJiJa-.tt	y. razT3,eljen'o-.;n3asl -' jih,:dralj-i-T-.;vrhnj6.:sti'anjo"riaTz;đoK
' Ii-lebčki;-zarumenÜL,'.-ji}i .jernlji.z-iglo iz niasti, aB,:,jih-..pplagaj M m tyje, :;posip
- ■
,. -i •■['Sirma-pp^a^ice. - Napravi; testo - Jcakbr prej,..}.
■	todn-^kb-.-vga ^dtug^	Vanj ; Je. ..
■	.8 dkg. TOzln, ki si j-ili pomaJila-ž žIico -i^aS-, - Potem: razdeli testo- h-a ■ dya ■enaka^dda;: H fiv
z -rokami raivalja}.- jia'palec :doBeli ;lijfay'.z«i] ... jii: kakor ..vry. alj. iito ki [o; üarezi' ha - pc^a' -' čice,- velike; kakor.vdlari'r -PoUgäj'')ih'''^ pi't--'-'
.;' luerni razdalji; nä namazan-pekać,;-.'inikd
-. se. dvignile 2a-polovicDr- ji-li--;pp0a.ži;;.ž'-'r^ .pe^im.. jajcem, .potresi
.. maiid^ßY;-Ler; jih-' speti y'pÄei; ■. ''ji/.-^^'X^"':
.■-. .- Ükvajinski- «sirnihß^-Zmeiä] pol duBrfv.'-pi'.et-laženega .sira ;s par-žlićanii .ijlölt'a in-.'aic.ö-'.' .prasejšnih: Ifem^ljnih;
: ter soljo'; oBliiuj. .z-'-rriočriatinii' rokahii; eiiak«?,
velike kolačke,; ki ' jili; na ninsli' . fiVinenb.--. ■. opraži ter jih polivaj.z gok.p .luslo.smetaiio^v; ; Lalikp pa to d i režeš öd' testa ■ z", -žlipo-' žliC^, 'r. .. nike,-. .ki,; jih '.kiihaj na slanem kr.dpu ddpe*^-jene' zaheli' ž raztopljenim presnini: maslom-; ; in polij s kislo smetantd.-.Po.-okiiiu jili;lqhko:% ftidi..' posipaj s sladkorjem.-' in šole. ppi-em: .j -heHS.-Jed je'hitro priprav:ljena' in .je:.zelo>: ^' izdatna. ;	- ' ■ ■-:--v;''.-:.
''ZeUnjäma- omciha: Zmešaj 'ž'siT.o.\;a,-''rij^;,7 merijaka, par zrn .sbli/.malci belega.."popri; '; paprike, pičle' pol-;'žličke gorčice' iii^ par'" .. -kapelj limcroovega; soka; Potem m(?'(i;.iiepre-..slanim meSanjem /dodajaj po viapljaivXEwga^ .olja .do' litra.- Eo- .fr';.:pm'äl;>ila jpl^xiicp'^
■	o'l j a, -razrahljaj^;; gösfo.;' m.a j o'nezp '■ z. nekplijčo,-' i;;.rp;ofega milega "vinskega'-'-las'ä■-■nfi..'.ko;'|e--^
' f^lno'ina goto'i'a;zmešaj;- -ptil-'
-ß dkg kapfc.'S ma-li-ki.s.y .kMaiidl, -2 o^ejen^^^^
'Sardeli .ih' nekoliko-' zeleliega ';petciäi}a;:-.'-vfe;;;'.^ :-d-rp'bnp;s'ešajljan6';';te.t
;' pmalco'; žeP- 'z . nqze\-o,..'-;^pm,epV Is.Iad-svv. 'kprja ih; pb;-jkitrehitiidi .i,par!iš^hir-It;;;' jfibnO'vega soka.'^-;;■ ''j'--::^:^'
31
Praktična nayodila
Delo na vrtu
Ohröhke gred obsadimo s poletnimi cvct-licanii iz gorke grede; zabojčkov in lončkov, kolikor smo sr jih pripravili. Za .razmnoževanje trajnic: zimzelena, vijolic, trobentic, arabis i. dr. je majnik najugodnejši čas. Ko odcveto, jih razdelimo na manjše dele in posadimo v ralilo zemljo na stalno mesto. Poganjke lahko kar odščipljemo in jih potaknemo v vlažen pesek, pomešan s prstjo. Po-malem. a večkrat jih moramo škropili, da se vkoreninijo. — Sadno grmičevje: ribez, ko-snmljo i. dr. zalivajmo z gnojnico. Škropljenje in mazanje sadnega drevja s 6—8% ar-borinom. je moralo bili izvršeno že koncem februarja. — Proti najhujšemu škodljivcu-sadnega drevja, jabolčnemu zavijaču in škr-lupu se je v zadnjem času za male vrtove zelo obnesel nosprasit, ki je sestavljen iz bakra in železa in ima isti učinek kakor bor-dološka brozga. Na 5 litrov vode vzamemo 6 dkg nosprasita. Prvo škropljenje se vrši pj-ed brstenjem, drugo ko so drevesa odcve-tela, l.relje škropljenje pa izvršimo tri do štiri tedne kasneje, ko so mladi plodovi kakor oreh veliki. Škropimo v mirnem in suhem vremenu, in sicer zj^itraj ali proli večeru. — Proti listnatim ušem. ki se zarede nči vrtnicah, škropimo s tobačnim izvlečkom. V 1 litru tople vode raztopimo 1—2 dkg niazavega mila in primešamo potem žlico tobačnega izvlečka. — Pri mladem, v jeseni ali letos vsajenem drevju treba paziti, da je zemlja zmeraj primerno vlažna. Zato ga je Ireba v suši zalivati. Cep ne sme biti pokrit z zemljo.
