'i'=oo Otuvr - naša komuna GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK LETO IV. LJUBLJANA, DECEMBER 1964 ŠTEVILKA 10, 11. 12 »Naša komuna« za javno razpravo V svojem petletnem življenju časopis občinskega odbora SZDL Ljubljana - Vič - Rudnik Našii komuna to pot bistveno ttienja svojo vsebinsko podobo že tretjič. Ta razvoj je bil v bolj ali manj posrečeni podobi v glavnem 'odsev potreb po informiranju občanov — odsev •topnje samoupravljanja tako v ožjem kot v širšem občinskem merilu in seveda odraz ljudi in družbenih in upravnih forumov, ki so določali njegovo idejno usmeritev, rdečo nitko, ki naj Iti ji sledili. Zdi se, da je dosedanji družbeno politični razvoj pre-rastel koncept takega komunalnega lista, kakršnega smo imeli d<> sedaj. Od informatorsko člankar-skega tipa lista \ prvih dveh letih se je razvil v zanimivej-fogu in pestrejšega informatorja občinskih novic, ilustratorja in registratorja dogodkov in zanimivosti s področja naše komune. Sedanji položaj narekuje občinskemu odboru SZDL kot idejnemu nosilcu nov tip lista, takega, ki ho vspodbujal boj ninenj. ki bo gojil javno raz-pravo, ki bo odpiral proble-tue, ki bo z objektivno kritiko vzpodbujaI k akciji in mobili-»fal občane. Čim pa je list kritičen, čim odpira probleme, čim javno Razpravlja o jneld težavi, vedno nekoga „zadene“, je nekdo '•žaljen. Zato bomo potrebovali predvsem javne podpore, t odpore družbeno političnih <,rganizacij kakor tudi občin-®bc skupščine. (■e želimo tako ukrojiti notranjo podobo lista, če ji želijo dati neko težo, pa se hkra-u ne nameravamo odreči živahnim novinarskim zvrstem, i~~. .Roportaži, glosi, kozeriji, Rttiki, uvodnikom in podol)-*j°) Pa tudi fotoreporUiže ho-kot doslej, nas spremljevalec. , V naših časopisnih stolpcih 'orno posvečali prostor v skla-u z zgoraj opisanim koncep-»<>tn. vsestranskemu stiku z ob-saj je ta list namenjen p^dveem njim in v prvi vrsti si družbeno političnim uzham in organizacijam, pa Jj^dobčinskemu sodelovanju, TjVietijstvu, gospodarstvu, mla-kulturi, športu in dru-8 'dejavnostim. .^olikor nam bo mogoče, se D Usi ne r j ali na objavljanje 'hunskih prispevkov iz na- deloS-’ iz IMK’e.Žcljt V‘ iZ 8i. • 1111 organizacij. Nobena f0 ^ost ni, da smo bolj in-""riuii o dogodkih iz „oeai- tra občine:! kot iz obrobnih krajev in iz delovnih organizacij. Ce hočemo informirati objektivno in neposredno, mora-mlo s pomočjo občanov in članov delovnih organizacij Ustv ariti večjo mrežo dopisnikov in iz delovnih kolektivov, družbeno političnih organizacij in od drugod. Sedanja naklada, ki je nihala od 2000 do .‘1000 izvodov mesečno, je pri 16.000 gospodinjstvih v maši občini odločno premajhna. Skrb uredniškega odbora ho med drugim tudi v tem, da ho širil krog novih naročnikov in s tem seveda tudi bralcev. Prepričani srno, da tudi naša občinska skupščina zelo dobro pojmuje ustavni člen, ki govori o informiranju občanov in bo v še večji meri kot doslej podpirala pozitivna prizadevanja Naše komune. Pri svojih prizadevanjih potrebujemo najširšega razumevanja in sodelovanja vseh. zlasti pa občanov, katerim je list namenjen in vseli forumov, ki so kakor koli odgovorni za tlelo informativne službe. Smučarji it Ljubljane dobro poznajo ugodna smučišča v občini Vič-Rudnik V ČASU VIII. KONGRESA ZK JUGOSLAVIJE Komunisli-v samostojno polilično akcijo! Tudi v naši občini je že daljše obdobje pred VIII. kongresom ZKJ oziiačcva’a živahna družbeno-politična aktivnost vseh organizacij Zveze komimistov, socialistične zveze, sindikata in mladine. Bile so predkongresne, konference osnovnih organi/arij. številni posveti in aktivi komunistov ter občinska predkongresna konferenca Zveze komunistov, kjer so hiii izvoljeni delegati za VIII. kongres. Iz naše občine so sc udeležili kongresa trije delegati: Darko Kolcne — lesni strugar iz l tensilie; Vidojka Kozak — ekonomist iz terenske osnovne organizacije na Večni poti in Jože Slivnik — inženir kemije v Nuklearnem inštitutu Jožef Štefan. Uclo VIII. kongresa ZKJ so vsi delovni ljudje — komunisti in nekomunisti v naši občini spremljali z velikim zanimanjem. V nekaterih delovnih organizacijah so v času kongresa pripravili posebna zborovanja ter poslali pozdravne brzojavke. Nil raznih [»osvetih, konferencah in sestankih komunisti z zanimanjem obravnavajo gradivo Vlil. kongresa ter prizadeto razpravljajo predvsem o dntžbcno-ekonomskih vprašanjih socialističnega razvoja, kjer »c: danes kaže vrsta problemov in protislovij, ki zahtevajo jasno analizo in idejno oceno ter predvsem jasno stališče za odstranjevanje napak in slabosti, glede česar nam kongres daje zelo jasno orientacijo. Vlil. kongres je uresničil pričakovanja delovnih ljudi ter bo v vsakem pogledu predstavljal pomembno prelomnico k odločnejši dejavnosti komunistov v odstranjevanju vsega tistega, kar ovira hitrejše zboljšcva-njc življenjskih pogojev naših delovnih ljudi in lutrejši razvoj socialističnih družbenih odnosov'. V obdobje VIII. kongresa sovpadajo tudi redne letne konference osnovnih organizacij ZK, v katerih je v naši občini povezanih preko dv a tisoč komunistov. Konference se vsebinsko tesno povezujejo z razpravami o gradivu VIII. kongresa. Te predstav Ijajo pomemben prispevek k jasnejšemu |K>jmovanju vloge in pa družbene odgovornosti komunistov ter načinih njihovega delovanja v pogojih samoupravljanja. V ZK se jasno utrjuje zavest, da je krepitev in razvijanje socialistične demokracije in še posebej delavskega samoupravljanja najpomembnejša naloga ZK in izhodišče za reševanje vseh problemov današnjega časa. Darko Perovšek OB NOVEM LETU 196» ČESTITAJO PREBIVALCEM OBČINE OBČINSKI OOBOR SZDL, OBČINSKI KOMITE ZKS, OBČINSKI SINDIKALNI SVET, ZVEZA MLADINE, ZVEZA BORCEV, VSE DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN ŠE POSEBEJ OBČINSKA SKUPŠČINA LJUBLJANA-VIC-RUDNIK JaBtuv izbita n j e kandidatov za občinsko Skupščino Na razširjenem plenumu občinskega odbora SZDL je bila v drugi polovici minulega meseca izvoljena volilna komisija. S tem so se začele priprave za skupščinske volitve aprila prihodnje leto, ko poteče mandat polovici skupščinskih odbornikov iti poslancev. Dosedanji glavni in odgovorni urednik Naše komune IVAN V1RNIK je odšel nu odslužcnjc vojaškega roka, zato list nekaj časa ni izhajal in sc zato opravičujemo. Novi glavni in odgovorni urednik Naše komune je postal PETER LIKAR Priprave za bližnje skupščinske volitve so sc torej pričele prej kot doslej. To dejstvo samo po sebi govori, da pomeni daljši čas priprav na volitve, tudi širšo možnost, da pri izbiri potencialnih kandidatov zn nove skupščine sodeluje čira več ljudi. Gre torej za kvalitetno spre-picmbo v kadrovanju in v kadrovski politiki nasploh. V čem se zrcalijo te spremembe ? V dosedanji praksi izbire ljudi za skupščine je obstajala določena ozkost, ko so sc kandidati za skupščine in druge organe izbirali v okviru ožjih posvetovanj ustreznih kadrovskih komisij in političnih aktivov družbeno-političnih organizacij in podobno. Taka praksa kajpada ni dajala dovolj možnosti širšega sodelovanja občanov pri izbiri ljudi za skupščine in druge vodstvene organe v našem družbcno-jtolitičnem in samoupravnem sistemu. Uveljavljanje take smeri v naši kadrovski politiki pomeni nadaljnji korak k realizaciji ustavnih načel na tem področju. Ta demokratična na- čela v kadrovanju so se pričela realizirati že pri minulih volitvah, vendar pa v praksi še niso prišla dovolj do izraza. Pri prihodnjih volitvah je treba torej Široko odpreti proces demokratizacije v kadrovski politiki in ga utrditi na temelju javnega odločanja in sodelovanja vseh občanov s ciljem, da ]>ostane tudi kadrovska politika stvar njih samih. Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL je sprejela predlog, da sc izvede širok javni izbor potencialnih kandidatov' za nove skupščine. Javno evidentiranje, ki je že potekalo v okviru letnih konferenc organizacij SZDL naj bo izvedeno tudi na zborih ostalih družbeno-političnih organizacij, v samoupravnih organih >n v društvih. Mimo tega je volilna komisija pripravila tudi javno anketo preko katere bodo občani dajali predloge. Seveda gre pri tej široki izbiri ljudi za to, da bi bilo izbranih čim več ustreznih predlogov. Zaradi tega bo ob anketi orisana tudi naj- bistvenejša problematika, Id jo je reševala in O njej razpravljala občinska skupščina. Istočasno bodo nakazane pomembne značilnosti iz analize o izkušnjah in delu občinsko skupščine v razdobju zadnjih dveh let ter opisana hkrati tudi delovna usmeritev skupščine v naslednjem obdobju. l’oleg specifičnih zahtev, katerim mora ustrezati sestav skupščine, pa gre tudi za to, da upoštevamo doslcjšnjo družbeno-politično aktivnost predlaganih, njihov konkreten prispevek v razvijanju socialističnih družbenih odnosov, njihovo delovne in moralne kvalitete, družbeni ugled, ki ga predlagani uživa v svoji družbeni sredini in javnosti in |>odobno. Časopis Naša komuna bo sproti spremljal priprave na volitve. Sproti bo tudi objavljal vse predloge javnega izlntra kandidatov za nove skupščine od družbeno-političnih organizacij, ankete in posameznikov. Vse predloge je treba pošiljati na volilno komisijo pri občinskem odboru SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik, Trg MDR 7, Ljubljana. (Imena čla-tiov občinske skupščine in posl. skupščine SRS so objavljena na 5. strani.) REZULTATI DE N ETMES EČ NEC A GOSPODARJENJA V NAŠI OBČIM Še vedno gospodarski vzpon! Pet sto milijonov dinarjev v glavnem za zvišanje osebnih dohodkov. Naraščanje števila (delavcev. Izvoz sc je v primerjavi z lanskim letom povečal za 48°/o. Letos so hili osebni dohodki delaveev in nsliižhenccv, zaposlenih v ohčini, 38o/o višji kol lani. Tako kot vsa dosedanja leta je bil tudi v letošnjem letu opazili občuten porast gospodarskega napredka. Ta je bil pogojen med drugim z dokajšnjo investicijsko konjunkturo, zlasti v gradbeništvu, proizvodnji, obrti, delu komunale in v tistih podjetjih, ki proizvajajo izdelke za široko potrošnjo. K tej stopnji rasti je pripomoglo tudi povišanje cen, večanje števila zaposlenih in podobno. Vsi ti razlogi so hkrati vplivali na precejšnje povečanje osebnih dohod kov. Razen tega se je povečala v letošnjih devetih mesecih fakturirana realizacija kar za 27,4o/o. Ta odstotek pa nam ne daje resnične Jpodobc o dejanskem j K) veča n ju vrednosti proizvodnji*. saj prispeva k temu svoj delež tudi porast cen. Zanimiva je tudi ugotovitev, da ukinitev prispevka od izrednega dohodka ni vplivala na pomembno povečanje skladov podjetij. Pričakovali smo namreč, da bodo ta denar uporabili za razširjeno reprodukcijo, oziroma za izboljšave in modernizacijo proizvodnih zmogljivosti. 