49. številka Ljubljana, v sredo 1. marci j a. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, terveljapo poŠti prejeman za a v str i j sk o-ogerske deželo za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Z* Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje bc od četiristopne petit-vvste po 6 ki\, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fvankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredniltvo in upravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi „01cdali8ka stolba". U pravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Poljski poslanec Hausner, kateri je vsled svoje vseobčne omike in učenosti, izredne duhovitosti in' nenavadne zgovornosti jeden najodličnejših govornikov v zbornici poslancev, kateri brezozirnim sarkazmom in zdravo logiko biča neresnične in zvijačne izjave levičarjev, imel je po dolgem molčanji v 25. dan p. m. zopet daljši govor, ki je vreden, da ga priobčimo vsaj v glavnejših, mar-kantnejših stavkih. Zavračaje levičarja Rusa, očita mu protislovje, kajti Rus je naglasa), da so Nemci prvi kulturni narod, pa izražal bojuzen, da bi se vsled ravnopravnosti utegnili počeševati. Potem razpravlja razloge, po katerih bode glasoval za dispozic'jski fond: „Ne zbog klubove discipline, kajti ta dopušča zdržati se glasovanja in tedaj tudi govora. Kar odločuje mene, je kaj druzega, pa nikaka sila, temveč prosta volja. Vse, kar nas obdaja na svetu, ima relativno vrednost, relativen pomen; nahod je v primeri s plučnico relativno zdravje in stanje gališkega kmeta v svojem pletenem bivališči je relativno blagostanje v primeri s proletarcem, ki si mora iskati prenočišča v azilih in juhe v raznih zavodih. Naša sedanja vlada, katero podpirati pomagam, je za me relativno iz vrstna, kljubu davku na petrolej in ki j ubu carinskemu tarifu, ako jo (sedanj o vlado) primerjam s tistimi, ki jo napadajo in ki bi neizogibno zavzeli njeno mesto, če bi ta vlada odstopila. Imenujte to svobodno ^sacrificio d' inteleto", a jaz imenujem to previdnost in nagon ohraniti samega sebe." Razmotruje potem sebične namene levičarjev, katere treba ločiti od pravih in nikakor nezadovolj- nih Nemcev, in govori o nemških strankah v deželah z mešanim prebivalstvom, katere vsak Čin jed-nakopravnosti zabacivajo in pobijajo kot prikrajšanje njihovega vodstva, njihove hegemonije. „Ta opozicija zle volje — druzega izraza res ne najdem — uij bi se s tem uvaževala, da se vsa načela ravnopravnosti odstranijo in to povsod, če so tudi ti zlovoljneži v takej manjšini mej prebivalstvom, da jih skoro znati ni j. Izrekoma se je ta obrat priporočal za Kranjsko in vender je zadnje številjenje dokazalo, da biva tam nekaj nad 20.000 Nemcev in 460.000 Slovencev; triindvajseti del bil bi tedaj tisti element, kateremu na ljubo naj bi se uvela ta reakcija! Od teh 20.000 treba odračuniti še Kočevce, katerih je 10—12.000 glav in kateri nijso v ničem prikrajšani. Ostane še 8000 do 9000 glav večinoj premikajočega prebivalstva v Ljubljani in v mestih in za te naj 460.000 Slovencev izgubi vse pravice v šoli in uradu in vsled tega nastajajoča razdraženost ogromne večine prebivalstva naj bi se ne jemala v ozirV To je najnovejša državna modrost tistih, kateri razlivajo svoj srd in žolč nad besedo pomirjen je." Obširno razpravljaje rusinske razmere, namene germanizacije, odločno zanikava, da bi bila Galicija razen v vsacem oziru prevafcne transverzalne železnice dobila sploh kako koncesijo in končuje svoj govor tako-le: nPrivolil bodem tedaj dispozicij ski fond ne zaradi imaginarnih koncesij, ampak zato, ker se sedanja vlada v vsem drži načela „ Jednake pravice za vse", bodisi slabejšemu bodisi revnejšemu nasproti, ker skuša Avstrijo zopet pridobiti njenemu prvotnemu in naravnemu poklicu — njeni raison d' etre — da je država narodov, nikakor pa jednotna država, ker neče vladajočih niti robujočih strank, nikakih karjatidov, temveč zavestne, radovoljne in jed nakopravne državljane. Pred vsem pa bodem dovolil dispozicijski fond, da ne pridejo tisti do zmage, kateri po vseh svojih izjavah v paroksizmu germaniziranj a stezajo svoje roke po najboljšem činu meščanskega ministerstva po modrej in blagonosnej jezikovej naredbi od leta 1 868. Če sem tedaj glasoval za davek na petrolej in če bodem glasoval za novo carinsko tarifo, si morate (levičarji) vse to mirno zapisati na svoj račun, Vi ste to dosegli, ker nam dan na dan pretite, da nam ne podražite samo luč in kruh, ampak da nam odvzamete vse naravne pravice in vse duševne pridobitve." S temi besedami je stališče nadih poslancev na Dunaji označeno tako določno, da nij treba ni-kake opombe več. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 1. marca. V včerajšnje; seji poslanske zbornice držav-iieffs zbora nadaljevala se je specijalna debata o budgetu, a bila je marveč vedno še generalna debata, kajti gospodje od levice kar na svojo roko iz specijalne debate napravijo gpneralno in govore" reči, ki prav nič ne spadajo sem. Najljubeznivejši konjiči, katere jezdijo, so jim pa Kuhljak, češko vseučilišče, narodnostno vprašanje. Tako se je godilo tudi včeraj. Levičarji napravili so na svojo roko generalno debato, OBObitO sta se pa v psovanji odlikovala dr. Alter in vitez Sehiinerer. Ta slednji junak rabi v boji uže LISTEK. „Nasa pesen". .Ljubljanskega Zvoua" ravno izišla 3. številka prinaša na prvem mestu jako lepo pesen, katero je zložil gospod Janko Kersnik in katero se nam zdi potrebno priobčiti i v našem listu. Na Dunaji izhajajoča „Deutsche Zeitung" namreč razpisala je meseca oktobra minolega leta 100 cekinov nagrade pesniku za himno, iz katere bi avstrijski Nemci „in ihrer heutigen bedrängten Lage" zajemali moč in tolažilo. Nagrada, za katero se je oglasilo 1570 pesnikov, mej njimi večina Židov, bila je prisojena dijaku J. Win-terju za njegov „Lied der Deutschen in Oesterreich", pesen polno zgodovinske neresnice in nemške oholosti. Ravno tisti list razpisal je z nova 100 cekinov nagrade najboljšemu napevu tej pesni. Kersnikova „Nasa pesen" je slovenskega pesnika odgovor, zložen v istej meri kakor Winterjeva. Kakor se je našel slovenski pesnik, da je v zmislu Göthejevih krasnih verzov: ,Das Lied, das auB der Kehle dringt, Ift Lohn, der reichlich lohnet 18 odgovoril možato in navdušeno, tako se morebiti najde tudi slovenski skladatelj, ki zloži „Nasej pesni" primeren napev. Naša pesen se glasi: Cekinov sto cesarskih sto Za pesen obljubili, Ki naj potoži vašo zlo, Izmišljeno po sili; In našla se je v kratkem res Popevka vam po gddi; „Odslej,u tako kričite vmes, „To naša pesen bodi!" Bilo je treba v roke sto Cesarskih zlatov šteti, Da mogel je popevko to "Vaš nemški pevec peti. To pač ni gorka, čista kri, Ki v vaših žilah teče: Za zlat rumen še 16 vzkipi, Za zlat še le kaj reče ! To pesen boste večkrat zdaj Po naših peli krajih; CeS, ta s strahoto jih navdajj! — A taka ne navda jih ! — Po naših žilah gorka kri Krepko ima rodbino; Žal! — ž njo, oh, ž njo pisali mi Smo vašo zgodovino! Kdo jo dajal rose glavo Pod Lipskim, Bolim Gradom P Polabsko branil kdo polje, Ustavljal so napadom? Kdo nemški Dunaj jo otcl, Porazil vam Madjara? Kdo Turku ljuto moč je vzel, Ubranil vas Tatara? Za vašo vero in zemljo Mi kri smo prelivali, A vi bolest in kri vso td Za svojo ste prodali. Slovane v boj podili ste Za svojo domovino. Slovansko kri svojili ste Za nemško zgodovino. Oh, tuje, tuje nam zemlje S krvjo smo mi gnojili; Doma, doma pa smo polje S solzami si rosili. In po nuločih brazdah tam Moč vaša je zorela, Doma, doma pa rosna nam Le pesen je cvetela. Oh Bela Gora, Kosovo! To še pri nas odmeva Tako bridko, — tako mehko! Srdi nas in — ogreva. tako pobalinsko-nesramno orožje, da ga niti njega pristaši ne mogo več prenašati in predsednik dr. Smolka mu je moral odtegniti besedo. Naj navedemo tu, kaj piše o tem nastopu Schönererja „Pitsse" : „Mi smo popolnem v stanu, da se slagamo z gl ivnim poročevalcem grofom Clnmom, kateri j*' v imenu desnice in levice, v imenu vsega avstrijskega prebivalstva zavrnil zaničevanja Schonererjeva. Schönerer dela stranko za se, stranko škandala, in istinito je za vsakega patrijota le vzviševalna zavest, da oni elementi, kateri na tnnaj gravitirajo, ravno v Schöne rerji najdejo zastopnik«/' V ofjrs»U«»J poslanske] zbornici udaril je poslanec Rohonczy na jako čudne strune, on je trdil, da hoče na vsak način prouzročiti „nevihto, ki bode očistila srak", ker ,.samo nevihta more prinesti pomoč*1. Rohoczy je namreč prepričan, du se pri reguliranji Tise gode najgrše goljufije in to leta in leta in da so razširjene od prve glave notri do slednjega delavca. On se je ponudil, da bode te svoje trditve dokazal. \ nanje države« Pf»l*rojifraoroča i/ Sulonikov, zapirajo se v severnej REacedotilSI veljavni bolgarski možje, ker se dolžijo velike