Poštnina pavialirana. Strokovni IM n povzdlgo (ostflničankega obrt«. Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani". - . — List izhaja 20. vaškega meseca «■■■». da člane v „Zvczl" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20-—, polletno Din 10, četrtletno Din 5’—: posamezne Številke 2 Din. Cena mseratom: enostolpno 1 p t't vrsta Din 2'—, vključno davek. Uredništvo In upravnlštvo |e v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. =— Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. -n-Rokopisi se ne vračajo. Rokopise In objave je pošiljati do 10. vsakega me- Štev. 9. V Ljubljani, 20. septembra 1929. Leto XVI. Kraljevina Jugoslavija. Ideja narodnega in državnega edinstva bodi pozdravljena! Dne 3. oktobra se je vršila zgodovinska seja ministrskega sveta, na ka« teri je predsednik vlade general Petar Zivkovič javil ministrskemu svetu sklep, da se uveljavi zakon o nazivu in raz* delitvi kraljevine na upravna področ« ja. Naša kraljevina se bode odslej službeno imenovala: Kraljevina Jugo« slavija. Razdeljena bo v upravnem ozi« ru v banovine, katerih bo po številu de« vet. To so: 1. dravska banovina s se« dežerrt v Ljubljani, 2. savska banovina s sedežem v Zagrebu, 3. vrbaška bano« vina s sedežem v Banjaluki, 4. primor« ska banovina s sedežem v Splitu, 5. drinska banovina s sedežem v Saraje« vu, 6. zetska banovina s sedežem v Ce« tinju, 7. dunavska banovina s sedežem v Novem Sadu, 8. • moravska banovina s sedežem v Nišu, 9. vardarska banovi« na s sedežem v Skoplju. Beograd z Ze« munom in Pančevom vred bo tvoril sa« mostojno upravo Beograda kot prestol« nega mesta'. Na čelo vsake banovine je postav« Ijen ban, ki je izven kategorij uradni« Škega zakona. S tem zakonom pride do izraza načelo dekoncentracije upra« ve. Dva meseca po uveljavljenju tega zakona že začnejo poslovati banoivine ter prenehajo poslovati dosedanja veli« ka' županstva. Zakon o oblastni in srez« ki samoupravi od 26. aprila 1922 se ukine. Uradništvo županstev kakor tudi oblastnih samouprav se stavi banom na razpolago. S posebnimi uredbami ministrstva financ in ministrstva no« tranjih poslov se ima urediti vprašanje imetja in budžetiranja dohodkov in iz« datkov dosedanjih oblasti. Omenjeni zakon je stopil v veljavo dne 4. oktobra t. 1. na dan, ko je bil ob« javljen v Službenih Novinah. Prepriča« ni smo, da se je s tem velcvažnim ukre« pom odprla Jugoslaviji lepša bodočnost ter da bo ta zakon najvažnejši mejnik v razvoju jugoslovenske zgodovine. Kaj je z registri? Pod tem naslovom prinaša Trgovski list naslednji stvarni opis: O registrih, ki jih moramo voditi to« čilci pijač, smo v zadnjem času ponov« no poročali. Predpisi in interpretacije 0 teh registrih, posebno kdo jih je dol« žan voditi, pa se v zadnjem času pogo« sto menjujejo in orijentacija je v tem oziru jako težavna. V zakonu o dopolnitvah in izpre« membah trošarinskega zakona z dne 10. aprila 1929 ni bilo nikakih določb glede registrov. Zbog tega se je v pra« ksi smatralo, da se morajo voditi regi« stri po trošarinskem pravilniku še na« dalje v prvotnem obsegu, to je samo za žgane opojne pijače. Medtem pa je generalna direkcija davkov dne 21. maja 1929 odredila, da sc naj ukine vodenje registra o nabav« 1 j enih in potrošenih količinah alkohol« nih pijač v vseh krajih, ki imajo izpod 2000 prebivalcev. Generalna direkcija je v svoji odredbi izrecno naglasila, da se v manjših krajih le prepogosto dogaja, da je točilec nepismen in da ga vodenje registra ovira v njegovem poslovanju, ker le težko' dobi koga, ki bi mu vodil register. Naši točilci so ukrep o opusti« tvi registra z zadoščenjem pozdravili, ker je vsaj deloma ustrezal njihovemu dolgoletnemu prizadevanju, da se opu« stijo registri, ki povzročajo v formal« nem oziru točilcem toliko težav, v ma« terijalnem oziru pa itak ne nudijo za zavarovanje trošarine zadostne garan« cijc. Dne 20. julija 1929 pa je bil podpisan nov trošarinski pravilnik, ki izrecno od« reja, da morajo osebe, ki se bavijo s prodajanjem ali točenjem vina, voditi o tem register. Na drugem kraju pa zo« pet navaja, da je register voditi ne le o prodanih količinah