300 milijonov dinarjev, kolikor jih je ostalo podjetjem zaradi ukinitve prispevka od osebnega dohodka, so podjetja uporabila večinoma za osebne dohodke. Ta ukrep pa je ponekod tudi razumljiv, saj so bili marsikje, precej pod povprečjem. Kljub precejšnjim naporom, da bi intenzi-ficirali proizvodnjo, se marsikje še vedno nagibajo k večanju števila delavcev. Tako se je to število povečalo od 8314 na 9093, kar je za 2,7o/o več, kot je bilo planirano povprečje za celo leto. Razveseljivo je, da »c je v naši občini letos povečal izvoz v primerjavi z lanskim letom za 48o/o, medtem ko se je v vsej državi le za 11,5o/o. Letošnji povprečni osebni dohodek na zaposlenega je bil v letošnjem septembru za povprečno 38o/o višji kot lani v istem času. Pri tem moramo poudariti, da sc pri izplačevanju dohodkov kažejo v nekaterih podjetjih (Komunalno podjetje Vič in Varnost) tudi nravni lovske težnje. Eden izmed problemov v gospodarstvu naše občine je organizacija proizvodnje in celotnega poslovanja. V številnih podjetjih ima organizacija proizvodnje še obrtniški značaj in ponekod tudi obrtniško mentaliteto, ki močno zavira normalen prebod na industrijski način proizvodnje. Tovarna vijakov v novih prostorih Letošnji Dan republike si bodo delavke in delavci Tovarne vijakov na Viču v Ljubljani še posebej zapomnili; prav pred tem praznikom so se preselili v novo tovarno. S tem se je uresničila dolgoletna želja tega kolektiva, da bi delal v primernejšem okolju, na modernejših strojih in da bi izboljšal tehnologijo proizvodnje. različnih vrst vijakov manjših velikosti, ki jih v Jugoslaviji ni nihče izdeloval. Podjetje, ki je do 1956 delovalo kot obrat raznih gospodarskih organizacij, je začelo z izdelovanjem teh vrst vijakov. Ze v začetku svojega delovanja je naletelo na številne težave in zapreke, saj doma niso izdelovali strojev, ki so jih potrebovali, možnosti uvoza pa Z otvoritve nove Tovarne vijakov — Na sliki vidimo v ospredju direktorja te tovarne Cirila Marinčka in predsedniku občinske skupščine inž. Slavka Jakofčiča Na svečanosti pred otvoritvijo sta spregovorila direktor tovarne Ciril Marinček in predsednik občinske skupščine Vič-Rudnik inženir Slavko Jakofčič, ki je s tem, da je odklenil tovarniško poslopje, tovarno slavnostno odprl in jo izročil delavcem. Po podatkih iz direktorjevega govora prinašamo kratko zgodovino te tovarne, ki jo je že leta 1922 ustanovil Tomo Vojnovič, ko je za začetek kupil nekaj avtomatov za izdelavo lesnih vijakov. Najprej samo lesni vijak! Vse do osvoboditve je podjetje izdelovalo le lesne vijake in se te v manjših količinah. Po vojni, ko so se začele razvijati nove veje industrije — predvsem elektroindustrija, radio-industrija, industrija telekomunikacij, avtomobilska industrija in industrija gospodinjskih aparatov — pa je bilo potrebnih vse več so bile zelo majhne. Po lastnih načrtih in z lastnimi sredstvi so začeli izdelovati potrebno strojno opremo in večati proizvodnjo. Potrebe so bile vsak dan večje in tudi kakovost izdelkov so morali izboljševati. Sedemkral povečana proizvodnja Osamosvojili so se leta 1956. Spoprijeli so sc z začetnimi težavami in že štiri leta kasneje so izdelali obširen program rekonstrukcije in razširitve podjetja. V fazi velikega in hitrega razvoja se je podjetje znašlo zlasti od leta 1962 naprej, ko so /jičcli dobivati note stroje in jih v zasilnih prostorih montirati. V kratkem času so s pospešeno proizvodnjo na njih dosegli tako velike ekonomske uspehe, da so lahko začeli računati z zidavo prepotrebnih novih tovarniških objektov. Od ustanovitve do zdaj so povečali proizvodnjo za sedemkrat, fizični obseg proizvodnje po vrednosti pa za desetkrat, kar proizvajajo vse več vijakov v zahtevnejših izvedbah. Ce tu omenimo še to, da so število zaposlenih povečali le za trikrat, to pove, da gre razvoj predvsem na račun boljše ekonomike in modernizacije podjetja. Tako nagel in dinamičen kvantitetni in kvalitetni razvoj je uvrstil ljubljansko tovarno vijakov med najpomembnejše izdelovalce tovrstnega blaga v Jugoslaviji, v proizvodnji drobnih vijakov pa celo na prvo mesto. Tovarna vijakov na Viču je izmed vseh naših vijakarn najbolj specializirana in teži k nadaljnji specializaciji. Pravilnost njene poti potrjujejo ekonomski uspehi. Zaključek rekonstrukcije pa ni in ne more biti konec razvoja podjetja, la je le omogočila solidno osnovo nadaljnjemu razvoju, modernizaciji in dvigu delovne produktivnosti. S tem je kolektivu dana svetlejša perspektiva za zadovoljevanje širšega standarda. Preden je ing. Slavko Jakofčič odklenil tovarniška vrata, je govoril delavcem in je med drugim rekel: — Ko otvarjam novo tovarno, mi dovolite, kla v imenu občinske skupščine Ljubljana-Vič-Rudnik čestitam celotnemu kolektivu k praznovanju Dneva republike, ki je za vas letos še bolj pomemben. Pri tem izražam zadovoljstvo nad doseženimi uspehi na ]>odročju produktivnosti in tehnologije, ki jo boste v novih prostorih lahko še uspešneje razvijali. Dvignite se na evropsko raven Naše veselje in zadovoljstvo pa naj ne velja le novemu objektu, temveč novim delovnim jK)gojem, ki predstavljajo največji napredek pri izgradnji tovarne. Prihajate iz zastarelih in težkih delovnih pogojev, iz temnih prostorov, v katerih so brnele tehnološko zastarele jermenice. .. Z otvoritvijo teh prostorov imate vse pogoje za proizvodnjo ne le na jugoslovanski, temveč na evropski ravni. Zato pričakujemo, da boste to izkoristili in sc vključili v mednarodni trg, kar bo v novih ekonomskih ]>ogojili za normalno obratovanje potrebno. Ker jc vaša produktivnost že sedaj v jugoslovanskem merilu med višjimi in ker jo bo mogoče v novih pogojih še izboljšati, vam to ne ho delalo posebnih težav . .. Za zaključek naj zabeležimo še redek — in izredno pohvalen podatek, ki govori o pravilni poti tega podjetja. Tovarna vijakov na Viču že vrsto let NI ZVIŠAT.A svojih prodajnih cen, pa ji je kljub temu uspelo obdržati skoraj iste odnose med bruto dohodkom, dohodkom in dobičkom, čeprav so se povprečni osebni dohodki v tem času podvojili in da so se cene reprodukcijskega in ostalega materiala in električne energije zelo zvišale. E. J. cJ)ja&a komuna je LiM za občane! Iščemo dopisnike I redniski odbor Naše komune se je odločil, da bo razširil mrežo svojih dopisnikov z območja občine Vič-Rudnik. Zaradi (egu želi uredništvo pritegniti čAu več sodclavecv. Še posebej želimo organizirati dopisništvo v Velikih l.aščali. na Turjaku, na Igu, v Polhovem Gradcu, v Podpeči, v Preserju. x Horjulu in iz drugih krajev. Dopisnike želimo dobili tudi i!r. delovnih organizacij iz driižbeno-pnlitičniii organizarij, iz šnl in drugod. 'Pako v naših krajih kot v delovnih organi/arijali, šolali in drugod se odvijajo številni dogodki, vsepovsod nastajajo problemi, ki zahtevajo javnih razprav in javnih odgovorov. Pričakujemo, da hudo prvi začutili potrebo po javni razpravi skupščinski odborniki, člani družheno-političnili organi/arij in vsi pišoči občani!. Pričakujemo, da se bodo za redne sodelavec odločili družbeno-politieni dr-lavei. učitelji, študenti, v naši komuni stanujoči novinarji, strokovnjaki z različnih področij in vsi tislš, ki jih veseli problemsko pisanje. Zaradi boljšega izkoriščanja strojev 400,000.000 dohodka Občinski sindikalni svet, Občinska skup' »čina in družbene organizacije naše občine ** meseca novembra organizirale posvetovanj« intenzifjkaciji proizvodnje (to je: povečanj** proizvodnje zaradi boljšega izkoriščanja delo* nih orodij — na primer strojev). Iz referatov in razprav jc bilo razvidu**’ da so sc številne delovne organizacijo prir* v zadnjem obdobju temeljiteje usmerjati U* intcnzifikacijo. Nekateri predstavniki delovnih organi***^ s področja naše občine so poročali o kons nih uspehih za aktiviranje zalog. Samo ^ šave, o katerih »o govorili na tem posvetu« povečale gospodarskim organizacijam don za približno 400 milijonov dinarjev. Sc v. ^ pa je precej rezerv, ki so jih grobo ocen* |s«u*** 20 do 30 odstotkov. V eni prihodnjih številk našega lis**1 " orisali eno izmed gos[K)(Iarskih organ1*0 • je z intcnzifikacijo proizvodnjo prihranil* več denarja. Nekatere dileme rakitniškega turizma V zadnjem času smo priče številnim javnim razpravam o turističnem centru na Rakitni. Pri tem lahko opazimo, dve skrajnosti: Pretirano navdušenje, ki ne vidi nobenega problema, ki postavlja optimistične roke in izredne ekonomske učinke že v prvem obdobju, dni^i pa si |hh! plaščem objektivnosti