zarote. Kakor pa poroča dopisnik v „Presse", se to zapiranje godile radi tega, ker se vladi sline cede po imenji teh mož, ker so baje jako premožni. To poročilo dopisnikovo se pa tudi popolnem potrjuje s tem, da se v resnici vsem v zapor dejanim vzame vse premoŽenje. V »rliHkoJ skupščini narastla je opozicija na 57 glasov. Proti vludme u predlogu, naj jej skupščina odobri •naknadno svoto 25.888 frankov, vzdignila se je burna opozicija. Opozicija je vladi očitala, da razbacuje državne novce. „Naiodna obrana" piše v tej stvari o vladi".Piročančevej: „Vaši čini i vaša strast oduze'o vam svu čast, te ste izgubili u narodu i skupštini sav ugled svoj. Kad sam pred-sjednik ministarstva govori u skupštini drkeuc'm glasom, ogorčen in razdražen sveobčim nezadovoljstvom, te kad je rezultat glasovanja 57 glasova proti, i osim toga vladina stranka gubi kotar za kotarom: to jedino zusliepljenost vladine stranke ne vidi, da se ministri drže na svojih stolicah samo „poznatom milošču", te je treba samo malo potresti, da se sruše s njih. Da če se to brzo dogoditi, svje-doči to, sto je opozicija narasla na 57 glasova." Kriza v ministerstvu vojne rešena je s tem, da je general Tihomir Nikolič vzprejel ponujeno mu listnico. „Novoje Vremja" javlja, da se govori, da bode srbski poslanik v Petrogradu, polkovnik Horvatovič, pozvan nazaj v Srbijo, « na njegovo mesto da pride Ristič. Taka prememba, če se obistiui, bila bi v de-našnjih razmerah jako pomenljiva. Po naznanilih angleškega vojnega ministra je zdaj angleških vojakov in polcajev v IrslieJ okolo 29.000 mož. Dop LSI. Iz pliijskci;a olir.if.fe [izv. dop.] (Raz- nosti.) Nemci osnovali so si pretečeno leto znani ,,ai luilverefn" dobro vedoč, da so učilnice tisti kraj, iz katerih ima obroditi nemški sad. Ta zavod obrnen je v prvej vrsti proti Čehom in v drugej proti nam Slovencem, vender Čehom nij toli nevaren, kajti češki narod je ne le na številu mnogo močnejši nego naš, a on je tudi materijelno dobro podkovan tako, da mu je mogoče mnogo šol s svojim društvom: „ Ustrelim matica školska" IzdrŽavati. Vsacega slovenskega domoljuba sveta narodna dolžnost je, da na agitatorje tega društva pazi in jim delavnost prepreči. Da ima navedeno društvo tudi novce, nij čuda, vsaj je mnogo zavodov, kateri eminentne svote za tak »blagi smoter" darujejo. Graška hranilnica darovala je temu društvu ogromno svoto v znesku 1000 gld. To svoto zaznamenovati moramo ogromno, kajti da za tak smoter 1000 gld. zavod, kakor štajerska hranilnica, daruje, je tem bolj neopravičeno, ker je „deutscher schulverein" obrnen proti nam Slovencem, od katerih pa si je navedena hranilnica lepe svote nabrala. Slovenci pa naj si to Junaško ravnanje" te hranilnice dobro zapam-tijo, kajti tako ravnanje je naravnost nam nož v prs;! Je li to „darovanje" za politično druitvo, kakor je „schulvereinM dovoljeno? Tudi v Ptuji so šopiri to društvo, kojemu na čelu je mož, o katerem se slednji čas v mestu mnogo govori. Baje je mož „z mladino preveč znan" in o tem je pre kazenska sodnija vednost dobila. Ali bode toti možicelj še dolgo zvonec nosil pri „liberalnej-hammer-ambosa stranki? Kaj pa, ko bi odklenkalo ? Zagotavljamo pa, aa se mi v našem okraji vzlic silnej Hgitaciji navedenega društva nič ne vstrašimo, kajti duhovščina našega okraja je vedno pripravljena se za narodne svitenje boriti, imamo pa tudi nekaj značajnih učiteljev in kar je največ vredno, narodni okrajni šolski svet. Zdi se nam potrebno tudi o našem okrajnem zastoju, v kojem imajo „naši" blizu uže dve leti večino, spregovoriti. Nadejali smo se, da bode ta zastop uradoval nam Slovencem v našem jeziku, toda naše upanje je šlo po vodi, naše nade se do denes nijso obis-tinile. V tem zavodu imajo uradnika, koji ne zna prav nič slovenščine, kateri sploh za noben posel vsled svoje starosti nij zmožen, — da o ujega preteklosti molčim. Ali se ne bode uže jedenkrat po- trebno zdelo, tega „nemškega" moža, — kateri nasprotne; stranki služi in bi celo rad večkrat našim možem ugovarjal, odstraniti. Mi smo primorani to javno zahtevati in sicer jedino zaradi tega, ker to našej stvari škoduje. Domače stvari. — (Občina Vransko) je izročila državnemu zboru po dr. Vošnjaku prošnjo za slovenske srednje šole, isto tako občina Ž u se m v šmarijskem okraji, ki je ob jednem poslala prošnjo za napravo deželne nadsodnije v Ljubljani. — (Iz Brežic) se nam piše y dan 28. p. m.: Brežkega sodnijskega okraja občine: Z dole Mostec, Sela, Gaberje, Velikiobrež, Mi-, halovec, Kapele, Globoko, Pišece, Ar-tiče, Zakot in Sromlje poslale so po svojem zastopniku gospodu dr. Vošnjaku na zbornico poslancev prošnjo, da naj po ustavnej poti na to dela, da se jednakopravnost slovenskega jezika tudi pred sodnimi uradi uže vender jedenkrat obistini in da se v to svrho za Slovence napravi nadsodnija v Ljubijani. — (Meteor.) Sinoči ob 7. uri 50 minut za-žaril je na nebu od zapada proti vzhodu preko dunajske ceste svetel meteor srednje velikosti. Mér mu je bila proti Savi in po visočini sodeč bi trdili, da je pal takraj Save na tla. — (Odlikovanje.) Gospod Ivan Miklošič, učitelj na vadnici v Mariboru, odlikovan je z zlatim križcem za zasluge. — (Imenovanje.) Gospod FranVodo-pivec, profesor na c. kr. ženskem izobraževališči v Gorici, imenovan je okrajnim šolskim nadzornikom za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom v šolskem okraji Gradišanskem in za ljudske šole v šolskih okrajih Tolminu in okolici goriškej. — Za nadzornika za Sežanski okraj pa je imenovan dosedanji učitelj na c. kr. ljudskej šoli v Trstu neki gosp. Thomas Quant Bchn i g g. Po pisavi imena sodeč smo nehotoma vzdihnili : Bog nam (mu) grehe odpusti ! — (Čital niča v Kranji) priredi v nedeljo, dne 5. t. m., v svojih prostorih ob 8. uri zvečer zabaven večer. Igrali se bosta igri: „Kje je meja?" in „Krojač Fips"; na programu noše pevske točke. Vstop je dovoljen le udom, ki plačajo po 30 kr. — (Prof. Fr. Celestina) v Ljubljani slo-veni Močnikovo aritmetiko in algebro za nižje gimnazije in realke. „Matica Slovenska" obljubila je to potrebno šolsko knjigo založiti. — Prof. L. La v t ar v Mariboru, ki je ravnokar zgotovil »Geometrijo" za učiteljišča, poroča nam, da sestavlja Prirodoslovje (fiziko) za nižjo gimnazijo, realko in učiteljišče. — In te ne plača ni cekin, Ni tisočerih hvala No plača pesni te spomin — Le kri jo je plačala! Ko vam napoči reve čas, Bo sama so rodila Popevka, ki ho vsako vas, Deželo vso dramila. Sedaj pa jasno so nebd Nad rodom vašim spenja; Po drugih stopate trdd, Pri vas pa ni trpljenja. Slobodno pojte jo glasnd To pesen vaSo, — zlato; Pri nas, pri vas, povsod vedo, Da plačan jo, kdor zna to. Mi vrnemo vam svoj „Naprej!" Poznat do zadnje koče; Potem pa So „Slovani, hej!" — V dnu srca vam bo vroče. (Spisal 1. Turgenjov, preložil M. Malovrh.) Prva Knji^-ii. XVI. (Dalje.) Gostje lotili so se zajtrka. Goluškin pojel je neizmerno prešanega kavijarja in pridno pil ter veB čas zdaj to zdaj ono ponujal: „gospoda, pokusite kozarec makona!" in obrnivši se k Neždauovu, vprašal ga je, od kod pride, kako dolgo se misli tu muditi in kje ga je možno dobiti. Ko je čul, daje pri gospodu Sipjaginu na stanu, je zatulil: rAh, tega gospoda poznam. To je velik glupec!" To priliko upotrebil je ter začel vse vlasteline S.-ke guberuije psovati. Trdil je, „da ne mislijo na blagor naroda in občin, da, niti na svoj blagor ne!" Čudno pak bilo je to, da je mej psovanjem Goluškin svoje oči boječe zdaj v tega zdaj v onega uprl, kot da se boji izdaje. Neždanov nij umel, kakšen Človek je ta Goluškin — in s čim bi on „njiuovej stvari" služiti mogel. Solomin sedel je po svojem običaji molče, Markelov gledal je pa tako nezadovoljen, da ga je Neždanov vprašal, kaj mu je. Markelov odgovoril je sicer, da mu nič nij, toda s takšnim glasom, s kakeršnim navadno ljudje odgovarjajo, kateri hočejo reči: meni je sicer nekaj, ali to tebe nič ne briga — Goluškin začel je zopet zdaj to zdaj ono psovati, mladi svet pak hvaliti: .Kako pametni so zdaj mla diči, da, kako pa—met—ni!" — Solomin vprašal ga je: „Kdo je tisti zanesljivi in izvrstni mož, o katerem je prej govoril, a kje ga je možno dobiti." — Goluškin se je glasno nasmijal in rekel: „Le malo še strpite" ; potem začel je govoriti o tvor-nici in nje lastniku, starem „ lopovu"; Solomin odgovarjal je jako kratko. — Goluškin natočil je zdajci šampanjca. Neždanovu na ušesa ščebetal: Živela republika! in kupico do dna izpraznil. Neždanov je vino samo malo pokusil, Solomin pak rekel, da on predpoludnem nikdar vina ne pije. —■ Markelov izpraznil je srdito svoj kozarec. Videlo se mu je, da ga neiztrpljivost mori in raz obraza čitala se mu je misel: Tu jemo in pijemo, a najvažnejšega se nihče ne spomni! Najedenkrat potrkal jo srdito ob svoj kozarec in začel: Gospoda moja. V tem hipu vstopil