žganja, temveč tudi o prodanih količinah piva in vina. S tem pravilnikom se je torej dolžnost voditi register razširila tudi na vino in pivo. Pravilnik vsebuje sicer nekatere olajšave za kraje, v katerih ni bilo treba voditi registra za žganje, a ta olajšava za Slovenijo ne velja, ker pri nas je ta dolžnost že prej obstojala. Obveznost za vodstvo registrov v Sloveniji je po tem pravilniku brezdvomno ne samo za žganje, temveč tudi za pivo in vino. Vprašanje pa je, ali je s tem satno dva meseca prej izdani odlok, ki oprošča točilce v krajih izpod 2000 prebivalcev voditi register, docela razveljavljen ali pa velja samo za žganje. Točilci si nika« kor ne morejo predstavljati, da bi naj bil ta odlok brez veljave, kajti razmere se v kratkem času dveh mesecev niso toliko izpremenile, da bi bila taka iz« prememba količkaj utemeljena. Točilci stoje na stališču, da navedeni odlok ni razveljavljen, temveč da velja še nada* lje glede vseh registrov, to je nele gle* de registrov za žganje, temveč tudi za vino in pivo. Nasprotna interpretacija bi izzvala naravnost nevzdržen položaj, ker bi bili točilci vsak čas izpostavljeni nevarnosti, da napadejo občutnim kaz* nim, kajti nanje bi Se v tem oziru sta* vile zahteve, katerih absolutno' ne zmo* rejo. To odkrito priznavajo tudi organi finančne kontrole, na katere se posa* mezni točilci obračajo po informacije. Nadaljna nova določila v tem oziru so bila izdana dne 12. avgusta t. 1. Po odloku s tega dne morajo voditi register tudi trgovci, ki prodajajo žganje, vi* no, pivo in špirit v zaprtih steklenicah. Edino prodaja likerja, ruma in konjaka v originalnih zaprtih steklenicah je oproščena za te pijače voditi register, imeti pa mora vso zalogo krito s pobot* nicami o plačani državni trošarini. Ako pa steklenice niso originalno polnjene in opremljene s tovarniškim znakom in originalnim zamaškom, je treba tudi za* nje voditi register. Kdor je že kdaj sam vodil register ali imel vsaj opraviti z njim, ta mora vedeti, kako je pri takih razmerah težko ustreči vsem predpisom, če se ta* ko naglo menjujejo in večkrat tudi or* gani sami, ki naj vrše kontrolo, niso nai jasnem, kako je postopati. Zato že* limo predvsem jasnosti, da bo vsak ve* del, kakšne dolžnosti ima in kaj mora storiti, da ne zapade kazni. Seveda pri tej priliki ne smemo1 zamolčati, da je po' našem globokem prepričanju register za vino docela nepotreben in bi za name* ne trošarinske kontrole izven vsakega dvoma zadostovala naznanila o vklete* nju in izkletenju. Ravno tako je nepo* treben register za: pivo, ker se pivo brez plačila trošarine itak ne pušča v promet in porabo. Glede žganja smo mnenja, da je register vsaj dotlej za kontrolne namene brez pravega pomena, dokler se ne ukine trošarine prosta žganjekuha. Za' namene trošarinske kontrole bi po* vsem zadostovalo, da se zahteva od to* čilcev, ki točijo ali prodajajo žganje po* trdilo, da je trošarina plačana. Od več strani smo v pogledu regi* strov dobili vprašanje in ostre proteste, pa smo smatrali za potrebno, da preči* ziramo svoje stališče in javno opozori* mo na pretežke naloge, katere se z re* gistri nalagajo tačilcem vseh vrst. V tr* dih časih, v kojih se točilci trdo bore za svoj kruh, gotovo ni primerno, da se jim nalaga dolžnosti, katerih izpolniti ne morejo. Zveza je podala 24. pr. m. na financ* no ministrstvo utemeljeno pritožbo proti zahtevi, da bi se za pivo in vino moralo voditi še posebna vpisovanja koliko se je kupilo in koliko prodalo, ker sta ta dva predmeta itak pod dva* kratno do trikratno kontrolo preden pri* deta pred prodajo in točenje, in ker bi iz tega lahko izhajale neznosne šikane za manj pismeno vajene, ter prosila pre* klica te odredbe. Trošarine prosta žganjekuha. V tej zadevi je prinesel Trgovski list sledečo razpravo, ki je tudi za naše to* čilstvo aktualna. Producenti žganih pijač za trgovino in trgovci z žganimi pijačami preživljajo težko krizo, ki ima svoje korenine v ne* smotrenosti političnih krogov v polpre* tekli dobi. Politika se je v nedavni pre* teklosti polastila raznih gospodarskih vprašanj in odločala o njih ne z vidika gospodarskih interesov, temveč skoro