ustvarjajo bulvarsko |>opiilamost. brez poznavanja osnovnih principov gospodarjenja, sistema prelivanja sredstev iz enega sklada v dm-gega in menijo, da bi morala občinska skupščina reševati le probleme okrog urejanja cestišč (kar je brez dvoma pereč problem) in kloak pred nekaterimi hišami. Rakitna ima probleme, vendar pa moramo gledati to investicijo s širšega gledišča kot oni, ki menijo, da jo gradimo le za gornjih sto. 2c zdaj smo si enotni, da bi hotelsko gostinske objekte moralo graditi finančno sposobno gostinsko podjetje (če tako sploh obstoja), le-to bi moralo poskrI>eti za načrte, ki hi ustrezali tako estetskim zahtevam kot notranji funkcionalnosti. Razen tega bi moralo {»oskrbeti za takojšen pričetek vzgoje kadrov, {»oskrbeti za njihova stanovanja in podobno. Tz ekonomskih polomij smo že spoznali, da turistično gostinskih objektov, ki bi morali začeti delati a polno zmogljivostjo takoj, ne moremo zaii[»avati začetnikom. Resnim turističnim strokovnjakom se zde za velik dotok deviznih tujcev naši načrti za Rakitno precej — preskromni. Rogatega tujca vlečejo v turistične centre poleg vseh naravnih prednosti, ki jih imamo na Rakitni v izobilju za to vrsto gradenj kot doslej. Pri odločitvah glede višine tega prispevka, hi bilo treba misliti na to, da bodo verjetno že pred zgraditvijo kanalizacije in vodovoda vsaj prvi lastniki \veeckcndov morali precej investirati v sorazmerno drage greznice, kapnice, hidroforje in druge naprave. Cc je bilo visoko v gozdovih ležeče jezero, dve žičnici, odlični smučarski tereni, bližina Ljubljano, Cerknice, Rakovega Škocjana, Krima in Kureščka, klima, v kateri menda kar pomnijo domačini ni bilo tuberkuloznega bolnika, mir, sončne košenice, izredne možnosti CKazna&art, ket Slišal sem, da so na eni zadnjih skupščinskih sej odborniki grajali sistem komunalnega prispevka in črnili gradenj v naši občini, (kar je problem v vsej Ljubljani). Tudi jaz bi rad prispeval k tej razpravi svoj delež in vam opisal svojo prizadetost in prizadetost vseh tistih, ki smo po pošteni poti gradili v zadnjih letih individualne hiše. Mislitm tistih, ki smo okusili vso birokracijo, sto potov, komunalni prispevek in druge, težave ob gradnji. Da pa ne bo nesporazuma, nočem propagirali maloposcstniških interesov. Menda smo se že otresli miselnosti, da individualne ali vrtne hiše zapro ljudi v svoj svet. Kot graditelj lastne hiše se čutim z več strani močno zapostavljenega: Predvsem je treba naglasiti, da (»ostajajo ti kraji pomemben člen v turistični verigi brimskega območja in Notranjske, ki ga Im> pozneje verjetno (»ovezovala asfaltirana cesta. Nesmiselne so trditve, da je ta Rakitna le za peščico občanov. Ze bežen (»ogled na mapne kopije tega območja pove, da je pretežna večina površine rezervirana za družbeni eektor in to ne samo za občino Vič-Rudnik, * ni pa k za vsako družbeno ali gos(»odarsko organizacijo, ki bi bila pripravljena na tem območju graditi. Podoben nesmisel bi bila trditev, da si je občina Tezno v Mariboru ogradila Pohorje zase ali pa občina Ko[»er Portorož le za Koprčane. Nastajanje velikih turističnih centrov pač •t* pogojeno s kapricami „gornjih stotih", ki 80 sposobni zgruditi kvečjemu vveeckend na obroke, ampak je to stvar potreb, lokacije, ®redstcv, pripravljenosti družbenih in gospodar-Bbib organizacij za gradnjo, komunalnih ugod-nosti, bližina večjega mesta itd. Razen tega nc gre prezreti dejstva, da sc je gradnja Rakitne pričela šele (»o pristanku zborov volivcev in so bile investicije zanjo objavljene v družbenem planu. Kritiki, ki so bili na zboru ''olilccv in brali družbeni plan, bi se lahko oglasili takrat in ugovarjali. Rakitna ima probleme, ki jih seveda ne "•meravarno skrivati. Verjetno bi bilo uvodo-nia (|»olcg številnih že razčiščenih vprašanj) •tuiiniivo vedeti kakšne in kolikšne realne na-ložbc bodo potrebne, da bo rakitniški turizem Oarcdil prvi korak in shodil V Kilo l»o dal ta denar in v kolikšnem času sc nam l»o vrnil V Jasno je, da l»o graditev tekla po stop-zato bo tudi denar dotekal počasneje, ol ce l»i bili s|M>sobtii graditi vse hkrati. Pri odločitvah, kam Immo usmerjali te naložbe, pa potreben tehtnejši premislek. Ah naj gradimo reprezentativnejše objekte Prenočitvami (kar je posebej važno za dotok cnurja) z barskimi, zabaviščnimi in grugimi ^'ogljivostmi in ki hi že v prvi fazi pritegnili . Zc,nce, ali naj Immo v prvi fazi skromnejši 'O bi gradili objekte, ki bi ims stali manj in ^ katere bi pritegnili manj (»etične domačine, l*i prinesli s selmj v potni torbi doma ,fcuhano klobaso? . ^ hočemo uresničiti načrtovanja in urc-. 1 precej optimistično postavljene roke, •R111? niornli zcl° kmalu vedeti, kdo im inve-kd*** ,lajl'omcn,l>nejše objekte na tej planoti, “o vodil in kdo usmerjal vsaj v začetni ‘‘“j* cclntno, zlasti gostinsko dejavnost. tudi atraktivni objekti z vsem udobjem, ki ga dajo sodobna civilizacija. Lahko osvojimo tudi drugi koncept, da ailaptiramo nekatere sedanje objekte, s čimer pa ne moremo računati na pomembnejši priliv deviz, pač pa lahko računamo, da bodo v njih lahko prirejali različne seminarje, sprejemali šolske ekskurzije, gostili smučarje ipd., kar bi nam prineslo seveda precej manj denarja. Gostinski delavci vedo, da solidna začetna investicija v ustreznem kraju, veliko tudi kmalu vrne. • V zvezi z vsemi temi razmišljanji velja omeniti tudi čimprejšnjo ureditev cest, ki vodijo na Rakitno, postavitev transformatorske postaje, napeljavo vodovoda, ureditev primerne kanalizacije, telefonskih vodov ipd. Za interesente iz družbenega in privatnega sektorja, ki se zanimajo za vveeckeiide in druge objekte, bi bilo treba čimprej določiti višino komunalnega prispevka in drugih dajatev. Zanimivo bi bilo vedeti za razmerja med temi dajatvami. 400 do 600.000 dinarjev ali celo milijon dinarjev za komunalni prispevek za vvccckend je najbrž precej prevelika vsota, dn bi ostala Rakitna še naprej tako zanimiva — zapostavljen sem proti tistim, ki so gradili hiše takoj po vojni in kakih petnajst let po njej; — zapostavljen se čutim proti tistim, ki so gradili na črno; — zapostavljen sem proti tistim, ki jim je družba ob razmeroma ugodnih pogojih dala stanovanje v bloku. Kakih petnajst let po vojni so gradili individualne hiše brez komunalnega prispevka, kupili gradbeni material po sorazmerno nizki ceni, si opremili stanovanje in spričo porasta dohodkov do danes skoraj v celoti ali pa že v celoti odplačali dolgove. Tudi gradbene usluge so bile precej cenejše in zaradi gradbeniške stagnacije obrtniki niso navijali cen do neskončnosti. Glede cen gradbenih storitev je stvar že nekje razumljiva. Ne razumem pa, da je komunalni prispevek mahoma tako poskočil. Prej 15 let nič, zdaj pa, kot bi sc hoteli „muščcva-ti" za vso preteklo popustljivost. Mislim, da komunalni prispevek mora biti. Verjetno ga (»ozna ves napredni svet. Najbrže pa ni prav, da imamo graditelji občutek, kot du se hoče vse breme prevaliti na sedanjo nadaljnjega razvoja turizma, le začetna vaba, ki je privabila toliko interesentov, da so številne parcele že razprodane, bi sc morali pred nadaljnjo „invazijo“ turistov in turizma vsestransko zavarovati. Začetno upravičeno navdušenje nail velikimi možnostmi turizma na Rakitni, bi se moralo umakniti drdranju računskih strojev v ekonomsko-analitskih birojih, geološkim vrtalnim napravam, asfalterjem, železni ekonomiki gostincev in v nemajhni meri učinkoviti propagandi, prirejeni za tiste kategorije turistov, ki jih želimo pripeljati na Rakitno. &em ZQtadlL fri&a generacijo graditeljev. Danes grade hiše večinoma le tisti, ki na tak ali drugačen način rešujejo svoj stanovanjski problem, taki, ki ne grade zaradi luksuza. In prav ti so obreme-Injeni s jJnmunalnim prispevkom, ki znaša včasih milijon dinarjev ali celo več. V neenakopravnem položaju sc počutim tudi (»roti ,,črnim" graditeljem. Na mnogo boljšem so namreč kot tisti, ki smo zadostili vsem zapletenim in mučnim formalnostim in plačali ves ali delni komunalni prispevek. Taki niso večinoma preizkusili nobenih uradnih potov. Kjer jim je bilo všeč so zasadili lopato in si zgradili hišo. Pri tem jih ni prav nič brigalo mnenje urbanistov, ne kje bo stala šola ali trgovina. Zgradili so si hiše, ker so rabili stanovanje. Gradbena inšpekcija jih je kaznovala z najmanj 20.000 dinarjev in jim izdala nekakšne odločbe (za komunalni prispevek jih pi spraševala) in s tem je bil problem rešen. Mnogi taki črni graditelji danes z vso ogorčenostjo zahtevajo ,,od občine", da jim uredi ceste, razsvetljavo, »odo in drugo. Vprašam se tole: „Ali se ne bi bolj izplačalo zgraditi ,črno‘ hišo?" Postavil bi si jo, kjer bi meni ustrezalo, tip hiše, kot bi ga sam želel, plačal bi 20.000 (ali pa 200.000) dinarjev kazni, potem pa bi postavljal sanitarni problem zaradi vodovoda in kanalizacije in političnega zaradi elektrike. Potem si postavim sekiro za vrata in čakam tiste delavce, ki bi sc mi upali podreti hišo. In ko smo že pri črnih gradnjah. Ločiti bi morali tiste „črne“ graditelje, ki so leta in leta prosili za gradbeno dovoljenje in se lotili graditi potem, ko so sc že naveličali potov, in tiste, ki so začeli ignorantsko graditi, ne da bi se enkrat samkrat oglasili na občini. Jaz sem proti črnim gradnjam. Določimo teritorije, čeprav nekoliko dlje iz mesta, kjer bodo ljudje lahko gradili individualne hiše. Omejimo birokratske postopke pri izdaji lokacijskih dovoljenj in omogočimo ljudem hitro in ceneno gradnjo. Pustimo jim, da v skladu z denarjem, zategovanjem pasu in z vsemi skritimi rezervami rešijo svoj