je nacifran možiček, z rumeno, vrču podobno glavo, oblečen v nanking suknjo, urezano na trgovsk način in z dolgimi rokami, v sobo. Ko je prikazen pozdravila celo društvo z velikanskim poklonom, povedala je Goluškinu nekaj na pol glasno. „Koj, koj," odgovoril je ta brzo in dejal, obrnivši se k društvu: „Prosim vas, gospoda moja, oprostenja. Moj komi, Vazilij, poročil mi je nekaj, kar me sili vas za nekoliko časa zapustiti; nadejam se pak, da mi bodete čast izkazali ter danes pri meni obedovali. Ob treh, prosim; tedaj govorili bo-demo svobodneje!" Ni Solomin ni Neždanov nijsta znala, kaj bi odgovorila, le Markelov rekel je nezadovoljno: nDakako da pridemo — saj nij smo prišli zbijat komedije." -r-/ Profesorji ljubljanske gimnazije gg. Kermavner. Pleteršnik, Wiesthaler, Vodušek in Ž a kelj bodo v kratkem dovršili prestavo Rožkovega latinskega slovarja za „Historiae antiquaett in Julija Caesarja. Ta vesela delavnost mej našimi slovenskimi profesorji mora vsakega domoljuba pre-srčno veseliti. S tem, da se preskrbimo z vsemi potrebnimi šolskimi knjigami vsaj za nižje razrede naših gimnazij in realk — in to bi nam morala zdaj pred vsem drugim biti prva briga! — izbili bodemo svojim neprijateljem iz rok najostrejše orožje zoper uvedenje slovenskega jezika v srednja učilišča. Zatorej: vivat sequens! „ Ljubi j. Zvon". — (Slikar g. Jurij Šubic) v Parizu (Plače Pigalle 11) slika zdaj v atelierji svetovno znanega ogrskega slikarja Munkacsvja. — (Dra. Janeza Bleiweisa viteza Tr-steniškegi*) sliko razstavljeno pri gosp. Kolmanu nij kupila gospa vdova, kakor smo uže včeraj omenili, ampak gosp. Franjo Souvan, trgovec v Ljubljani. Odbor Matice Slovenske je sklenil, da je letos z nova pogajati se o tiskanji društvenih knjig, in da delo dobode tista tiskarna, ki" stavi najugodnejše pogoje. Ponudbe — bodi si samo za 1882. leto, ali pa za več let zaporedoma — se morajo izročiti društvenemu prvosedstvu v zapečatenih pismih z napisom : „Ponudba o tiskanji Matičinih knjig" vsaj do 15. dne prihodnjega meseca marca. Na kasnejše ponudbe se odbor ne bode oziral. Tiskarna se mora zavezati, da bode vse Ma-tičine knjige z lepimi, novimi, neobrabljenimi Črkami in prvo korekturo preskrbela sama. Knjig za družabnike se bode zdaj tiskalo po 1500 iztisov, število druzih knjig se bode odločalo v posameznem si ur..»j i. Zato je v ponudbah izračuniti cene tiskane pole za 500 do 2000 iztisov (od 100 do 100 več) in sicer papir za se, stavljenje in tiskanje pa za se; isto tako glede zavitkov. Od vsake vrste papirja mora ponudbi priložena biti jedna pola za vzgled. Kdor želi pojasnila o kakej stvari, naj se oglasi v društvenej pisarni na Bregu št. 8. mej 10. in 12. uro dopoludne. Pisma s ponudbami se bodo odpečatila dne 16. marca v pričo gospodarskega odseka Matičinega. V Ljubljani 27. februvarja 1882. Za odbor Matice Slovenske: Peter Orasselli, prvosednikov namestnik. „Najsrčnejsa hvala," dejal je Goluškin in bolj po tihem pristavil: „ Tisoč rubljev žrtvujem na vsak način.....računajte na-me." Potem spremil je goste do vrat in na pragu stoje jedenkrat vzkliknil. „Ob treh vas pričakujem." „Dobro!u odgovoril je Markelov. „Gospoda," rekel je Solomin, ko so bili na ulici, Jaz si bodem voz najel in se v tovarno peljal, ker do obeda nobenega posla nijmamo. Kar se pak tega trgovca tiče, se mi vidi, da se nam je od njega malo nadejati, baš kot od koze — ni volne ni mleka!" „No, vsaj nekoliko volne," zavrnil je Markelov; „vsaj denarje obeta. Ali se vara ga ne zdi treba?" „ Sami ne moremo vsega, a izbirčni ne smemo biti, kot kakšna nevesta." „Jaz nijsem izbirčen," odgovoril je Solomin mirno. „Jaz bi le rad vedel, kaj moja navzočnost koristiti more. No," dodal je malo kasneje in Než-danova pogledal, „naj bode, jaz tudi ostanem. Če nas dobodo.....v dobrem društvu je smrt tudi lepa." Markelov vzdignil je glavo. „Pojdimo mej tem v mestni vrt; vreme je ugodno — oglejmo si ljudi." „Pojdimo.