izključno s stališča strankarstva. Klasi* čen zgled nam nudi v tem oziru ravno historijat takozvane trošarine proste žganjekuhe, ki posega globoko v intere* se trgovine z žganimi pijačami. Vpraša* nje proste žganjekuhe je bilo pri nas pred par leti zadovoljivo urejeno. Naši kmetje so imeli pravico, da so si brez plačila trošarine skuhali toliko žganja, kolikor so ga rabili za. sebe in po številu družinskih članov tudi za svojo druži* no. Ta zadovoljiv položaj pa se je iz* premenil po zaslugi politike, ne oziraje se na svarilne glasove, ki so dohajali odločujočim faktorjem iz trgovskih krogov. Po novih predpisih, ki so stopili že pred par leti v veljavo, sme kmeto* valeč iz lastnih pridelkov in pod goto* vimi pogoji tudi iz kupljenih pridelkov neomejeno kuhati žganje brez plačila trošarine. Trošarina na tako žganje se pobira šele, ko kmet to žganje proda trgovcu za trgovski promet ali nepo* sredno porabniku. Ker ni pri prosti žganjekuhi kontrolnih določil, koliko se tako izkuhanega žganja povžije za na* mene, ki utemeljujejo dolžnost plačila trošarine, so tihotapstvu s takim žga* njem na široko odprta vrata na škodo rcclne trgovine z žganjem. Priznavamo, da so svoječasno pri nas pečati na kotlih za žganjekuho po* vzročali prizadetim velike sitnosti, res pa je, da je bil ta način kontrole, objek* tivno vzeto, za trgovino bolj pravičen in tudi uspešnejši. Sicer se je ob razširje* nju proste žganjekuhe vodstvo registra res nekoliko poostrilo, toda ta poostri* tev je trajala samo nekaj časa, nakar so se registri opustili vsaj za kraje, ki imajo izpod 2000 prebivalcev. Razlogi za opustitev registrov so sicer uvaževanja vredni, toda s tem se je trošarinska oblast na škodo trgovine odrekla skoro edinemu kontrolnemu sredstvu. Posebno letos, ko je vse kot še nik* dar obrodilo, se poslužuje podeželsko prebivalstvo ugodnosti proste žganje* kuhe in pa odpravljenih registrov v taki meri, da je reelna trgovina z žganjem, ki je bila sedaj že težko obremenjena z dajatvami za državo, oblast in občino. popolnoma' zamrla. Če tudi bi sc trosa* rine prosto izkuhano žganje potrošilo za domačo potrebo, je vendar s tem oško* dovan promet trgovine, ki nosi vsa davčna bremena. Naravnost katastro* falno pa vpliva prodaja nezatrošarinje* nega žganja malim prodajalcem in di* rektnim konsumentom na deželi, ki na* kupujejo velike množine žganja tiho* tapskim potom. Je li vse to v interesu in logičnem skladu z enakopravnostjo vsega prebi* valstva in s skrbjo za splošni dobrobit in napredek, je veliko vprašanje. Fi* nančna uprava stremi za tem, da držav* ne dohodke po možnosti dvigne in uravnovesi državno gospodarstvo, na katero se stavljajo vedno večje naloge. Pri tem stremljenju je nerazumljivo, da pušča iz vidika ogromne zneske, za ka* tere je prikrajšana s tem, da prihajajo v promet in konsum brez nakladnega: plačila trošarine vedno večje množine trošarine prosto izkuhanega sadja. Položaj trgovine z žganimi pijačami, ki zaposluje veliko nameščencev in da* je eksistenco številnim družinam, se od dne do dne ostri, prosta žganjekuha pa, ki je privilegij kmetskega' stanu, pa temu stanu ne donaša pravega blagoslova, ker pospešuje žganjepitje v širših krogih našega prebivalstva. Gotovo je, da mora poljedelec za vzdrževanje svojega posestva spraviti svoje pridelke v denar. Ako ne dobi odjemalca za svoje pridelke, mora skr* beti, da jih vsaj na kak drug način vnovči. Razume se, da tega načina ne išče daleč, temveč kolikor mogoče blizu. Kaj naj mu li preostaja nego da iz sad* nega pridelka, ki ga vsled neorganizaci* je izkoriščenja ne more vnovčiti, napra* vi žganje, da se mu sadje brezplodno ne uniči. Toda to še ni vse. Ker si z domačo porabo tega pridelka ne bo mogel po* moči, ga izkuša prodati, ker mu manjka denarja. Oficijclno tega ne sme, ker bi ga sicer prijel davčni vijak, zato se pa poslužuje ugodnosti pod okriljem vseh priznanih in nekontroliranih svoboščin. In kaj raste iz tega? Tiha, sicer nedovo* Ijena kupčija, katera se javno ne more drugače označiti, kot tihotapstvo. Na tem polju imajo kmetijske orga* nizacije lepo priliko, da pospešujejo za* družništvo ter kmetu