stanovanjski problem, družbo pa razbremenijo gradnje enega stanovanja. Prizadet sem tudi do tistih, ki so ,,kupili" stanovanje v blokih. Jaz in mnogi drugi tudi te možnosti nismo imeli. Tem je družba plačala največkrat 50o/o, podjetje 30o/o, sami pa so prispevali 20o/o. To je zneslo za trisobno stanovanje približno 800.000 do 900.000 uku, pri tehničnih krožkih in v proizvodnji. In razmere, v katerih se razvija tehnična vzgoja učencev viške občine? Neprimerni prostori Nad 6000 učencev sc šola v dvanajstih osemletkah. Med temi imajo primeren prostor in opremo za tehnično vzgojo le nove šole: Trnovo, Oskar Kovačič in Preserje in šele od Primanjkljaj v vzgoji in izobrazbi, s katerim odhajajo iz šol cele generacije učencev, je za nas predrag, da bi ga lahko prezrli. Najnujnejši ukrepi Naš skupni interes je, da bodo šolski kolektivi prihodnje leto postavili v ospredje delovnih načrtov: ureditev delavnic in opreme, zagotovili vsem učencem brezplačno ves material, ki ga potrebujejo pri delu, razvili tehnične krožke, zlasti tam, kjer uvajajo celodnevno bivanje učencev, in pritegnili sodelavce iz proizvodnje, poskrbeli za usi>osablja-njc predavateljev tehnične vzgoje z rednim, izrednim študijem in štipendiranjem. Proizvajalec, ki ga bo v veliki meri oblikovala že osnovna šola. bo vlaganja vračal družbi z velikimi obrestmi. Marjan Tomšič Žc večkrat smo razmišljali in pisali n kulturni situaciji v naši občini, toda največkrat le o posameznih dejavnostih in le redkokdaj s prepričanjem, da bomo zares naredili korak naprej. Vedno smo upali, nekoliko neopredeljeno sicer, da bo drugače, da sc bo nekaj spremenilo, da bo krenilo na bolje. Saj mogoče tudi jc, le bolj po naključju kot po zavestnem delu. bolj zaradi prizadevnosti posameznih aktivnih kulturnih delavcev kot po zavestnem programu naše komunalne skupnosti. Konce novembra pa je občinski odbor Socialistične zveze na posebnem posvetovanju pregledal položaj tudi na tem področju in sprejel nekaj tehtnih sklepov in priporočil, ki utegnejo biti rasnična prelomnica. Sedaj delujejo v občini tri poklicne kul-turno-prosvetne ustanove: Ljudska knjižnica ,,Prežihov Voranc“ s podružnico na Dolenjski cesti, Glasbena šola Vič in Delavska univerza Vič-Rudnik. Vse tri ustanove naj bi razvijale svojo dejavnost na območju vse občine. V tem iso v dokajšnji meri uspele, le knjižnica ..Prežihov Vornnc“ še ni kos vsem nalogam, ki bi jih kot matična knjižnica morala opravljati, čemur je glavni vzrok pomanjkanje dobrega strokovnega kadra. Poleg teh poklicnih ustanov deluje v občini še osemnajst kulturno-prosvetnih organizacij, društev, ki naj bi s svojo dejavnostjo v kar največji meri zadovoljila kulturne potrebe občanov, Itodisi z lastnim programom bodisi z organiziranjem gostovanj. Hkrati naj bi omogočila ustvarjalno delo vsem onim prebivalcem, ki to žele, ki bi hoteli svoja umetniška nagnjenja uveljaviti, oblikovati in razvijati. V teh organizacijah je bila poglavitna dejavnost igralski amaterizem, v veliko manjši meri glasim, balet, likovna ustvarjalnost itd. Film jc našim občanom posredovalo pet kinomatografov, od katerih so štirje v okviru društev (Kozarje, Podpeč, Ig. Velike Lašče). V drugih krajih imajo ozkotračui projektor ali pa pri njih gostuje (Škofljica, Golo, Rakitna, Dobrova, Šentjošt, Črni vrh). Ob vsem tem pa prihaja močno do izraza Aejstvo, da je s kulturno dejavnostjo razmeroma slabo preskrbljen dolenjski predel občine. Na |)osvctn je bilo nadalje ugotovljeno, da je bilo za hitrejši in kvalitetnejši razvoj kulturne dejavnosti v občini storjeno vse premalo. Kultumo-prosvetni organi niso dovolj analitično, usmerjevalno in načrtno vodili kulture v občini, krajevne skupnosti so na tem področju storile malo ali nič in tudi materialna sredstva so bila pičlo odmerjena, ne glede na to, da so zadnji dve leti porasla. Posvet jc soglašal v tem, da bi v krajih, kjer jc potrebno, opravili konsultacije s prizadetimi družbeno-političnimi organi kraja • tem, kako konkretno ukrepati v posameznem kraju, da bi sc kulturna situacija izboljšala. V tej zvezi bi mogli konkretizirati vprašanje družbenih centrov. Opredeliti bi morali vlogo občinskega sveta kulturno-prosvetnih organizacij (doslej občinski svet Svobod in prosvetnih društev) in sveta za kulturo in prosveto občinske skupščine. Slednji naj bi imel analitično, usmerjevalno in programsko vlogo. Opravljal naj bi analize, skliceval širše posvete in javne tribune, razpisoval ankete. Svet kulturno-prosvetnih organizacij pa naj bi skrbel za organizacijo kulturno-prosvetnih društev, jim dajal ustrezna navodila in strokovno pomoč prek svojih strokovnih komisij, skrbel za strokovno vzgojo kulturno-prosvetnih kadrov, organiziral občinske kulturne manifestacije in podobno. Prešli naj bi na pogodbeno financiranje kulturne dejavnosti v občini sploh in v |H>sa-meznih kulturno-prosvetnih organizacijah še posebej po načelu delovnega učinka. Vsaj v simbolični meri bi morali nagrajevati strokovno in vodstveno delo v kulturno-prosvetnih organizacijeh in v občinskem svetu. S tem bi, med drugim, tudi temu delu priznali družbeno potrebnost in veljavo. Poklicne, kul turno-prosvetne ustanove naj bi čimprej prevzele nase vso skrb za tisto dejavnost v kulturno-prosvetnih organizacijah, ki strokovno spada v njihovo delovno področje, seveda če tega niso storile že doslej. Boris Makovec SOCIALISTIČNA ZVEZA UGOTAVLJA POLOŽAJ NA PODROČJU NAŠEGA KNJIŽNIČARSTVA fpcalj na knjižnih palicah letos naprej tudi šola na Viču. Druge imajo gasilne prostore s starimi šolskimi klopmi, neprimernim orodjem ali pa so celo brez njega. V Horjulu je delavnica v bivši kuhinji. Star štedilnik je ostal: pozimi ne zmore ogreti prostora. Črvive delovne mize in razmajane klopi »o bile že pred leti godne za v peč. Najbolj preprosta delovna orodja so do konca služila v' obrtnih delovnieab, potem pa so jih podarili šoli. V Škofljici so v sili pregradili kletni prostor z dvema linama visoko jkhI stropom in vsiljivo vlago, ki uničuje orodje, material in pa voljo učencev in učitelja. Nič boljše ni na Igu, v Laščah in drugod. Učencu je tehnika blizu, ga navdušuje in razvija, Stik z njo v takih razmerah pa mu jemlje zanimanje, ga napačno informira in celo vzbuja odpor. Predavatelji po sili Še slabše so kadrovske razmere. V vseli osemletkah bi potrebovali, ob polni zasedbi, 21 predavateljev tehnične vzgoje z višjo izobrazbo, imajo pa samo enega. Ostali, ki poučujejo tehnično vzgojo, so prevzeli [Kink večinoma po sili. Pogosto z (veliko prizadevnostjo pomagajo šoli, da izpolnjuje zahteve predmetnika. V taki situaciji si večina šol pomaga tako, da učni program tehnične vzgoje krčijo na polovico ali pa tudi kar v celoti. Tehnična in delovna vzgoja sta bistveni sestavni del reformirane šole. Dežele z razvitim šolstvom in gospodarstvom odmerjajo temu področju tudi tretjino učnega časa, v občini VIC je fega komaj tridesetina. Veljavni predmetnik ga predpisuje enkrat več. Dcscl knjižnic na našem področju ima manj kot 1000 knjig — Neprimerni prostori — Nezadostna strokovna usposobljenost knjižničarjev — Letos bo za nove knjige na razpolago 500.000 dinarjev — Knjižnice pred novim poletom? V naši občini je 14 javnih knjižnic. Knjižnica Prcžiliov Voranc na Viču, s (podružnico (na Dolenjski cesti, jc poklicna, matična knjižnica, drugih 12 knjižnic pa je v okviru posameznih društev. Te knjižnice so razporejene po vsej občini, vendar najredke.je na dolenjskem |>od-ročju, kjer sta samo knjižnici na Škofljici in v Velikih Laščah. Večina knjižnic, ki so v okviru društev, ima le majhno knjižno zalogo — 10 knjižnic ima manj kot 1000 knjig, od teh ima 6 knjižnic do 500 knjig — in še te knjige so večinoma zastarele, že zdavnaj prebrane ali pa neaktualne. Vsega ima teh dvanajst knjižnic 7400 knjig. Nabava novih knjig je skromna in ne dosega letno niti 5 “/o knjižne zaloge. Razen tega velja omeniti, da nekatere knjižnice že leto ali dve sploh niso nabavile niti ene kujige. Marsikod tudi nabava novih knjig ni |K>vscm primerna. Ponekod prevladuje nabava šolskega čtiva in s tem prevzema ljudska knjižnica vlogo šolarske knjižnice ali pa nabavljajo knjige, ki niso primerne okusu in potrebam bralcev in zato ti ne segajo |K> njih. Večina teh knjižnic jc v neprimernih ali zasilnih prostorih, knjižnica na Igu pa jc sploh brez prostora in zato že nekaj časa ne posluje. Le nekaj je knjižnic, ki imajo možnost urediti tudi čitalnico in skupaj s klubom postati del bodočega družbenega centra. Knjižnice vodijo knjižničarji — volonterji, /ki v večini primerov za svoje delo ne prejemajo nobene nagrade. Knjižničarji izposojajo knjige enkrat ali dvakrat tedensko po dve ali tri ure. Poleg tega morajo seveda opraviti tudi vse finančno administrativne posle v zvezi s knjižnico. Knjižničarji v večini niso strokovno us|K>sobljcni niti v minimalni meri. Za teh 12 knjižnic jc naša skupnost namenila lani 250.000 dinarjev, letos pa 500.000 dinarjev. Za ta znesek jc mogoče nabaviti kakih 500 knjig, primernih za javno knjižnico. Zaradi takšnega stanja v našem knjižni-čarstvu je število bralcev vse manjše in tudi mladina po končanem šolanju nc išče stika s knjižnico, ki je ne more zadovoljiti niti v tolikšni meri kot šolarska knjižnica. Posvet, ki ga je sklical občinski odbor SZDL konce novembra, jc razpravljal poleg Upravni odbor Sklada za šolstvo občine Vič jc, po predlogu Zavoda za prosvetno pedagoško službo, razdelil dodatna sredstva šolam in vzgojno-varstvenim ustanovam, ki so v preteklem letu dosegle največ uspehov. Naj višjo kategorijo so dobile centralne