* Oni so odšli; Markelov in Solomin naprej, Než-danov za njima. (Dalje prih.) Občni zbor kranjskega ribiškega društva v Ljubljani bil je 27. t. m. ob 7. uri zvečer v hotelu „Stadt Wien". Otvoril je zborovanje društveni načelnik gospod R. Kastelic z ogovorom, za katerim je poročal tajnik gosp. Zenari o delovanji v prvem društvenem letu. \t tega poročila se je izvidelo, kako se je društvo pričelo; da se je prosilo slavno c. kr. ministerstvo poljedelstva za subvencijo, da je deželni zbor kranjski podelil društvu 100 gld. Pričelo se je z umetno riborejo 5. januvarja 1881, katerega dne se je v vodico, ki teče v vrtu graščine gospoda A. Klirzerja v BelipeČi na Gorenjskem vložilo 2000 jajčik rudečih postrvij v valilnico, iz katerih je 1500 mladih ribic izlezlo, katere so prenesli sredi maja I. 1. v dolnje belopeško jezero. Društvo se je po sklepu izrednega občnega zbora dne 22. ju üja 1881 kot odsek dunajskemu ribiškemu društvu pridružilo. Odbor je imel v teku prvega leta 7 sej. Mestni magistrat bil je od društvenega odbora na-prošen, da bi nastavil n? ribjem trgu stražo, katera bi čuvala, da ne pridejo na prodaj take ribe, za katere določuje postava, da se ne smejo loviti. To se je tudi zgodiio. Družabnik, ki stanuje na Gorenjskem, pritožil se je pismeno pri odboru, da se nahajajo v Savi mrtve in omote ne ribe; na podlagi te pritožbe naprosil je odbor dotično politično oblast za pomoč in zasledili so malopridneža, ki je ribe zastrupil, ter ga kaznovali. Umetna riboreja se je pričela na Kranjskem v prvem društvenem letu: 1. V Belipeči na Gorenjskem pri gospodu Klirzerju, kjer se je razen uže omenjenih 1500 rudečih postrvij še 10.000 iker rudečih in druzih postrvi)" v 4 valilnice vložilo. 2. V Rakovniku pri Ljubljani se je s prijazno pripomočjo gospoda odbornika Jos. Tomeka nastavila valilna hišica, v katero se je v tri valilnice po Costovem zistemu 4000 iker potočne postrvi vložilo. 3. V Zadobrovi pri L;ubljaiii je društvo pri malinu gosp. Perlesa nastavilo plavajočo potočno valilnico in jedno Kufferjevo valilno pušico iz kosi-tarja ter v nje vložilo 5000 iker rudečih postrvij. 4. V Okroglem pri Kranji je g. Ivan Franke od dunajskega društva posojeno kalifornično valilnico in jedno Kufferjevo valilno pušico pri nečem malinu nastavil in vanje 2000 jajčik potočnih postrvij vložil. 5. V Kamnigorici na Gorenjsem je odbornik gospod Adolf Kapus pl. Pichelsteinski v dve Kuf-ferjevi valilni pušici 4000 jajčik potočnih postrvij vložil. 6. V Kamniku je gospod Alojzij Prašnikar v koridoru svojega topličnega poslopja dve valilnici Costovega zistema nastavil, v katere je vložil 8000 jajčik potočnih postrvij. 7. V Bledu je gospod Ivan Maluer 4 valilnice raznovrstne konstrukcije nastavil, v katerih je 8000 jajčik potočnih postrvij vloženih. 8. V Idriji je c. kr. nadgozdar gosp. Josip Perndanner staro zapuščeno valilno hišico popravd in razširil ter v njo postavil dve valilnici Costovega zistema in vložil 9000 jajčik od postrvij iz Idrijšice in Karomeljišce. 9. V Haasbergu pri Planini je graščinski nadzornik g. Fran Reismüller v plavajočo potočno valilnico vložil 4000 jajčik jezerskih postrvij in 6000 jajčik rudečih postrvij. 10. Pri kolezijskem mlinu v Ljubljani je mlinar gosp. Matevže v od dunajskega društva posojeno valilnico (zistem Schagel) in v jedno plavajočo potočno valilnico 2000 iker potočnih in i>000 jajčik rudečih postrvij vložil. V vseh navedenih valilnicah vloženih je okolo 81000 jajčik, s katerimi se bode ribje stanje kranjskih voda, ako se količkaj dobro obnese izvalitev, jako pomnožilo. Blagajnik g. V. Valenta poroča, da je imelo društvo v prvem društvenem letu dohodkov 588 gld. 20 kr., troškov pa 381 gld. 99 kr., ostanek znaša tedaj 206 gld. 21 kr. Po daljšem razgovoru o računih in o proračuna za leto 1882, potrdi občni zbor račune in odobrava odborovo delovanje. Za tem volil se je nov odbor, v katerega so bili izvoljeni gospodje: Rajko Kastelic, F. Re-goršek, Adolf pl. Kapus, Josip Dornik, Peter Lii s s ni k. Vojteh Valenta, Vil. Bregar, Josip Tomek, dr. Kapler, Karol Pavlin in Karol Karinger. Za pregledovalca računov sta bila imenovana gospoda V. Gol in F. Škofic. Po končanej volitvi sklene predsednik zborovanje. Izpred porotnega sodišča. 2 7. f ebr u varj a bilje pred porotniki v tajnej obravnavi 22 let star kmetski fant France Spilar iz Brinja pri Postojni, ki je 76 let staro ženico spolsko posilil, obsojen zaradi tega hudodelstva na pet let težke ječe, poostrene s postom in tamnico. Zavoljo umora svojega otroka bila je sojena 22 febr. dopoludne 2'2 let stara jedina hči kmetskega posestnika Marija Vrhunec iz Čepulj pri Skofjej Loki. Porodila je otroka na polji, potem ga skrila v šupi, zvečer ga vzela seboj v posteljo in tam mu toliko časa mašila prste v usta, da ga je zadušila. Potem ga je zagrebla v kleti. Zato-žena vse natanko pove in ničesa ne taji. Obsojena je bila na tri leta težke ječe, poostrene s postom. — 2 2. februvarja popoludne imel se je pred porotniki zagovarjati zaradi hudodelstva uboja 23 let stari Antonio Roseano, doma iz Reggia Mogglo blizu Vidma na Laškem. Posel Roseanijev je bil nabirati cunje. Pri tem poslu je hodil križem svet in tako prišel tudi v Mošnje na Gorenjskem. Tam se je seznauil s Katarino Pristavčevo in kmalu sta drug druzega ljubila. A Pristavec imela je prej uže dolgo časa trajajočo ljubezen s kmetskim fantom Janezom Knafelnom. Le ta se je jezil in pretil, da laškemu cunjarju uže posveti. 