vsestransko po* rnagajo potom: lastnih agencij zaintere* sirati inozemstvo za1 odkup sadja itd. S tem bi pomagale kmetovalcu spraviti pridelke v denar, preprečile bi nedovo* ljeno trgovino ter preprečile oškodova* nje interesov reelne trgovine. Kdo bi pa pri tem1 imel poleg kmeta največ ko* risti, ni težko uganiti, ker bi se v dr* žavne blagajne stekali iz trošarinskih in drugih pristojbin lepi denarji. Sedanja praksa bo popolnoma zatrla reelno tr* govino, vrgla bo na cesto tisoče usluž* bencev, povečala brezposelnost in zmanjšala dotok davčnih sredstev. Skrajni čas je, da se nevzdržnemu polo* žaju trgovine z žganjem odpomore z uvedbo pravične in edino pravilne res šitve, da se omeji svobodo proste žga* njekuhe in postavi vse kotle znova pod pečat ter uvede strogo kontrolo nad tem, koliko se sme iz lastnih pridelkov izkuhati žganja za domačo porabo. Brezdvomno bi z predlaganim ukre* pom odpadlo tudi vsako nadaljnje vode* nje registra za točenje žganih pijač, ker bi bila kontrola že uradoma na izvoru temeljito izvedena. Registri. Ministrstvu financ, generalni direk* ciji poreza v Beogradu, je poslala Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani slede; čo prošnjo: Naslov je z odredbo dne 21. ma; ja 1929, br. 49.090, na dolgotrajne proš; nje in prizadevanja organizacij gostilni; čarstva vse kraljevine odredil, da se imajo voditi od strani točilcev pijač regi; stri o nabavljenih in potrošenih količi; nah alkoholnih pijač samo v onih mestih (varošicima, varošima, trgovskima se; lima i zaselcima), ki imajo več kot 2000 prebivalcev. Ta odredba je bila s hvaležnostjo sprejeta že zaradi tega, ker je velikan; sko število točilnih obrti, kojih lastniki so slabo pismeni, drugim pa je bilo tudi vodenje te drobnarije v težkoče in veli; ke neprilike, kjer so se godile napake. To pomirjenje prizadetega obrtništva pa je bilo te dni nenadoma spremenjeno v velikansko razburjenje radi sledečega: Finančna direkcija v Ljubljani, od* delek za trošarino, takse in finančno kontrolo je izdala vsem finančnim kon; trolnim postajam odredbo z dne 17. sep; tembra 1929, št. 7376/135 ex 1929 na pod; lagi naredbe ministrstva financ z dne 20. julija 1929, št. 44.560, s katero v to; čki 9. pod nadpisom registri opozarja, da je po novi naredbi ministrstva financ določeno vodenje registra nele samo za žganje kakor do sedaj, marveč tudi za pivo in vino in da je pričeti s tem vode; njem najkasneje od 15. oktobra 1929 dalje. Ta ukrep vsekakor zelo razburja go* stilničarstvo v Sloveniji in se smatra kot velika šikana prizadete obrtne stroke, ker v podobnih slučajih v Sloveniji ni bilo nikdar takih ukrepov in predpisov. Voditi register o žganih pijačah v kra* jih, ki štejejo nad 2000 prebivalcev, ka; kor je to določala zgoraj citirana odred; ba ministrstva financ, generalna direk; cija poreza z dne 21. maja, br. 49.090, naj bi končno že ostala v moči, proti te; mu pa, da bi se moralo voditi registre še za pivo in vino, pa prihajajo iz vse de* žele najenergičnejši protesti naših udru* ženj, To voditi je skoro nemogoče, ker prvič ni za to nikakih tiskovin, ki so na razpolago samo za vodenje regi* stra za žgane pijače, drugič je glede pi* va in vina to velikanska nepotreba, ker ni mogoče dobiti niti kapljice teh pijač, da ne bi bila že pod tri* ali štirikratno kontrolo in slednjič bi tako ravnanje zahtevalo v vsakem obratu nameščenca, ki bi točenje natančno zasledoval, česar pa dandanašnje poslabšano stanje točil* ne obrti pod nikakimi pogoji ne dopušča. Alkoholnih pijač se brez kontrole ne more dobavljati in je torej povsem iz* ljučeno, da bi mogli gostilničarji državo na katerikoli način oškodovati. Finančna kontrola je vselej točno obveščena, kdaj bo dobil eden ali drugi gostilničar pošiljatev pijače. Navadno je finančna kontrola obveščena prej, ko dobi gostilničar blago, zato je nemogoče kaj utajiti. Vodenje registra je vsled tega popol* noma neumestno in brez vsakega pome* na. Ako pa dobi gostilničar alkoholne pi* jače brez svobodnice in drugih dokazil, se že kaznuje radi tihotapljenja. Tudi v tem slučaju nima vodenje registra nika* kega pomena. Gostilničarstvo v