šole: Trnovo, Polhov Gradec, Brezovica, Velike Lašče; podružnične šole: Rudnik, Želimlje, Žažar, Notranje gorice in vzgojno-varstvene drugih vprašanj » jiodročja kulture in prosvete tudi o knjižničarstvu in predlagal, naj bi se v bližnji bodočnosti sestali knjižničarji h* predstavniki prizadetih krajevnih skupnosti i® se pogovorili o rešitvi perečih problemov knjižnic, kolikor je pač v njihovi moči. Drugi ukrepi, ki naj bi jih nemudoma storili, pa naj bi bili tile: Strokovno usposobiti knjižničarje — volonterje nu krajših seminarjih; usposobiti matično knjižnico, da !k> amaterskim knjižnicam lahko čimprej nudila cin* izdatnejšo strokovno pomoč; uveljaviti poseben stimulativen način dodeljevanja subvencij vsem knjižnicam glede '■» njihove žive knjižne zaloge in premiranjc p® načelu delovnega učinka, se pravi, |k> števil® izposojenih knjig, primerjanih s knjižno za* logo. Del te premije naj bi prejel knjižnica^ kot nagrado za svoje delo. Sredstva, dana v la namen, pa bi morala bili vsaj dvakrat višja kot doslej, če naj premaknemo knjižni' Carstvo v naši občini z mrtvega tira. ustanove: Barje, Bičevje, Malči Beličeve *** Trnovo. Z drugo kategorijo so bilo ocenjene cci> traluc šole: Vič, Oskar Kovačič, Ig in gim«*' zija Vič ter podružnične šole: Daljna Turjak, Osolnik in Grni vrh. Dodatna sredstva so priznanje zn delo'11® uspehe učnim kolektivom navedenih šol l>odo razdeljena za osebne dohodke. Priznanja našim najboljšim šolam PODPEČ Politično mrtvilo -zaradi vodovoda Na Irm sestanku je razen vpra-®anj Ureditve ceste Podpeč—Brezo-^ra in drugih cest, stanovanjskih "Vprašanj, telovadnice in rešitve spor-“•uh zadev okrog telovadnega društva Partizan in šole, vzdrževanja pokopališča. ureditve priznavalnin 7,a sta-vejše ll.nete, ki so jim arondirali *cniljo in podobno, najbolj izstopalo ■Vprašanje dokončne ureditve vodovoda. Politični delavci tega območja so Vivodoma naglasili kako veliko so prispevali za dograditev na primer *reb zadružnih domov, za osemletko "V Preserju, začeli z gradnjo vodovoda in za druge manjše objekte, *^aji ko bi morala pa družba prispevati zjt zaključitev najpomemb-*'<:jšc in življenjsko važne investicije dograditev vodovoda, pa od niko-^cr ni denarja. To jc verjetno tudi vden izmed razlogov, da so občani Pitali do političnega dela v tem predelu občine deloma nerazpoloženi, k*1' je našlo odraz tudi v nckajkral-em brezuspešnem sklicanju zbora 'ulilccv in tudi dokajšnji ncaktivno-drugih dnižbeno-političnib orga-•dzacij. Na sestanku so menili, a bo izdelan v letu 1965. Po dograditvi šol na Igu in Bičevju, bodo pričeli z gradnjo nove sole v Velikih Laščah, ki bo v letu 1965/66 dograjena. EPIDEMIJA STANOVANJSKE STISKE V VELIKIH LAŠČAH IN OKOLICI: Stanovanjska stiska je prizadela predvsem prosvetne delavce in osebje Tajništva za notranje zadeve. Prvih že tako primanjkuje, drugim jc pa naporno delo zelo otežkočeno. Spomladi pa bodo zarili v zemljo prvi buldožerji. V treh blokih bo dograjenih 12 družinskih stanovanj. Prva lastovica in druga? Pre|>otrebnc prostore družbeno-političnim organizacijam ! ZAKLJUČENA ELEKTRIFIKACIJA HRIBOVSKIH VASI: Velikolasčani so elektrifikacijo svojih vasi in naselij uspešno zaključili. Takoj i>o osvoboditvi so s pomočjo nase ljudske oblasti pričeli s temi pomembnimi deli. Danes je elektrificiranih 88 vasi in zaselkov razen zaselka Bukovec nad Robom, ki ju* šteje le dve hišni številki. Elektrifikacija le-tcga pa bi bila povezana s precej visokimi stroski, hkrati pa bi bila električna energija premalo izkoriščena. predsednik občinskega odbora SZDL Stanc Virtič, Podpečani sestajajo tudi ob drugih priložnostih in ne le takrat, ko jim voda teče že v grlo“. V ZIMSKIH VEČERIH DOVOLJ SVETLOBE: Ceste in ulice v Velikih Laščah in njeni okolici so v nočnih urah zadostno razsvetljene. Občani so zadovoljni, morda le z izjemo vasi Slivicc in Roba. Vsaj tako menijo na krajevni skupnosti in mnogi prebivalci. Slalvo je razsvetljena le cesta, ki vodi proti železniški postaji. Ker pa zaradi dobrih in pogostih avtobusnih zvez prihaja na postajo vse manj i>otiukov, izboljšava razsvetljave ob tej cesti ni predvidena. ČUDNA POTA KRUHA: V Velikih Laščah je še do nedavnega obratovala zasebna pekarna. Oskrbovala je s kruhom in pecivom ta kraj in bližnjo okolico. Ker pa nova kalkulacija s jtovišano ceno 6 dinarjev pri kilogramu zasebniku ni bila odobrena, jo zasebnik s peko prenehal in odjavil obrt. Sedaj oskrbuje prebivalce s kruhom „Ccntialna pekarna1* iz Ljubljane, ki zaračunava za vsakodvo-dnevno dostavo kruha 10 dinarjev pri kilogramu. Ob praznikih in ne-vleljab svežega kruha ni moč dobiti. Torej kruh: Ljubljana—Velike Lašče! Pravijo, da je bil poprej kruh dober, celo boljši! Ali sc nikakor ne bi dalo doseči drugega načina, s katerim bi bilo bolj ustreženo prebivalcem tega kraja? POZABLJENA SKAKALNICA: Znani telesnovzgojni učitelj tov. Lenaršič je znal pritegniti mladino za šjiortno sodelovanje. Pod njegovim vodstvom so zgradili na pobočju hriba prt Velikih Laščah eclo zasilno skakalnico, ki jc dovoljevala skoke do 26 metrov. Z njegovim odhodom pa so padli v vodo vsi načrti za dograditev dobre skakalnice, ostali »o le še spomini, „brez upa zmage!** TURJAK ŠE VEDNO V VELJAVI 20o/o POPUST PRI PREVOZU Z AVTOBUSOM: Ni res, da je ljubljansko prevozniško podjetje ,,Ljubljana transport** ukinilo 20o/o popust za šolarje, ki se morajo voziti v šolo v Velike Lašče. Bes pa jc, da 20o/o jvopust še vedno velja in bo veljal za vse šoloobvezne otroke, ki se morajo voziti v •šolo v Velike Lašče. Olajšava je bila ukinjena le za dijake srednjih in strokovnih šol. ELEKTROMOTORJI, POSEBNOST V VELIKIH LAŠČAH: V Velikih Laščah so okvare, večje ali manjše, pri uporabi električne energije zelo pogoste, kar se pa tudi drugod rado dogaja. Res jc tudi, da stanujejo tam menda kar štirje elck-tromonterji. Ker se pa najbrž morajo strogo ravnati po navodilih in po predpisih svojega podjetja in napak ne smejo popraviti na ,,lastno inici-ativo“, morajo občani in delovni kolektivi [todjetij vse napake na električnem omrežju pismeno sporočiti obratu poslovne enote „Elektro-Ljubljanc** v Kočevje. Od tam pa pošljejo elektromonterja, iz Kočevja, pravzaprav iz Sodražice. Razdalja ni velika, vendar občani lahko čakajo na popravilo teden dni in še več. Kako bi bilo z dežurno službo v Velikih Laščah? Volilna enota 1 ing. Janez Bari-čevlč, volilna enota 2 Mira Jurečič, volilnn enota 6 Ivan Golc, volilna {enota 9 Vinko Turk, volilna enota 11 Adolf Šmid, volilna enota 12 Jože Lavrenčič, volilna enota 15 Dušan Dobrovoljc, volilna enota 15 Simon Primožič, volilna enota 16 Pavle Dolinar, volilna enota 21 Jože Jereb, volilna enota 22 Srečko Žerjav, vo- BEL KONJ IN DIMNIKAR: Ne. vraže v atomski dobi niso vec v modi. Ostanimo le pri dimnikarstvu v Velikih Laščah. Za vse to veliko območje je na razpolago le en sam dimnikar, kdaj pa kdaj z dvema vajencema. Ima ju, ali j.i pa nima. Delo jc težko in naporno, zlasti v zimskem času. Tako mu kaj rada žc jk) kratkem času dasta slovo. In kaui jih hodi iskat V V7 Prekmurje. Mojster se trudi, da bi delo zadovoljivo opravil, kar se mu pa ne posreči vedno. Težko delo in mnogo preveliko območje! POZABLJENA CESTA POD TURJAKOM: Gesta pod Turjakom, tam, kjer zavije proti Grosupljem, je bila še v nedavni preteklosti prevozna in prebodita. Danes temu ni več tako. Ko so gradili avtomobilsko cesto Ljubljana Kočevje, st) morali zaradi potrebnih del eesto razkopati. In takšna je še danes. Podjetje Slovenija ceste in Cestno |M>djctjc iz Ljubljano sta sicer obljubili cesto popraviti, vendar je zima vnovič v deželi in...? In del ceste pri bivši gostilni Kočevar, kjer jc bilo že več hodih nesreč, še vedno čaka. STARI OBIČAJI ALI IZREDNA ZANIMIVOST: Pokopališče na Turjaku je sedaj lepo in redno oskrbovano. Vsaj tak® vedo povedati j>rcbivalci. Da pa naslov ne bo le gol naslov, naj vam povemo, da sc pri pokopu [mkojnika vrste grobarji in nosači po hišnih številkah naselja, kjer je j>okojnik pač živel. lilna enota 24 Anton Podržaj, volilna enota 25 Milivoj Markovič, volilna enota 27 ing. Tomo Butanko, volilna enota 28 Franc Zakrajšek, volilna enota 30 Danica Kočevar, volibia enota 32 ing. prof. dr. France Avčin, volilna enota 33 ing. Anton Pcčnikar, volilna enota 34 ing. Avgust Belič, volilna enota 37 Jožo Oblak, volilna enota 38 dr. Mara Fakin. ■v Člani zbora delovnih skupnosti, ki jim poteče mandatna doba 2 leti ČRNI VRH Člani občinskega zbora skupščine ki jim poteče doba 2 let KMETIJE IZ ČRNEGA VRHA IN POLJANSKE DOLINE GRADE ŽE ŠTIRI LETA GESTO BREZ POSEBNE POMOČI KDAJ f:EZ PASJO RAVAN V ŠKOFJO LOKO? Dela na cesti, ki bo povezovala Črni vrb nad Polhovim Gradcem in Poljansko dolino na škofjeloški strani, počasi napredujejo. Z območja naše občine bo treba narediti še kakšna dva kilometra i>o večini skalnatem terenu, s škofjeloške strani pa približno 2.5 kilometra po zemljatcm terenu. Kljub temu, tla kmetje niso dobili od občinskega proračuna pa tudi orabljnjo svoje orodje, delajo požrtvovalno dalje. Za vsak kilometer narejene ceste bi morali dobiti približno 3,5 milijona dinarjev. To znese približno 8 milijonov dinarjev. „Če bi bili pa stroški višji**, (travi predsednik krajevnega odbora SZDL Črni vrh, „bi bili občani pripravljeni razliko kriti s prostovoljnim delom**. Kako velikt) željo in potrebo imajo tamkajšnji prebivalci po novi cesti, sc vidi tudi po tem, da so vsi odstopili zemljo, kjer bo tekla cesta, zastonj. Ta cesta, ki bo prek Pasje ravni povezala našo občino s škofjeloško, ima dokajšen pomen za hribovske