:"..........................................................": I Ali nam je alkohol res potreben ? j ¦ ¦ • ¦ *...........................................................i Stal sem pred nekaj dnevi, — za časa generalne stavke pred gostilno. Približa se mi starec, zanemarjen, razcapan, glad mu je gledal iz oči, da se mi je smislil. In kaj mislite, kaj je hotel od mene ? Kaj je bila njegova edina želja, da je trepetal in se tresel kakor šiba na vodi ? Vprašal me je, ali se že zopet toči alkohol, ker je bila vlada to prepovedala za ta čas. Hrepenel je ta revež po alkoholu, po tem najhujšem sovražniku vsega človeštva, ki vse narode uničuje že od tistega časa naprej, odkar se njih zgodovina začenja. Kajti že od tedaj deluje alkohol pogubonosno na vse narode. Vedno pa postaja ta sovražnik močnejši, vedno se bolj in bolj širi. L. 2000 pr. Kr. so ga poznali še samo Kitajci in ti v takšni obliki, da je imela pijača le malo odstotkov alkohola. Sedaj ga že poznajo vsi narodi. Sedaj že imamo žganje in različne sladke likere, ki nam prikrivajo resnični ostri okus alkohola. Vsakega sovražnika spoznamo po njegovih dejanjih ; ker pa je v tem slučaju alkohol naš sovražnik, je potrebno, da si ogledamo njegovo delovanje, da ga spoznamo kot sovražnika. Ko ga spoznamo, se ga bomo ubranili lažje. Kajti proti neznanemu sovražniku se ne moremo bojevati. Proti alkoholu pa se hočemo ! Kaj so torej opojne pijače ? Kako neki delujejo na človeka? Alkoholne in opojne pijače so vse tiste, ki vsebujejo alkohol, žganje, vino, pivo in Se druge. Dokaz, kako alkohol deluje na človeka, bi vsaj deloma spoznal vsak, ki ni slep in nima zaprtih oči, ko bi videl, kako je tisti revež pri tisti gostilni trepetal. Kako pa še je bilo v njegovi duševnosti ? Ako kdo zaužije le malo alkohola koncentriranega, mora umreti. In večina ljudi misli, da jim alkohol ne škoduje, da jim celo koristi. Redilnih snovi pa ne vsebujejo opojne pijače veliko ali pa nič torej tudi ne koristijo, pač pa je škoda, ki jo povzročajo, ogromna. Zelo škodljivo vplivajo na ves človeški organizem, na telo in na dušo. Vprašanje si sedaj lahko stavimo : Zakaj pijejo ljudje ta strup. Ali, ker ne vedo, kako deluje na človeka, ali pa iz lahkomiselnosti, ker mislijo, daje to nekaj lepega in moškega, ker postanejo nekako zgovorni, dovtipni in veseli? Ako pije kdo v takšnem položaju še naprej, se prikažejo že neprijetnejši znaki. Človek postane razdražljiv, žali sodruge, razsaja in se vede neuravno. Najvišja stopnja pijanosti je nezavest. Kdo izmed nas še ni videl pijanca ležati v kakšnem jarku? Kjer^se je zgrudil pijanec, tam obleži. Koža poprej vroča, se mu ohladi. Cesto je posledica vsega tega smrt aii kakšna druga nesreča. Po zimi je velika nevarnost, da pijanec zmrzne. Ali učinkuje! alkohol vedno enako ? Ne ! Učinek je zavisen od množine zaužitega alkohola kakor tudi od njegove kakovosti in še od telesne podlage pivčeve. Do neke meje se nekateri lahko privadijo alkoholu. Če pije kdo malo in je vrh tega vajen piti, se mu le malo ali prav nič ne pozna. Napravilo se je več poskusov in se dognalo, da škoduje alkohol najbolj mladini. Saj je to tudi umljivo. Mladeničevo telo in duša še nista tako utrjena, da se ne bi dala bolj vplivati nase kakor pri odrastlem človeku. Z alkoholom se krajšajo duševne in telesne zmožnosti. Čustvena stran pa porabi pijanost kot priliko, da se zdivja. Pijan človek misli, da so narasle njegove telesne in duševne zmožnosti, v resnici pa so zmanjšane. Ti učinki so pri zmernem pitju le nejasni, javljajo se pa pijancu tako jasno, da jih ni mogoče izpregledati. Zaužiti alkohol se izloči zopet kmalu iz človeškega telesa in ko je ponehal njegov vpliv, postane delovanje možganov zopet popolnoma pravilno. Ako pa piješ prepogosto, zlasti če se češče upijaniS, se moreš resno poškodovati in sicer za trajno. Kaj pa je pijanost? Začasno zastrupljenje. Vsled opeto-vanega alkoholnega zastrupljenja so pokvari mnogo možganskih stanic in živčnih vlakenc. Ni čuda torej, da pojema naša duševna zmožnost in naše telesno zdravje. Pijanost je pravzaprav neka vrsta blaznosti. (Konec sledi.)