državi je vendar eden najvažnejših faktorjev, ker pri no* benem drugem obrtu se ne okoristi dr* žava toliko, kakor s pobiranjem različ* nih davkov. Poleg tega se pa tudi pri no* benem obrtu ne nalaga toliko opravkov, kot ravno pri gostilničarstvu, pa bodisi finančno ali fizično. Ako se že muči gostilničarsko obrt z vsakovrstnimi visoki davki in taksami, naj se ga vsaj fizično ne preobremenjuje. Pri gostilničarski obrti ie skoro nemo* goče pravilno voditi te registre in bi bilo vsled tega vedno v kaznih in s tem še bolj uničevano. Zaradi tega nujno prosimo ministr* stvo financ, oziroma generalno direkcijo poreza, da to prenapeto odredbo ljub* ljanske finančne direkcije nemudoma prekliče in ukine, ter odredi, da za pivo in vino ni voditi nikakega registra, ker vodenje registra, neprilike, nevarnost kaznovanja za netočna vpisavanja in druge razburljive šikane, ki bi iz tega nastale, daleko presegajo brezpomemb* no važnost, ki je s takim opravkom za manj izobraženega človeka po deželi le v velikanske neprilike, a brez vsakršne koristi za državo. MISLITE 2E SEDAJ na bližnjo zimo iiTnabavite si že sedaj dobro peč! ZEPHIR PEČ Z čez 0 io greje eno peč 24 kg drv ur Na zahtevo brezplačen popis. 'ZEPHIR TVORNIGA PEČI D. D. SU0OTIGA Zastopstva v vseh večjih mestih. Razno. Vprašanje obrtnega zakona. Kar se tiče obrtnega zakona, katere* ga pričakujemo z nestrpno željo za ure* ditev obrtnih odnošajev tudi v gostilni* čarski obrti, se je izdalo iz trgovinskega ministrstva opozorilo, da ne gre računati tako hitro z rešitvijo vsega tega materi* jala. Treba je najprvo spraviti v formal* no zakonsko obliko zaključke komisije, ki je delala na tem zakonu. Nato je tre* ba dobiti načelna navodila, kako naj se rešijo gotova vprašanja. Merodajni kro* gi trgovinskega' ministrstva poudarjajo, da bi bilo najbolje, da bi se dala obrti popolna svoboda in podčrtavajo, da bi bilo treba zaščititi le javne interese, sU cer pa ne omejevati svobode. Ugotavlja se, da smo vsled pretirane omejitve raz* ličnih koncesijskih sistemov prišli v hujše stanje, kot je bilo v srednjem ve* ku. Vsa ta različna vprašanja, kolikor je treba zaščititi javne interese, princip svobode, princip koncesij, vprašanje meje med obrtjo in industrijo — vsa ta vprašanja rabijo načelne odločitve in Centralna vinarna d. d. V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11 Telefon 267& Telefon 2678. opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska •n dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše. ..Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje In preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov. Pridite in poskusite! Niste obvezani, da tudi naročite! šele potem je mogoče računati, da bi bil osnutek obrtnega zakona predan vrhov* nemu zakonodajnemu svetu v pretres. Turizem. Iz odseka za turizem (trgovinskega ministrstva) je izšlo poročilo, da bo za* kon o dvigu našega turizma razpadel v cel niz zakonov. En zakon bo urejeval hotelsko industrijo, drugi se bo oziral na klimatska mesta, tretji na osvoboditev carine na predmete, ki se za hotelirsko industrijo rabijo v turistovskih krajih itd. Prvotno mnenje, da bi se vsa ta ma* terija uzakonila že to jesen, je padlo. Računa se, da bo le nekaj te materije prišlo na dnevni red pred bodočo sezo* no. — Iz istega ministrstva se interesen* ti, ki imajo namen, posvetiti se hotelirski industriji, opozarjajo, da je ministrstvo odločilo, da se trenotno ne pošlje niko* gar v hotelsko šolo v Draždane in na Dunaj, ker so bile prošnje prepozno vlo* žene in so bile zaradi tehničnih in finan* čnih ovir iste odgodene za prihodnji konkurz. — Ministrstvo za trgovino in industrijo, odsek za turizem, je zbralo iz večine letovišč in kopališč podatke o posetu tujcev v naši državi. Prvi podata ki pričajo, da je bilo letos v naši držaji več tujcev kot lani. Ali radi pijete dobro kavo? Zahtevajte povsod izrecno samo KOLINSKO CIKORIJO, naš domači dodatek za kavo. 0 našem delavskem zavarovanju. Pod tem naslovom je priobčil v Ju* goslovenskem Lloydu z dne 6. t. m. glav* ni tajnik Zveze hrvatskih obrtnikov g. Ivan Čupak naslednji članek: Gospod