kmetovalce, za turizem in deloma tudi za gozdno gospodarstvo. Zatorej bo v proračunih vseh zainteresiranih treba poiskati potreben denar in po štirih letih gradnje zaključiti dela. Cc bi dobili denar, bi domačini končali cesto do prihodnjega maja. Volibia enota 2 Breda Fojkar, volilna enota 4 Janez Žagar, volilna {enota 5 Jaka Avšič, volilna enota 6 Peter Petrovčič, volilna enota 9 Emil Dolčič, volilna enota 12 ing. Marko Škerl, volilna enota 14 Viktor Čeč, volilna enota 16 Tatjana Lokovšek, volilna enota 18 Sergej Vošnjak, volilna enota 21 Marija Republiški zbor: dr. Milica Bergant, volilna enota Vič II; ing. Slavko Korbar, volilna enota Vič IV. Gospodarski zbor: Zora Šoba, volilna enota Vič L Plemelj, volibia enota 26 Jože Jamnik, volilna enota 28 Alojz Bukovec, volilna enota 31 Jože Modic, volilna enota 33 Franc Šebenik, volilna enota 34 Edvard Velkavrh, volilna enota 36 Franc Malovrh, volilna enota 38 Štefan Vrbovec, volilna enota 39 Franc Nagode, volilna enota 40 Tomaž Trobec. Soeialuo zdravstveni zbor: Jožo Šilc, volilna enota Vič II. Prosvetno kulturni zbor: Ford® ing. Gorjanc, volilna enota Vič I. Organizacijsko politični zbor: Franjo Turk, volilna enota Vič If. Člani skupščine SR Slovenije, ki jim poteče mandatna doba 2 leti Nerešeni problemi drugih zavirajo delo mladih Na svoji letni konferenci dne 25. oktobra, je mladina nase občine razpravljala o problemih dopolnilnega izobraževanja na va-ii in v delovnih kolektivih, o dvigu idejnosti pouka in vsklajenem programu vseh izobraževalnih institucij v občini. Po konferenci so novo izvoljeni člani komiteja začeli reševati probleme v obliki letnih in dvomesečnih programih komisij, ki so bili sestavljeni na podlagi) sklepov konference in sklepov letnih sestankov aktivov iz vseh področij. Osnutki programov so bili temeljito pre-diskutirani in popravljeni na skupnih sestankih z vodstvi aktivov, sestankih sekretariata in občinskega komiteja tako, da so postali res odra* želja in potreb mladih občanov. Pri uresničevanju programa po posameznih področjih so pa že nastale nekatere ovire. — Se sedaj ni jmvsed jasen položaj glede oblik družbeno-ekonomskega in splošnega izobraževanja občanov, preko Delavske univerze in družbeno-političnih organizacij, oziroma glede namenskih sredstev za to izobraževanje. Vse to pogojuje zaostanek v pripravah za mladinsko politično šolo in šolo za življenje. — Zavodu za napredek in razvoj turizma ie niso znani investitorji za turistične in za Iportno-rekreacijske objekte, ki jih bodo gra-idili v prihodnjem letu in kjer bi mladi lahko izdatno pomagali (Paeug, Rožna dolina itd.). Ce ne bodo mladi v občini pravočasno seznanjeni z možnostmi za delovno vzgojo v času letnih počitnic, bodo morali poiskati delovišča na Jesenicah, v Kranjski gori ali pa v Črnomlju. Pravočasna seznanitev je nujno potrebna zaradi pravočasnih in ustreznih organizacijskih, propagandnih in kadrovskih priprav na delovne akcije. V prepričanju, da ne bodo finančna sredstva v prihodnjem proračunskem letu omejevala vsebinsko delo komiteja pri usmerjanju in vodenju aktivov mladih občanov, so se njihovi pradstavniki v občinskem komiteju resno in odgovorno zagrizli v delo in že uspešno zaključili več posvetov in seminarjev. Akcija mladih Pred dnevi je Novakovo družino na Škofljici doletela nesreča, pogorela je hiša z vključno a hlevom. Požar je povzročil precejšnjo škodo, kljub hitri intervenciji gasilcev. Prvi, ki so nudili pomoč prizadeti družini, so bili člani ZMS na Škofljici. Organizirali so delovno akcijo, ki je trajala celo popoldne in se jo je udeležilo preko dvajset mladincev in mladink. V nekajurnem delu so mladi očistili prostore požarnih ostankov, odstranili razbito opeko, uredili preostalo seno, skratka, tako so v veliki meri omilili posledice, ki jih je napravil i>ožar. Ob koncu zares humane akcije so mladinci obljubili, da l>od<> še nudili pomoč in jim tako velja vse priznanje. Lojze Habjan V ZMS takoj po šolanju Pred kratkim so sc zbrali na svoji letni konferenci mladinci in mladinke iz Škofljice. Kljub sobotnemu večeru je bila udeležba zadovoljiva, saj se je sestanka udeležilo preko trideset članov terenske organizacije ZMS. Navzoči so bili tudi predstavniki občinskega komiteja ZMS Ljubljana-Vič-Rudnik. Delo konference je bilo uspešno, saj so mladi nazorno prikazali svoje uspehe in težave. Mladina z uspehom sodeluje pri vseh družbeno-političnih akcijah kraja. Jedro dela mladine v minulem letu pa je bilo v KUD Svobodi in v ponovnem snovanju športnega življenja v kraju, ki je pred leti popolnoma zamrlo. V poletnih mesecih so s prostovaljnim delom povsem samostojno zgradili rokometno igrišče, skupno s elani Svobode pa so renovi-rali oder. Pri teh delih so opravili preko tisoč delovnih ur, finančna sredstva pa je prispevala krajevna skupnost iz svojih skromnih sredstev. Govorili so tudi o pritegnitvi novih članov v svoje vrste, predvsem mladink, ki se le s težavo odločijo za delo v mladinski organizaciji. Svojevrsten problem predstavlja delo z mladino, ki se po končani šoli ne vključi v organizacijo, se zaposli ali gre v uk ter se tako vsakodnevno vozi na delovno mesto in nazaj. Zato so sprejeli sklep, da jih bodo vključevali v organizacijo načrtno, takoj po končani osemletki. Pri svojem delu so bili tudi premalo povezani z občinskim komitejem ZMS, saj je Ic-ta po izjavi predstavnika pričel organizirano delati s terenskimi organizacijami šele v zadnjem času. V prihodnosti naj bi bilo težišče dela na idej no-jk) litičnem delu, večanju vpliva organizacije ter tesnem sodelovanju z vsemi družbeno-političnimi organizacijami in s krajevno skupnostjo. Lojze Habjan DOPISUJTE V „ N A Š O KOMUNO« Premalo sposobnih organizatorjev V nedeljo, 15. novembra 1964, so sc po-čitničarji naše občine zbrali na letni skupščini, da pregledajo us|>chc in neuspehe ter težave v svojem enoletnem delu. nekatere družine še niso imele dovolj >(»osob-nih organizatorjev za uspešno izvedbo |>osa' meznih akcij, jc razumljivo, da jc nosil glavno breme občinski TO. Z le (n c skupščine Počitniške zveze Kljub temu, da občinska organizacija PZ v naši občini obstoja šele eno leto, je vendar zabeležila nekatere uspehe. Občinska konferenca ZMS v letu 1963 je razpravljala o vprašanju rekreacije mladih. Prav to pa jc bila [H)buda za še večjo aktivnost občinskega 10 PZ in takoj pristopil k ustanavljanju družin jin s tem pritegnil v PZ nad 890 mladincev. Po ugotovitvi, da mladina ne najde, oziroma nima možnosti primerne in cenene oblike razvedrila, so lO občine, kakor tudi družine same organizirale vrsto akcij. Za vso to dejavnost pa je bila potrebna primerna propaganda, za kar je bil nabavljen diaprojektor. Člani propagandne komisije pa so sami izdelali barvne diapozitive in skušali usposobiti lastni predavateljski kader, kar jim jc delno tudi uspelo. Kot smo že zgoraj ugotovili, da je organizacija šc zelo mlada, jc razumljivo, da Komisija za akcije je pripravila in izvedi® vrsto uspelih izletov. Kol na primer: v Op®' lijo. na Srednji vrh, v Tamar, na Rled, * * * * v Planico, v' Pulo, potovanje po Dalmaciji itJ' Nekateri člani 10 pa so sc udeležili (veteg® zveznega zleta FSJ v Drvarju. Iz diskusij na zadnji skupščini pa je bik* razvidno, da smo skoraj |>ozahili na naravne lepote naše občine, na socialno ogroženo b’ kmečko mladino. Nadalje, pomanjkljivosti v propagandi in nakazala nekatere nove oblik® rekreacije (izleti s kolesom, pikniki. mcddrU' /.inska srečanju počitničarjev itd.). Te in ostale ugotovitve skupščine so ,Jl' (jete v sklepih, kateri bodo služili novemet 1^* kot smernice za nadaljnje delo. Razumljivo p* je, da podčrtanega programa ne bo mogoče * celoti izvesti brez moralne in materialne I10' moči družbe. DOM OBRAMBNE VZGOJE Bivšo karabinjersko trdnjavo so pričeli preurejati ižanski strelci — Poligon bo velik k hektarov — Dom je prcrastcl v medobčinski center — Finančna sredstva so zagotovljeni'' V letu 1964 so bili vsi naši napori pri obrambni vzgoji prebivalstvu in civilne zaščite v glavnem usmerjeni v predvojaško vzgojo mladincev, v izgradnjo vadbenega poligona in Doma obrambne vzgoje na Igu, ki ga Ivodo, ko bo dograjen, uporabljale vse ljubljanske občine. Glavne zasluge za začetek gradenj imajo ižanski strelci, ki so s sodelovanjem tamkajšnjih družbeno-političnih organizacij pričeli bivšo karabinjersko trdnjavo predelovati v sedanji Dom obrambne vzgoje. Najprej bo treba rešiti vprašanje poligona. Postopek za odkup, razlastitev in zamenjave zemljišč, ki so za poligon potrebna in so šc v zasebni lasti, je v teku. Skupna velikost poligona bo približno 6 hektarov, center tega poligona pa bo vsekakor Dom obrambne vzgoje, v katerem bo sedež komand mladinskih odredov, skladišča, garderobe iu drugi potrebni prostori. Dom obrambne vzgoje na Igu je skupaj z izredno ugodno, lepo in primerno lego že pritegnil pozornost vseh, za narodno obrambo pristojnih organov iz vse Ljubljane, in so predstavniki okraja in vseh ljubljanskih občin pnotni, v tem, du je treba bodočemu domu in poligonu posvetiti vso pozornost. Tako je ta center iz občinskega prerasel v medobčinski center za predvojaško vzgojo. K dosedanji gradnji so nekateri že l’r* spevali denarni delež, drugi pa šc IhmIo. slej je bilo v [toligou investiranih že 23 "" jonov dinarjev. S temi sredstvi je že dograjena stavba, njenem pritličju pa učilnica za 100 slušatelj0'' letna jedilnica z zmogljivostjo 250 scde^cV' kuhinja z zmogljivostjo 200 do 300 obrok0 ' skladišče živil, sanitarije in tri prhe, v o11 slropju pa štiri večje in tri manjše sol>e> katerih jc 70 do 80 ležišč, tri sol« za ^ mundo odreda, soba za štabno pisarne i" s11 parijo s kopalnico, v drugem nadstropju 1 dvosobno stanovanje za upravnika in v<‘ j, skladišče. Prihodnje leto l>odo dokončal' 1 pritlično zgradlx> in uredili stometrsko str0' Vsa tutvedena dela pa bodo volj"'11 12,214.000 dinarjev, ki pa so že zagoU>v*iC Tajniki vseh občinskih skupščin _. „ (nekatere so že vplačale svoje obveznosti, sprej' dela na zgradbi doma, zgradili šc eno i-etr CtA' iz Ljublj^ .'