29. novembra 1881 sta v bajti Pristavčevej sedela Katarina Pristavec in Uoseano v stranskej, oče Pristavec pa je sedel v glavnej sobi. Kar zaslišijo Knafelna klicati: „Laškega eunjarja ven!," a nijso se mnogo zmenili za vpitje, kajti hišna vrata so bila zaprta. Oez delj časa pa nekdo potrka na hišna vrata. Oče Pristavec gre gledat, kdo je in pazno odpre nekoliko vrata, a takoj se zarine mej vrata Knafel z levo nogo in roko, v desnej roki pa je imel velik kol. Pristavec kliče na pomoč in precej priteče Roseano, ki je z nožem sunil Knafelna in mu presunil dve rebri in srce, da He je takoj mrtev zgrudil. Roseano je pri obravnavi obstal svoje dejanje. Ko ie predsednik g. Ravnikar vprašal Katarino Piistavčevo, zakaj je zapustila Knafelna, le-ta odgovori: „Naveličala sem se ga!" Roseano je bil obsojen na štiri leta težke ječe, po prestane j kazni se pa iztira iz Avstrije. Razne vesti. * (Važna novotarija na gimnazijah.) Kakor se bere po listih, uredilo se bode poučevanje po gimnazijah tako, da bode vse v filologično stroko spadajoče predmete učil jeden profesor, isto tako tudi one prirodorlovne stroke. Zgodovina se bode pridela zdaj temu zdaj onemu po njega zmožnosti. S to koncentracijo pouka se baje hoče najprej preprečiti prevečkratno menjavanje učiteljev in drugič, da profesorji bolj spoznajo svoje učence in laglje na nje dobrodejno vplivajo. * (Kako se kaznjencem dobro godi) v avstrijskih zaporih, osvetljuje dogodbica, katero pripoveduje praška „Politik". V Pragi se je namreč pri c. kr. okrajuej sodniji iz zapora izpustilo 12 kaznjencev, da so cedili prostorišča sodnije; nadzoroval jih je vratar. Pazno je čuval na nje, ves dan nij nobenega pogrešil in tudi na večer je bilo število polno, a vratar je opazil, da so kaznjenci pijani. To pa se je tako zgodilo. Hiša imela je dva izhoda, pri jednem stražil je vratar, kaznjenci pa bo pri drugem hodili ven na trg in iz bližnje žganjarije donašali žganje in se tako do celega upijanili, da bi pa kateri pobegnil, mu niti na um nij prišlo, — ker se jim pač v zaporu predobro godi. * (Proti kašlju.) Pri zdanjem nestanovitnem vremenu zgodi se večkrat, da pri nekaterih družinah, osobito pa na kmetih, hudo pokašljujejo /J vsi udje družine, imenito pa otroci. Tako je tudi na Dunaji nadlegoval hud kašelj celo družino; pri šel pa jih je obiskat s kmetov gozdar in jim pripo rotil dobro sredstvo proti kašlju, tako da je Čez tri dni uže ponehal. Skuhal je namreč o v seno slamo in to tekočino so morali potem večkrat na d»ra piti — čez tri dni pa so bili zdravi. Naj se poskusi to ceno sredstvo. * (Tržni promet v Parizu) je vedno ve-likansk. Po izkazih pariških listov se ie prineslo 1. 1880. samo na dva največja trga 11,272.158 klg. govejega, 12,664.303 klg. telečjega, 4,184 906 klg. koštrunovega in 3,121.987 klg. svinjskega mesa. Razen tega je prišlo še samo iz Amerike in Švice skoro 2 milijona klg. svežega mesa. Suhega mesa Be je prineslo nad 150 000 klg. Kilogram mesnine je stal povprečno 57 kr. našega denarja. — Surovega masla se je prodalo nad 11 in pol milijona klg. po 1 gld. 36 kr. našega denarja. Jajc se je prineslo na trg nad 290 mil., torej še za 30 mil. več, kot dve leti poprej v letu razstave; jajca so bila po 332 kr. Sira se je dovedlo skoro 15, sadja in sočivja vkljub slabej letini nad 16 mil. klg. — Za pariški trg se neprimerno dosti iz tujih dežela importira in sicer sadje in sočivje posebno iz Španije, Amerike in Italije, mesnina pa iz Nemčije. — Poslano. Gospodu dopisniku „Slovenskega Naroda" iz sežanskega okraja dno 16. februvarja v št. 38. Gospod dopisnik! Kaj strastno bičate tri osobe v onem dopisu in hvalisatc onega, o katerem imate temne pojme. — Za hvalisanje bode naj zadostno to, ker s hvali-sanjem nijste nič dosegli, kakor tudi ne s strastnim, brezumnim bičanjem. Da