minister za socijalno politi* ko in narodno zdravje je smatral za potrebno, da se proučijo prilike, ki so v zvezi z delavskim zavarovanjem. V teku 9 let smo imeli priliko dobro preizkusiti uredbo o ureditvi delavskega zavarova* n ja in se seznaniti z vsemi dobrimi in slabimi stranmi tega zavarovanja. Iz* kušnja je najboljši učitelj. Zaman se zamišljajo pri zeleni mizi tudi najbolj idealne' stvari. Zastonj se trudimo, da samo z lepimi mislimi in še lepšimi be* sedami poveličujemo' neke nove ideje. Vse to je končno samo teorija in ko po* stanejo neke glasne ideje, uniformirane v teorijah, delo, vidi se, kako se one v praksi jedva držijo ali pa niso vobče vzdržljive. Zdi se nam, da se nekaj sličnega do* gaja tudi z delavskim zavarovanjem v .naši državi. Gospod minister pravi v svoji okrožnici št. 55.100 z dne 8. junija: Nekatere gospodarske in delavske or* ganizacije in zbornice... so napravile razne pripombe tudi glede zakona o za* varovanju delavcev in so zahtevale, da se izvedejo izpremembe in dopolni* tve ... Da bi se to moglo izvršiti, pošilja gosp. minister to svojo okrožnico vsem delavskim in gospodarskim zbornicam in organizacijam, da mu stavijo v te svr* lic svoje obrazložene predloge. Ta okrožnica je vznemirila nekoliko delavske zbornice in organizacije, pa so bile radi tega prirejene ankete in zbori, o katerih smo zaznali potom tiska, da izpremembo delavske zakonodaje zahte* vajo samo gospodarske organizacije in da delavske zbornice in organizacije od* bijajo vsako revizionistično akcijo. Noben razumen in objektiven človek nc bo in ne more reči, da je sistem de* lavskega zavarovanja pri nas dovršen, ko mi starejši dobro znamo, da to in ta* ko zavarovanje faktično ni dobro, da ne odgovarja svrhi, niti da ni praktično, in to zato, ker se je ustvarilo tako samo teoretično, iz neke ^politične potrebe. Znano je, da so se okoli 90. leta sestali v Pešti madžarski bojari in da so pod pritiskom delavskih organiziranih mas »blagohotno« dopustili, da se v parla* mentu odobri zakon o zavarovanju to* varniških in obrtniških delavcev. Ta za* kon je veljal naravno za vse pokrajine tedanje krone Sv. Štefana. Ista gospodu* joča stranka ni hotela tedaj niti slišati o tem, da bi se morali zavarovati tudi poljedelski delavci, ker bi bremena za tako zavarovanje padla na grtffe in vse druge vrste plemstva. Toda, da se ohra* ni mir in da se da mestnim delavcem gotove koncesije, so jim dali končno zakon o zavarovanju delavcev za primer bolezni. Ta zakon so sestavili pri zelenih mi* zah verni družabniki madžarske aristo* kracije. V inozemstvu so zbrali potre* ben materijal in so tako teoretično se* stavili ta; zakon1. Na .Ugovore tedanje opozicije, a še manj n& mnenje delo* dajalcev, se ni vzelo nikakih ozirov. Za kompenzacijo so poslodavci dobili kon* cesijo, da smejo pri delavskem zavaro* vanju biti zastopani pri izberi delega* tov, pri upravi in nadzornem svetu. Danes se čuje to v resnici para* doksno, ko delavci javno na svoji skup* ščini podčrtajo, da je to madžarsko so* cijalno zakonodavstvo relativno dobro ter da ga je treba čuvati in striktno iz* vesti. Taka mnenja, da ostanemo samo intimni, se ne krijejo s pravimi strem* ljeni delavskega staleža. Toda tudi brez tega smo mi toliko elastični, da veru* jemo v ono ameriško ideologijo, da na tem svetu ni še nič dobrega, ker vse mora biti bolje. Nastala je tedaj druga politična potreba v naši državi, ko so parlamentarci zopet pod pritiskom de* lavskih mas izdali 14. maja 1922. zakon o zavarovanju delavcev. Delavski sloji so dobili isti zakon, kojega so tudi madžarski bojari »blago* hotno« dovolili, da ga odobri parlament. Toda tudi s tem se ni uredilo vprašanje socijalnih prilik. Tudi pri tej uredbi, niso sodelovali naši poslodavci. Ta je v resnici nastala tako, kakor so jo tako* rekoč diktirali tedanji delavski pred* stavniki, ki so to uredbo, kakor znano, sami sestavljali in jo napravili za za* konski predlog. V prvih začetkih našega državnega življenja so naši parlamen* tarči sprejeli to uredbo zopet iz poli* tične potrebe. Sedaj jo imamo in sedaj se prav čud* no sliši, ko glavni zastopniki delavskih