(■IČ katere delno, nekatero pa šc ne) so sl" |(,, sklep, da bodo vse občine vplačale enak° leže, ki naj jih občinske skupščine pred'* v proračunskih pianih zn prihodnje leto. . Naj zaključimo z 'mislijo, da lxi "oV' jp obrambno vzgoje na Igu s pripadajoči® 1 . gonom zelo velik korak k temu, da ^ obrambna vzgoja važen sestavni del 1 ,l' tl|»' in nacionalne vzgoje naših ljudi, zlasti dinc, ki ji bodo ti objekti služili. VODE VESLAČEV ..SAMCE" SE BISTRIJO Oživljena vesla Da ne bodo nove telovadnice neustrezne l.juldjaiiica oli kopališču Špice in navzgor proti Igu žc vrsto let nazaj privablja pristaše veslaškega športa. Tu sc zbira mladina, ki želi svojo mož meriti * veslom v roki ter preživeti prijetne popoldneve v naravi. Po nekaj letnem Mrtvilu, ki ga je verjetno deloma zakrivilo tudi prejšnje vodstvo, deloma pa objektivne okoliščine, bo veslaški šport *pel zaživel. Tekmovalni, in šolski čolni — dvojci, četverci iu osmerci, iz veslaškega kluba Savica, domuje na teni delu Ljubljanice, so bili žc v ec let med najboljšimi v naši republiki. Zad-•jo leta pa sc vesla ljubljanskih veslačev vse *®dkcje iu redkeje pojavljajo na raznih tek-Movanjih. Če pa žc sodelujejo, še daleč ne «se vrste zapustili nekateri starejši člani, katerim je Jjiia zaupana vzgoja mladih veslačev. kluba se odšli zaradi služb, kajti v vrstah 'esločcv je največ študentov, ki se po konča-"Mn študiju ne morejo več tako intenzivno posveti ti športu. Za prihodnjo sezono nam je ttepelo jiritcguiti dva „stara“ tekmovalca, ki prevzela skrb nad bodočim kadrom. -— So čolni in lopa za preži mo vanje plov-objektov res v zelo kritičnem stanju? — Prva naloga veslačev po letošnjem obč-zboru je bila — [mpravilo čolnov in žc ^tttdcoet let stare lope, ki služi za sbranjeva-čolnov. Klub raz[>olaga s tremi čolni za tekmo-' t*1!* v razredu četvercev, enim osmercem in °jcem. Ti čolni sc uvrščajo med šolske. Za tekmovanja pa imamo na razpolago samo en ,vercc. Negi in vzdrževanju teh čolnov bodo pod vodstvom novih trenerjev in novo-*^'svc-Vso skrb. Nabava itovih vesel in čolnov, ki jih sicer močno |H>trcbovali je vezana z ^J*kimi stroški. Samo eno veslo velja 8000 . ttjev, tekmovalni čoln pa celih dve sto ^akov. nogometaše Svobode 9. mesto Nogometaši viškega NK Svolmda. so jh> .južnem jesenskem delu prvenstva SNL i na devetem mestu. To je za Vičane ^*v*°prav neuspeh. Cie pogledamo leto dni Ji «o bili jm> končanem prvem delu prven-lla samem vrhu razpredelnice najboljših enakih nogomelnib enajstoric. ^e4^c,u^‘ je 'konkurenca med klubi v letošnji ,p | močnejša, ker so nogometaši Isilje pri-"parno, da 1m> NK Svoboda spomladi ,>ndila vse tiste točke, ki jih je pustila letniku ob šestih [Mjrazib. LESTVICA SNL Slov " • . 13 6 6 1 34:17 18 XiuLl.'uka, ki je na večini šol žal v dveh ali treh izmenah in dati vsaj nekaj prostih ur profesorjem telesne vzgoje, ki so na večini šol, zaradi pomanjkanja tega kadra, zaposleni preko celega dne. Dosedanja praksa, da smo gradili nove šole brez telovadnic je pokazala toliko slabih strani, da z njo ne moremo več nadaljevati. Pri tem pa jc treba naglasiti, da smo pogosto rekli: „Rajc samo šola kot pa nič,“ in tako koristno vložili v gradnjo šole vsaj tista sredstva, ki smo jih imeli. Najemnine za vadbene prostore v TD Partizan so zelo visoke. Nekatera društva pa so celo brez razumevanja za GO na osnovni šoli Oskar Kovačič Go jc stara kitajska igra, ki sc- je žc pred davnimi leti razširila tadi na Japonskem in postala tam prava nacionalna igra. Igra jo vse, staro in mlado, moški in ženske, Tudi pionirji na tej šoli so sc pričeli zanimati zanjo m med dragimi krožki je pričel žc v preteklem šolskem letu živahno delovati tudi Go krožek, ki jc pravzaprav samo veja GO društva Krim v občuti Vič-Rudnik. Ko je letos septembra obiskal Go društvo v Ljubljani g. Hirotaka Saiino iz Japonske, jc zvedel tudi o živalmi dejavnosti pionirjev na tej šoli. Ker jc bila šola Oskar Kovačič ena prvih, kjer sc jc med pionirji Go močno razširil, jo jc g. Sanno sklenil obiskati. Člani tega krožka so bili zelo ponosni, ko so zvedeli, kdo jih bo obiskal. Na obisk so se temeljito pripravili. Okrasili so mladinsko sobo z zelenjem in na sredo mize |M>stavili vazo z rožami ter jugoslovansko in ju|H)nsko zastavico. G. Sanno je bil prijetno presenečen in dejal, da so ga pionirji na Osnovni šoli Oskar Kovačič sprejeli kot kakega prezidenta. Pionirji so g. San-noja zasuli z vprašanji: o igri Go, o olim-piadi, kako -sc pravi to iu ono v japonščini. car ^ t»i. telesno vzgojo šoloobveznih otrok in jim svojih prostorov sploh ne odstopajo. Ravnateljica osnovne šole Trnovo, Jelka Topolšek, nam jc v aganžmaju šola — TD Partizan povedala: — Učenci naše šole obiskujejo ure telesne vzgoje v dveh telovadnicah trnovskega TD Partizan. Ta nam odstopa svoje prostore proti Govorni jezik jc bil seveda angleški. Pionirji so mu kar v angleščini zastavljali vprašanja, pri odgovorih so seveda rabili še malo pomoči. G. Sanno je članom Go krožka podaril pravo japonsko pahljačo in se podpisal v spominsko knjigo tudi v japonščini. Nato je z njimi igral Go. Posebna zanimivost za pionirje je bil magnetni Go, kjer so gumbi magnetni, tla so bolj stabilni in sc med igro ne mešajo. Ob koncu si je g. Sanno ogledal še šolo in pozdravil ostale učence, ki so imeli pouk. Ob slovesu so ga pionirji pozdravili kar v japonščini „Sujonara“ — nasvidenje. G. Sanno se jc prisrčno nasmejal. Iz slik, pahljače in spominske knjige s podpisom, so člani Go krožka napraviU malo razstavo v šolski avli. Krožke imajo ob četrtkih, vodita pa jih Jože Intihar in žc znani mojster Edvard Ekart, ki je bil tudi v Tokiu. Krožek je številen iu vključuje dečke in deklice, ki sc resno pripravljajo, da bodo na Dan mladosti zaigrali prijateljski dvoboj s člani kakega drugega Go krožka. Mladim Go igralcem želimo mnogo uspeha pri njihovem delu. llal«’ej. Japonski gost se je pred šolo fotografiral z urriiri — igralci igre GO Ena izmed redkih telovadnic v naši občini najemnini, ki znaša 600 dinarjev na uro za večjo telovadnico, za manjšo pa moramo odšteti 500 dinarjev. V preteklem šolskem letu smo jim izplačali v ta namen okoli 800.00Q dinarjev. Ure telesne vzgoje obiskujejo učenci izveii rednega pouka, doj>oldne ali popoldne. To razporeditev nam je narekovala sorazmerno precejšnja oddaljenost telovadnice od šole, ker ibi s hojo trpela učenčeva zbranost za naslednjo uro pouka. Zaradi tega imamo stalne pritožbe staršev, ki popolnoma upravičeno nasprotujejo temu, da ima otrok telovadbo izven rednega turnusa. Pred dvema mesecema so se začela dela na novi telovadnici, ki bo po predračunu veljala 45 milijonov dinarjev in upam, da bo v prihodnjem šolskem letu 950 učencev iz 34 oddelkov že imelo lastno telovadnico. Na eni zadnjih sej Sveta za telesno vzgojo pri naši občinski skupščini so razpravljali tudi o gradnji prepotrebnih telovadnic, po naših šolah. [ Naglasili so, da je vsota, ki je potrebna za izgradnjo telovadnice enaka tretjini celotne investicije za novo šolo. Ker so bile in so še, potrebe po šolskih poslopjih velike, je marsikje odpadla telovadnica. Sedaj so v delu projekti tipskih telovadnic, po katerih se bodo te gradile na brezoviški, ižanski, dobrovski, škof-Ijiški in velikolaški osnovni šoli. (Sola še ni zgrajena.) Obstoja pa bojazen, da se ue bi zgodilo tako, kot v mariborskem okraju, kjer so tudi gradili tipske telovadnice in pri tem ugotovili, da so prostori za ene šole premajhni, za drage pa preveliki. Dotaknili so sc tudi vprašanja pridobivanja višjega kadra za pouk predmeta telesne vzgoje. Vemo zn primer, da na eni izmed šol T naši občini, profesor zgodovine poučuje telesno '/.goju. Na razpisani natečaj za devet štipendij šttidija na višji šoli za telesno kulturo, sta so prijavila samo dva kandidata. Na tej seji smo že izvedeli, da trenutno razen telovadnice na šoli Borisa Kidriča, T Trnovem, grade tudi telovadnico na osnovni šoli Vrbovci. Po šolah so se začeli mladi združevati v športne sekcije, kjer igrajo namizni tenis, košarko, rokomet in drage športe. Preko |M>letja so z.unaj, vprašanje zimskih vadb, pa bi rešili le z lastno telovadnico. Mladi potrebujejo ure telesne vzgoje. Njihovo telesno dozorevanje zahteva to. Tisti, ki nadaljujejo šolanje na višjih šolah se srečujejo s telesno vzgojo še naprej. Kako bo s tisto mladino, ki se po končani osemletki odloči zn katero koli obrt? Ce se ne bo aktivno posvetila nekemu športu, bo njegovo telesno vzgojno udejstvovanje verjetno prenehalo. Vsaj tistih osem let, ko traja obvezno šolanje naj bo deležna mladina res največje skrbi za poznejši nemoten telesni razvoj in zdravje. Lado Litru RAZGOVOR Z MARIČKO ŽBOGARJEVO. TAJNICO PEVSKEGA ZBORA EMU. ADAMIČ PEVSKI IBOR IDEALISTOV Prav te dni j>oteka štirideset let, odkar je bil v 'flrstn v 7<‘Io te/Idi) razmcrali tistanovljen Učiteljski nevski zbor. Da je do te nstjuio) itve aploh prišlo, gre nedvomno največja zasluga nenadkriljivemu idealizmu šolnikov. Svoj sedanji naziv UP/. Emil Adamič, so povzeli po soustanovitelju zbora, klasiku Emilu Adamiču. Med soustanovitelji tega prominentnega zbora bi veljalo omeniti še znanega dirigenta Srečka Kumarja. Zbor šteje danes osemdeset članov, ki službujejo v oseminštiridesetih različnih krajih Slovenije. Razdalja |>a jih ne otira, da ee ne bi večkrat zbrali ter se pripravili za pevske nastope. Dr. Lubekc, predsednik Zvezne republike Nemčije v razgovoril /. zakoncema Žbogar, julija letos v Ronim „Za začetek standardno vprašanje. Kje vse ste nastopali?