De]a na vrtu v aprilu. V zelenjadnem vrlu sejemo sedaj vso povrtnino. presajamo sadike v topli gredi, pikiramo paradižnike, jajčevce, kapiisnice, papriko in zeleno. Zalivamo toplo gredo v opoldanskih urah. na protsem pa zjutraj. — Ko odcvete lepotično grmovje, ga rezredčimo, vrtnice privezuejmo h količkom, ter jih obenem .škropimo s 3% ž,vepleno-apneno brozgo, da ne dobe i"je in plesni. Pregledamo in delimo kane in dalije, prve sadimo v lonce in jih poslavimo v toplo gredo. — Vse polelne cvetice sejemo sedaj v toplo gredo. Mak, kapucinarje, resedo in portulak, pa sejemo na stalno mesto. Pre saditi moramo tudi vse lončnice, da jim tako pomagamo do boljše rasti.
Razmnožujmo cvetice s potaknjenci. — Spomladi, ko poživlja in poganja toplo sonce v rastlinah sok hitreje, se tudi rane celijo mnogo hitreje in sigurneje. Zato vsaka go-
spodinja pazi, da ne zamudi tega časa, ter si nareže od cvetic potaknjence, in sr tako razmnoži lepe in njej povšeči rastline. .— Skorp vse dvo ali večlelnice- lahko razmnožujemo s potaknjenci, le pri prav trdih le-sastih rastlinah gre stvar malo . težje, Ce hočemo, da se nam bodo po možnosti zako-reninili vsi potaknjenci, moramo- paziti na štiri stvari: da pravilno režemo potaknjence, da jim damo pravilno sestavljeno zemljo in da imajo v zadostni meri-toploto in vlago. — Potaknjenoc odrežemo gladko in popolnoma vodoravno tik pod popkom ali kolenom. Tu se namreč nahaja največ hrane in se rana najraje celi. Da pa ne odda potaknjenec preveč vode, mu spodnje liste odre-' .žemo, zgornje pa pikrajšamo na dve tretjini. Potaknjence od mehkostebelnatih rastlin, koj, pelargonij, fuksij, nagljev itd., potikamo, ko se rana zasuši, to je čez en dan. Kakteje pa' pustimo na .suhem deset dni. Tudi predolgih potaknjencev ne delajmo, ker se ti slabo ko-roninijo! Dolgost naj bo 10 cm. — Pravilno narezane potikamo v zemljo, ki je' sestavljena iz treh delov oprane čiste mivke (rečnega peska) in enega dela dobre humozne zemlje. Potaknjenec naj pride le toliko v zemljo, da sloji, kajti čim bliže'je površini, tem preje odžene koreninice. Ako imamo za potaknjence globoko posodo, jo napolnimo z zemljo le do polovice, da lahko pokrijemo potaknjence s šipo, ker jim vlažna toplota in ogljikova kislina zelo prija. Večkrat na dan jih orosimo z mlačno vodo, posebno ob toplih sončnih dnevih. Dokler potaknjenci niso zakoreninjeni jih senčimo, pomeje pa počasi privadimo soncu. — Rastline, ki se težko ukoreninijo kot aralije, fikus, oleandri in druge, vtikamo v steklcnice z vodo. Na vrhu ob vratu steklenico zapremo s pa-r rafinom, da ne uhaja ogljikova kislina. — Na toplem (22—26® C) se kmalu pokažejo koreninice, na kar jih čez nekaj časa posadimo v lončke z rahlo, bolj peščeno zemljo.-Ćez štiri tedne pa jih presadimo v njim^od-. govarjajočo prst.	Majda
Zaloga jajc za zinio-
Mnogo denarja si prihranite, a imate tudi pozimi vedno ohusna jajca. Garantol se ne strdi, zato ^lahUo lajca tudi naknadno dolagate. Uporabljajte torej Q^kkontoi. V Garaniolu se ohranijo jajca veČ bot eno Jeto.
32