zbornic, kakor tudi onih centrale »Uje* dinjenega delavskega sindikalnega sa* veza Jugoslavije« mislijo, da se je na to pozabilo. Ne ozirajo se prav nič na vse te historične dogodke, ki so do* vedli delavsko zavarovanje do onega sistema, na katerem danes sloni. Oni so, kakor vidimo, celo zadovoljni s tem za* varovanjem, potemtakem so tudi so? glasni s tem, da se gospodarji za delov* sko zavarovanje zanimajo in to tudi tako daleč, da vodijo upravo in nadzor in da so od njih glasov odvisna tudi vpraša* nja, ki so tako odlične važnosti za njih zavarovanje. Toda dobro, recimo, da so to faktično neke koncesije, ki so' dane gospodarjem. Delavci kažejo, kakor da bi želeli, da ostane tako. Oni celo že* lijo, da se ohranijo stare pravice, kate* re so jim dali madžarski aristokrati. Toda tega nočejo delodajalci! Nočejo te* ga iz enostavnega razloga, ker hočejo' skrbeti za svoje sotrudnike. Tako bi se morale približno izražati tudi delavske organizacije, da se dvig* nejo do onega od njih tako podčrtane* ga ideala, po katerem bi moral biti delavski stalež svet za se. Toda zakaj bi se naj tudi delodajalske organizacije ne brigale za svoj svet tedaj, ko gre za delavsko zavarovanje in zlasti še radi tega, ker nosijo toliko bremen in vek* sacij. Zakaj se delajo očitki delodajal* cem in zakaj se tako napadajo njih zbornice in njih organizacije tudi v ča* su, ko zahtevajo revizijo delavskega zavarovanja? Mislimo, da je to v naj* manjši meri tudi njih pravica in da jim te pravice ne more vzeti nikdo, kdor ima le količkaj zmisla za socijalno pra* vico, kajti končno zahteva tudi ta toliko podčrtani socijalni pokret sedanje dobe in sedanjega duha imperativno, da se najde harmonija med posameznimi sloji, pri čemer bi tudi delavstvo našlo bolj* še predpogoje za svoje življenje. Ako bi prišlo do tega, ne bi bilo tre* ba, da se delavstvo v toliki meri trudi, da troši svoje sile na raznih neizdela* nih idejah, ki se dvigajo teoretično tako, da tolčejo še danes po glavi pravico in prakso. Zato se mora popolnoma otvor* jeno, jasno in iskreno reči, da naše drago, nezadostno in komplicirano de* lavsko zavarovanje ni dobro in še več, da je še daleč od tega, kar se v resnici imenuje socijalno zavarovanje. Trgovina in hofel V Krapinskih toplicah, nasproti kopališču, se oddasta ta= koj skupno ali vsako zase v najem. Sta* ri, dobro uvedeni prostori. Moderna zgradba, v pritličju trgovski lokal z vso opravo, gostilna (restavracija), lokal in vrt brez oprave. V prvem nadstropju sobe za tujce. Na razpolago je tudi po* trebno zemljišče. Pismene ponudbe na Franjo Jurkovič, Zagreb, Prilaz št. 6. Liloniska torna miuralnili voda. sodavice itd. Ljubljana, Slomškova ulica St 27 priporoča: • )da«loo, pokalica, naravni malino« ln citrono« aok| nadalje izborne sadne pijače v p;.tentnih steklenicah: iagodovao, nektar, kri ■Mino cltronadoi Jabolčni blaar. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje Zaloga stekla, porcelana In svetlllk FR. KOLLMANN. Ljubljana dovoli gostilničarjem in kavarnarjem pr) večji naročbi Izdatno znižane cene. aravno vino iz lastnih racijonelno obdelanih vinogradov po ceni Din 6-—, 7*— in 8— dobavlja in se priporoča CIGLAR in DRUG, podjetje vinograda, STUBICA poleg Zagreba. (iDetfffjoffe, Ta. češko opletene balone dobavlja uhljema, JCottietts/ee^o «#l«ca st. HC Telefon 3140. Telefon 3140. mr Vinska trgovina lil restavracija IHTI Peter Slepič, Sp. Siska O Ul priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčenih naravnih dolenjskih, štajerskih in dalmatinskih vin. Tel. 2171 Ivan Javornik — ll jana, Domobranska c. 7 3157 Teleton »157 mesar, prekajevale« in izdelovalec Stojnica: Šolski drevored vsakovrstnih mesnih izdelkov poleg Zmajevega mostu Veletrgovina Andrej Meiač v Komendi pri Kamniku Veletrgovina priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih = vin — katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo franko po železnici na postajo kupca! OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA Telefon štev. ?255. ZA JUGOSLAVIJO V LJUBLJANI R. Z. Z O. Z. Telefon štev. 2255. oddala vino svojih članov - vinogradnikov oo