*1 ,,Pod organizacijskim vodstvom mojega moža smo peli skorajda na vseh velikih koncertnih odrih. Letos smo v Nemčiji v tekmovanju za evropski j>okal osvojili tretje mesto, leta 1957 pa v Arezzu v Italiji častno drugo mesto. Omenim naj se to, da kar dežuje vabil za najrazličnejša gostovanja, ki pa jih. žal, zaradi težkih finančnih pogojev ne moremo sprejeti. Sicer pa se problematično finančno stanje kaže tudi v tem, da je vsak član zbora primoran za vsako gostovanje prispevati del denarnih sredstev!" „Sk«»raj vsi vokalni solisti imajo svoje vzornike. Ali je tudi vaš zbor sledil kakšnemu zgledu?" „Vsekakor. Zgledovali smo sc pri praških učiteljih, ki so tedaj, ko je slovanstvo v Avstro-ogrski s svojimi narodnostnimi težnjami odločno stopilo na plan, osnovali svoj zlxir.“ „kako pa ste proslavili obletnico? Pa vaši načrti za v bodoče?" „Pravkar sc pripravljamo za stoti koncert po osvoboditvi. Najverjetneje bomo nastopili v novem Slovenskem kulturnem domu v Trstu. V jubilejnem letu lx>mo odšli na turnejo po Češkoslovaški hi Poljski." „Ža zaključek pa še povsem .občinsko1 vprašanje. Včasih jc pfitckalo na terenu Krim zelo razgibano kulturno življenje. Kaj menite, kje so vzroki, da jc kulturno udejstvovanje sedaj povsem prenehalo?" ,,Prepričana sem, da bi kulturno življenje zopet steklo |>o starem tiru, če bi tudi odgovorne občinske institucije podprle vsaj tistih nekaj idealistov, ki so že večkrat, žal, brezuspešno, skušali pripraviti najrazličnejše realizacije. Ljudi pa, ki bi se vsaj včasih radi na ta ali oni način razvedrili, pa tudi na našem predelu ne manjka!-1 Se stisk roke .Marički Zbogarjevi ter nuj- V naši občini že vrsto let prebiva Marička Žbogarjeva. ki že skozi celo ilesetletje neutrudno opravlja tajniške posle omenjenega pevskega zbora. Prof. Žbogarjev o smo zaprosili M kratek razgovor. boljše želje ob zborov! obletnici in že smo sc poslovili. Prijetno presenečeni. Kako tudi ne. Slišali smo o zboru, kjer prepevajo sami idealisti. In to tako us|>ešno, da se še onstran meja navdušujejo nad njihovimi izvajanji ter nad našimi prelepimi pesmimi. Josip Jesih NOV VODOVOD IZ DNE STO LETNEGA ZAJETJA V Polhovem Gradcu so pri petem kopanju le našli vodo Polhov Gradec, zadnje dni novembra. — Ko je v' redakciji zazvoni! telefon in je monotonijo delovnika prctrgul razburjeni glas I sij -zeta Knepa, sem brž vedel, da sc mi obeta nekaj posebnega. — Polhov Gradec . . . vodovod . .. dve sto let staro zajetje . . . pridi . . . Z Egonom, zvestim spremljevalcem s kamerami, smo bili prav kmalu v Polhovem Gradcu. Ix>jzi' zdaj že bolj umirjeno pripoveduje: — V' Polhovem Gradcu delamo nov vodovod. Pri iskanju zajetja — bilo je hudičevo delo — smo našli več kot dve sto let staro zajetje, ki jc napajalo tudi sloveči Neptunov vodnjak na grajskem dvorišču nekoliko niže. — O kat« rem vodovodu pa pravzaprav govoriš? Saj v Polhovem Grabcu vodovod že imajo. Potem izvem: jtolhograjski vodovod je prešibek, ker se jc naselje tako razvilo in naraslo, da jc zmogljivost sedanjega vodovoda premajhna. Novi priključki v šolo in turi-etični dom so taki, da zahtevajo veliko vode, naselje še raste in treba jc zgraditi še en vodovod, da bo zadoščeno potrebam. Visoko v bregu jc v jami pod hruško delalo pet krepkih mož. Jama je bila že vsaj štiri metre gloUtka, na njenem dnu pa je iz •kalnega in peščenega brega vznikal biserno čist studenček in spet izginjal v breg, da se ^je dobrih trideset metrov niže spet pokazal iz zemlje in po lesenem žlebu napajal korito in jarek v vasi. — Odbor za male asanacije pri skupščini občine Vič je o«l občinske skupščine dobil dva milijona dinarjev za gradnjo tega votlo voda. Ker ta sredstva ne zadostujejo, prebivalci tega kraja pomagajo s prostovoljnim delom. Vsa težaška in druga dela bodo opravili zastonj, kot marsikje drago«!, kjer so sc resno zavzeli za vodo. Kdor pa ne dela, pa plača določeno pristojbino, tla IkmIo z njo plačali tiste, ki bodo delali namesto njih. Krepak [ictdcsctlctnik z vehastim klobukom na glavi je prilezel iz jame in nam pripovedoval: — Kopali smo petkrat. Z delom smo začeli koncem oktobra, in štiri glolmke jame smo izkopali zastonj. Ni bilo vode v njih; še zemlja in pesek nista bila mokra. Bilo je težko delo, in prve štiri jame so bile globoke tri do štiri metre. — Potem smo začeli po navodilih Lojzeta Knepa in Toneta Zalaznika, ki vodita gradnjo, kopati proti toku studenca, ki izvira tule doli v bregu. Bil je težak izkop, saj je trajalo precej časa, da smo določili kraj, kjer naj kopljemo. — Zastavili smo tamle pod hruško, je dodal drugi od ilovice zamazan kopač, ki je zlezel iz jame. — Ko smo izkopali štiri metre glojiobo, smo naleteli na več kot dve sto let stari zifv tfl Po nekajkratnih brezuspešnih poizkusili so v Polhovem Gruden le odkrili pravo mesto —■ S srečno roko so zasadili lopato prav na mestih, kjer jc bilo pred 200 leti že zajetje jetje bivšega grajskega vodovoda. Iz tega vodovoda, ki je tekel po lesenih ceveh, so pili tudi Polbograjčani. Zanimalo me je, kakšno je bilo staro zajetje in zlezel sem v jamo h kopačem. Dobro so gradili včasih: kopači so z najtežjim kladivom s težavo razbijali iz kamenju in apnene malte sezidano zajetje, ki so ga zatesnili s posebno vrsto modre ilovice, ki so jo prinesli kilo ve od kod. — Poskusite vodo, so mi ponudili kopači, bi pil sem. — Imenitno! Zasmejali smo se in zlezel sem iz jame. Kopači so se spet lotili zajetja in slišal sem udarce njihovega kladiva, ki je rušilo pred dvema stoletjema od plazu zasuto in potom opuščeno grajsko zajetje. Pod hruško v bregu se je Ix)jze smejal in ni mogel prehvaliti delavnosti domačinov. Gorf, v bregu sem videl na travniku pred kratkim zasuto jamo bi vedel sem, da so to prvi štirj«' jioskusi, da bi našli vodo. Šli smol Po poti proti Ljubljani je v slovo še meditiral: — Vodovod bo dograjen spomladi, noj' kasneje do prvega maja. Na novi vodovod Im' mo priključili tiste hiše, ki leže niže od noveg® zajetju. Na starega pa bodo priključene ' stari ima vc«* * * * v:ji pritisk, ker ima visoko lež«'^ zajetje in rezervat- — vse hiše, ki leže visok0*' Vedel sem, da bodo Polbograjčani st'lir izpeljali m da bo Lojze srečno izpeljal svoj " mislim, du sto trideseti — vodovod. No, srečno! Stvar, ki so ji temelj posta''I*1 pred dve sto leti, mora us|>cti. Evgen Juri«- Samopostrežba tudi na Viški cesti Veletrgovina MERCATOR, poslovna enota Hrana, Ljubljana — namerava odpreti novo samopostrežno trgovino v zgradbi na Viški cesti 29. 2c bivše trgovsko podjetje 11ram« je imelo svojo prodajalno z živili in gospodinjskimi potrebščinami v tem lokalu od svoje ustanovitve, to jc od leta 1950, pa do aprilu 1962. Od tega o(rcbnmi. Pri predvideni adaptaciji ne nastopa nikakršna statično-konstrukcijska sprememba, niti »e ne bo spremenila zunanja podoba tega objekta. Pri tireditvi fasade ob Viški cesti l«i-do zamenjali le dotrajane, okenske okvire in odstranili železne rolete. Namesto njih bo Mercator vgradil okvire iz aluminija. Zaradi sistema samopostrežne trgovine Im imela tudi vetrolov. Delno bo potrebno urediti ventilacijo in električno instalacijo. Namestiti bo treba le nova svetlobna telesu in stikalna mesta. Prostori na zadnji strani zgradbe bodo pa služili predvsem za skladiščenje živil in neživi!, , za pakirnice in ostalo. Vsi prostori ostanejo v glavnem nespremenjeni. Za dišče bo urejen direkten dostop z dvorišča. ki«'" V zvezi z vzidavo novih okvirov bo potrel bii^ urediti tudi fasado pritličju v načinu in tonu’-kot to zahteva pristojni organ za grudbe*1®’ zadeve. Po izdelanih načrtih, ki so bili že posl*"1 v odobritev upravno-pravnemu oddelku skui' ščinc Ljuhljaivu-Vič-Rudnik, bi znašali adaptacije 6,1311.900 dinarjev. S temi stroški, ki so minimalni, l’i vključil v obratovanje, oziroma usposobil« 1 prostor, približno 30 m2, za piodaj«1^1’r 3 prostori, približno BO m2, za sklailišču in ^ pakirnico in 4 prostori, približno 10 ni"i VVC in garderobne omare. Po ureditvi bi bila to ena naših m«1'! _ samuposlrcžnih prodajaln, ki bi pa imel« ' I i L ** n trn >v vsrwl * rast m iit <■ / vic i I lil like zaloge predvsem živil in gos[>odii,Js potrebščin: zelenjave, sadju in sadnih )z< kov; tobačnih izdelkov, vžigalic, svežega "lCS _ mleku in mlečnih izdelkov, kruha in p01'1 ^ delikates; perutnine, jajc in mešanega 111 sirijskega blaga. ... Prodajalna bi opravičilu svojo iuvest11^ še zlasti zato, ker na tistem |H)dročj«i . občine ni do sedaj nobene sodobno ur<|!|1^ prodajalne z živili, zlasti pa ni sam<>l>oBl1 , Vlado Šn'*1 trgovine. ,,Naša komuna-1, glasilo izdajateljske sk««!11',,^ lista občinskega odbora SZDL Ljubija111'' Hudnik. — Predsednik izdajateljskega Sergej Vošnjuk. — Izhaja mesečno. —• uredniški odbor: Danilo Emeršič (prcdsi-1^^, Sergej Epih, Boris Makovec, Peter Likat-' ^ do Firm, Darko Perovšck tu Jože J*®^' ___________ Glavni in odgovorni urednik Peter Lika^^ 1'rcilništvo in uprava: Ljubljana. 7/L, telefon št. 22-434. — Tekoči račun ” ___ Gcl°,f NI) Ljubljana št. 600-18-608-25. — v-«- f naročnina 400 dinarjev, polletna 200 in je plačljiva vnaprej. — 'Pisk Tiskam® škili delavnic tehniških sol v Ljubi j*®