n
—-^                                  Dunav
Mfragi moj!  znano ti je, da sem raed vodami avstrijsko-ogerske monarhije •^® najimenftnejša in uajvečja  reka.   Nekateri me zot6 tudi rDonavo", kar T pa Df, da bi posnemal: kajti moje jedioo in praru im6 je le Dunav in j  tega se drži tudi ti, bodi-si da govoriS ali piSeg o meni.
Moj i z ? i r e k najdeS v temnem Crnem lesu na NemSkem, ter se taktSj v početku obrnem s silnim brepenenjem proti vzbodu, to je proti onem kraji sveta, od koder je vseniu 61ovešt?n zasijala Iu5 resnice in odrešenja. Gorovje zapustivši, vijem se do Ininega izliva v razteglem loku preko švabsko-bavarske planote. Tak6j pri I n i n em izlivu, ki mi obilo vode iz planin prinese, prestopim pri bavarskem mestu Pasovu bavarsko mnjo ter postanein reka avstrijska. Pri Greinu stoj6 v mojej strugi velikanske Bkale, ob ka-terih se narejata tomnn in vrtinec; oba sta bila uekdaj ladijam zel<5 opasoa (nevarna), a zdaj jim je vožnja zeld olajšana, ker so glavno skalovje izstrelili in iztrčbili ter se ni nobeDe opasnosti več bati. Pozabil sem ii po-vedati, da teSem po gorenjeAvstrijskem raimo prijaznega mesta L i n c a, ki Iež( ob mojem desnem bregn in je glavno mesto deželi. Spodaj pod me-stom Lincem se izliva v mojo atrugo reka Travna, ki priteče iz nSalz-kainmerguta", planinskega kraja, v katerem lehko vidiS mnogo prekrasnib. jezer in slapov. Od Linca dalje dospejem kmalu do izliva reke Aniže, ki ob mojem desDeua bregu dela mpjo med Gorenje in Dolenje-Avstrijskim. Od mesticaGreina dalje tečem uekoliko mirneje proti Dunaji, glavaem mestu našega cesarstva. Pri Kremau, ki leži ob mojera levem bregn, stopim T bolj razSirjeno kotlino, tulnsko poljo imenovano, ki je zeW rodovitno in od koder kmalu ugledam prelepo opatijo Klosterneuburško, sezidano od Leopolda svetega 1108. 1. Od Dunaja naprej teSem polagoma in brez ovir preko moravskega polja; blizu Moiavinega izliva, ki od leve V mojo strugo prihaja, proderem male Karpate in stopim r malo ogersko nižino, kder se delim v več piinog, ki dva velika otoka obdajejo. Morava ob mojem levem bregu loči ATStrijo od Ogerske. Na Ogersko prestopivži takdj si pridobim novih prijateljic ia novih inofii z dotoci, ki se v mojo strugo izlivajo ter tako inojo dosedaojo mo^ še innogo bolj pomnožujejo. Ti moji dotoci ob mojem desaem bregu so: Litava, Raba, Drava ia Sava; ob levem pa so: Vag, Nitra, Gron, Ipolj in Tisa. Pri mestu Vacovu, ki stoji ob ruojem levera bregu, obrnem se proti jugu in stopin v dolenjo ogersko nižiEO. Ne dolgo in ponosno se vijera mimo Buda-PeSte, ki je stolno mesto ogerskega kraijestva. Zapustivši Pežto hitim še vedno proti jugu, dokler ne doapejem do ineje slavonske; tu sprejmem seatro Dravo v svoje navočje ter se obrnem ž njo naravnost proti \zbodu. Tak6 hitim aekaj časa naprej ter sprejmem še Tiso z njeniuii rumenimi valovi v svojo strugo in se ž njo vred obroem zopet proti jugu. I^ri Zemunu me pozdravi sestra Sava, združi se z menoj in skupaj hitiva, delajoč mejo Srbiji, do stare RSave, kjer zapustim prelepo avstrijsko cesarstvo ter derem skozi dolgo kamealto preseko med erdeljskimi plaainami io srbskim hribovjem ter delam tukaj ladijam več neugodnih tomunov. Na tein oddelku svojega po-tovanja se, poprej 1000 metrov Sirok, stisaem zdaj na 200 metrov girjare ter
12
tečem dalje proti vzhodu preko globoke val&ške nižave, kjer narejam mnogo barjev (močarin) in jeier, a sna se, da tudi obilo otokov. Xa zahoilu valaše ttižine, pobravši še poprej reko 011 o v svoje narocje, sem užč precej blizn črnemu morju, ali neka malo vidja plaujava, ki se DobrudSa imeauje, zagraja mi pok, da ne morem naravnost v morje, zato se obrnem pioti severa. Ša tem potu do Galaca tckoč se pred jugovzhodoimi kcnčinami erdeljsko-mol-davskih KarpatoT obrnem zopet proti vzhod«. pobereni še poprej reki Seret in Prut, ter se aaposled utrujen dolzega popotovanja in na pet panog raz-cepljen izgubim t stoj globoko roi izkopani solnati grob — črno morje.
Ivan T.