bodo pa čestiti čitatelji zvedeli, kako znate laži mej svet trositi, Vam nekoliko pojasnim napad, s katerim ste prav nemožato mojo osobo zadeli. Podpisanega grajate, da sam radovoljno sili nemški iezik slovenskim otrokom. To ste le Vi izumili! Evo dokaz: ^ed štirimi leti priš i so k meni roditelji in me prosili, da bi njihove sinovo nemščine poučeval, zato, ker mislijo sinove v višje Šole poslati, drugi pa v učenje rokodelstva. Ker pa vsakemu občanu, mej katerimi živim, radovoljno po mogočesti ustrežena, nijsem prosilcem tega „ veselja" odrekel. Tako sem pričel poučevati nemščino osmerico učencev brez kake prikrajšave slovenskemu učenju odločenih ur. Na oni način tudi dandenes poučujem nemščino isto učence, katerih stariši me za to prosijo. Za Iškarijotove groše pa mi nij nikdar prišlo na misel poučevati nemščino in tudi prejel jih nijsem. Dalje mi svetujete, gospod dopisnik, naj vzamem sam v roko nemško slovnico ter naj so učim sklanjati in spregati nemška slovesa. (Zakaj bi ne rekel kolesa V) V odgovor: Jaz nemščine kot Slovenec znam dovoljno, a kadar bodem šel iest nemški kruh, bodem uže, gospod nprefesar", skrbel, da bodom zaslužil tudi mej Nemci „gcnlifd do dnč 12. marca t. 1. cerkvenemu predstojnititv u ▼ Vipavi predložijo. (131 - 2) Hazglas. Stavljenje dverazredne ljudske učilnice v Globokem, okraj Brežice na Štajerskem, se bode sposobnim in zmožnim mojstrom oddalo. Mojstri, kateri imajo voljo celo stavljenje pre vzeti, naj svoje ponudbe do 15. marca t. I. dotičnemu predsedniku krajnega šolskega sveta, gospodu baronu Mosconu v Elizabetstrasse 16. I I I • 1 11 JU ■ r . 1 1 w I 1 11 T U I ■ /. II I I I l .T l I U. D Í1 C a z, dopošljejo, kjer tudi proračun in načrt ogled leži. (129—3) Št. 750. Oklic. (125—3) C. kr. okrajna sodnija v Trebnjem naznanja: Na prošnjo gospe Ane Marshall-ove se bode i|»r«m Don brt fiin# jrt Wuftftrllunn urtllfljw raurbf, ift brr Hnxiafte bat enti rtf Copiraptoarat mittrlft *u djbrutferfarbe «er|rlbr Ittfcrt an! trodmcm SBrflf obnt in fall unbrtranru r %n&a\)\, flic i d)|rfj ar f t,t it f f «f> to or »e (audi buittf) uitcrr ft flit nl i dif Wbjiinr, rorlrfjc audi em \ rin im annum aSfltpoftbftetn ^Uorto = ©eraun« ftiuuna.ru B«llefern. Drr ./tfuflciiblirtfir.'Dnirt'rr" lAgt atlr pttf)erigen licujirawaratt alS: ©rrto>, ?luto« $oln« arojJlKii n. well luntrr firfi, frrddjt bie autoar. 'JJrffe an BdfhtltQftfflbiottit, iibrrtitfft joldje abrt an Srfjatfr brr ■0)06« »">> burdi Sinfodtbrit nub sOinifltrlt. Ctolbrctr Sruflnilie unb Oriflinolabiugr k. gratH unb frrt 91 ridjr iibriu. t.tJdljiii. Stmar .1 Dummann. (732—11) Učenec, star 13—16 let, zmožen slovenskega in nemškega jezika, sprejme se takoj v neko prodajalnico z mešanim blagom. Več povč administracija „SlovenB«ega Naroda". (127—2) Hiša z vrtom, v LJubljani na zdravem kraji ležeča, ae iz proste roke proda. Kje? pove iz prijaznosti npravništvo ^Slovenskega Naroda". (107—3) Rateški melj (Kreda, Gmndkrcide.i Nikjer drugod se ne «lobi tako dobre krede, kakor pri nas v Ratečah '(lorenjsko). Vsakej stranki se lahko postreže z njo v kepicah in v prahu. Kdor želi naročiti kredo, naj se pismeno obrne na mene, hitro in dobro ma bodem postregel. Ivan .lin-mi. (133—2) v Katerah na Gorenjskem. Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migrčno, feber> ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava holi. če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro hi'isti. V bramorjih razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnost in vročino, Če se zavživajo po '/i žličke vsako uro, ter varujejo nalez-ljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svobod« v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—72) t o ♦ Umetne (55—8) O I zobe in zobovja f • postavlja po najnovejšem amerikanskem zistemu v * I nt u, viilUitniia ali eelulojidu brez bolečin. Plombira z zlatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin s prijetnim mamilom zobni zdravnik A.Paichel, poleg Hradeckcga mostu, v I. nadstropji. Marij in celjske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bo 1 oz n i v želodci, in nepresežno zoper neslast do Jedi, alabl ielodeo, smrdečo sapo, napinne-nje. kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da ae ne nareja pesek In pieno in slez, zoper zlatenioo, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrab in zoper zlato žilo. Glavna zaloga: Lekar c. Bra