najugodnejših cenah. Založna klet: Celovška 81 (v hiši je kavarna). Pisarna: Kongresni trg 2, v veži desno. ■■■ HM IHH HHI BBHBSBHiHBBBB §RE€KO POTNIK in drug Telefon št- 2110 JLjlllll jail»9 Metelkova ul* 13 Ra«. pošt. hran. 11.612 parna destilacija esenc, eternili proizvodov i. t. d. nudi: Sadne soke: malinovec, oranžni, limonov, bezgov, robidni sok, sadni grog, dodatek za čaj. Pasterizirani soki: brezalkoholni jabolčni mošt Marmelade: marelčna svetla, „Nektar“ melange iz jabolk in malin, jabolčna svetla, češpljeva. m Esence: rum in jamajca rum esenc i.t.d. ■ jssssssssszzssssg N s X 8 s g X M 8 8 M X 8 8, Raznovrstno mineralno vodo Kakor: Rogaški Tempel vrelec, Stvria vrelec. „ Donati vrelec. Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelskc slatino. Preblausko slatinr; Gleichenberšk< Emin vrelec, „ Konstantin vrelec, Karlovovarsk) mlinski vrelec. Nieder Selters, Fram ložefovr grenko vodo. Hunvad' lanos grenko vodo. Gubersko Srebrenico irtoorotB A. Šarabon. Uubliana. filetrgavinb .oeceri s.ego iag. n amvn. lamafih In tnazemsKlh mlnerBlnlb voct Ceniki na razooiago) I talogi « (udi oalbollie francoski oolsrtr n ‘KCanie »Ina od -j. oddaja Llubltamka ndustriis orob^ovih zamaškov JELAČIN A KOMP. uoBUini I Rogaško in Radensko Slatino, delikatese in veliko izbiro pražene kave nudi T. MENCINGER, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta štev. 43 Komenskega ulica štev 24 I Pivovarna „1JN10NU v Ljubljani . (Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor. » : i' i marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Dobd se tod! tropine in sledne cime. ki so kol krma za tlvtno celo •jrlooročifive. Vsakovrstna izborna pristna vina na debelo se dobe po najnižjih cenah v veletrgovini z vinom Milan Pazič, Ljubljana, Poljanska cesta št. 17 „VEHA“ Ljubljana, Gosposvetska cesta 8 Telefon 27-56 Tovarna lesenih in plutovinastih zamaškov, krogelj in pip. Hladilne omare za led in automatične brez ledu. m\ In drage razpošilja od 5 kg naprej K. JARC Ljubljana, Hradeckega vas štev. 35 trgovina: Dunajska cesta štev. 7 Pristopajte k „$ainopomoči“! . slovenska tovarna iDeralnih voda sodavice iid. Ljubljana, Slomškova ulica St. 21 priporoča: sodavico in pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec nektar, kristalno ci-tronado in jabolčni biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje! PERJE, PUH IN KAPOK PRIPOROČA A. & E. SKABERNE. LJUBLJANA Glavna zaloga rudninske vode In veletrgovina špecerijskega blaga IVAN JELAČIN, LJUBLJANA nudi po najugodnejših cenah: Rogaftki Tempel vrelec, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vreleo In rasne druge domače In inozemske rudninske zdravilne vode. Zahtevajte ceniki Ustanovljeno 1888. Točna postrežba! razllinega platna in šifonov iz domačih tovarn, kakor tudi svetovno znane znamke ..Schroll*' A. & E. SKABERNE - LJUBLJANA MESTNI TRG štev. 10 Ugodna cene! Ha žeijo vzorci! S© D E vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo. Franjo Repič sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18. Jedilno orodje navadno in alpaca, voščeno platno za na mize, šifone, klote, čipke, vezenino, tapetniške žnore, nogavice za dame in gospode se kupi najugodneje le pri: Josip Pilim Liljana blizu PrišarnavacB loomanlk* ob vodi. Največja izbir« češkega in angleškega sukna. Gosposvetska oesta itev. 16 pMN4i|c brnpliiio m n« sluibo Iftdofto : v gostilničarskem obrtu : Gospodar)! Iz Ljubljane plačajo 1 Din, ....... z dežele 4 Din. ■■■... ■■—=a= Tovariftlgoatllnliaril! Poslužujte so to ugodne prilike. iPoceni in nujbolfie 1 fiHcerjiz ♦ pelinkovec chartren*e vanille ram konjak slivovka brinjevec grenčica »Zlatorog* grenčica „Fernet“ vino vermont TVOBN1CA KONJAKA IN LIKERJEV VGLEŽGANJARNA VIKTOR MEDEN LJUBLJANA, Celovška c. 10 - Telefon 2071 Ljubljana, Stara pot štev. 1 (poleg Leonišča) priporoča svoj priznano dobri NAJARO NCKOV” špiritov in vinski kis ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja. Ustanovljena leta 1886. Telefon štev. 2578. » Izdaja m zalaga Zveza costiiaKarjfclS ca4ruc v Ljubljani. — Odgovorni prednik Iva* Hercog. — Za »Nar. tiskarno: Pr. Jezer Jek