Vestnik za učiteljiščnike. —u Na koncert učiteljskoga narašča- ia, ki ga priredi naš odlični tov., skladatelj E. Adamič v nedeljo dne 25. t. m. ob 5. uri pop. vSokolskem domu v Z a g o r i u o. S.. je dolžnost vseh bližnjih in sosednjih tovarišev. da ga s svojhni prijatel.ii in znanci posetijo kar najbolj polnoštevilno! Naša častna in moralTia dolžnost ie. koncerta udeležiti se. saj kar našemu naraščaju pripomorerno ie v prid in blagor našega slanu! — V Driznanie našim mladim bodočim tovarišicam in tovarišem na učiteIjišču. Priobčujemo pismo, ki ga je naš Driznani narodni glasbenik tov. J. Žirovnik pisal perovodji pevskega zbora liublianskih učiteljiščnikov tov. prof. Adamiču po koncertu na Vrhniki in Logatcu. Naj bo v priznanje našim bodočim mladim tov. Pismo slove sledeče: Cenjeni priiatelj! Kolikor je meni znano smo naredili prvo iavno produkcijo učiteljiščniki leta 1872. v Binkoštih. Aranžiral sein jo iaz. Pelo nas ie 10 učiteljiščnikov in dva gimnazijca — moja osebna prijatelja Peter Mayer in Val. Aljančič. Veselica ali, kakor smo takrat rekli — Beseda se je vršija v čitalnici v Kranju. kjer sem doma. Dohodek ie bil namenien stradaiočim Dolenicem in Notranjcem. Peli smo tudi Medvedovega »Popotnika« izven programa, ker je bil Razinger dobro raspoložen. To ie bilo pred 50. leti"torej. Proeram pošiljaim v spomin na takratno učiteliiško petje. Ker smo samo Medvedove peli. sem moral iraeti fflavno skušnjo v godbeni sobi spričo njega. Ko smo vse speli. ie rekel: »Wen sie so singen werden in Krainburg, wie sie ietz gesungen haben. \verden sie mir keine Unehre machen.« Pa smo re_s dobro p&li. In ko smo po dovršenem Rrogramu dodali še »Ponotnika«, so bili ljudje kar navdušeni za — Razingerja. On je namreč to partijo izredno dobro pel, kadar je bil raspoložen. ker jo ie Medved zani spisal. Medved ie sploh hotel, da učitelj deluje na siasbenem polju ~in priporoeal, da zbiramo narodne pesmi. On je rekel: Ein Lehrer. der nicht singen kann. ist nur ein halber Lehrer. Toda Medvedovi časi so minuli in začelo se je gooiti bolj umetno petje. ki ie konečno privpdlo do tega, da tievci brez not v rokah niso znali zapeti niti — Lepa naša domovina. Kaj pa še le sedanie drobne a srčkane pesmice?! Mi smo iih pa tiste čase, ko nas ie Gros zbiral okoli sebe (1872—73. leta) znali 100 na namet. z not pa — vsako. — Ko sem Tvoi zbor slišal v nedeljo na Vrhniki. sem bil kar poživljen in setn kar čutil, da se vračajo tisti časi, kakoršni so bili pred 50. leti. Tako lepo ubrano petie. tako discipliniran zbor Ln tako navdušena mla- dina z dobrimi grli in dobro voiljo! Kq se to razide po deželi. bo zasijala nova tx>mlad niei in damovini. Kai ie pa lepše, kakor lepa pesem dobro zapeta? Vse elektrizira in še nepevcem mošnjičke odpira. da za pevce vse plačaio. samo da iim še in še zapojo. Kadar nismo imeli denana. smo šli v tako gostilno. kjer smo vedeli. da se zbiraio priiatelji petja: Beli volk, Fischer itd. Tak.Q,smo mi tiste čase — valuto regulirali! — Seveda so zmiroin bili za nami priiatelji z dobrimi sveti in nevošliivci, da bi nas tožili. Pa smo se srečni ognili vseh mrež in jadrali še po Bledu in Ljubljani. Zato Te prosim. da še Ti Tvojim pokažeš lepe strani pevskega žitia. pa tudi nevarne. Kdor fantov hoče kai biti, ne sme biti ne piianec ne babiak. Zvest nai bo v svoiem pokjicu, zraven pa poie [n uči petje. Ravno tako dekleta. Utile cum dulce! Mene je v učiteljslii stan največ zvabila glasba, pa mi še danes ni žal, da sem šel vanj, dasi sem moral v njem dosti trnja pohpditi. Rečem pa še zraven: Če bom še prišel kedai na svet. bom zopet učitelj! — Ti pa stopaj po Medvedovih stopinjah! Uči m-laditio veliko drobnih pesmic. nekai pa večjih in nekai tudj resnih. Pa veselje .iim vlivai v srca in še pozni rodovi bodo blagoslavljali Tvoje. delo. Bog Te živi in čuvai. da boš izpolnil vse nade. ki jih stavi na Te domovina! Bog živi in čuva.i Tvoi zbor, da bo kedaj pomogel dvigati naš narod do resnične kulture! Nazdar! Pred 50. leti nas je bilo 10, zdaj pa 80! Lep napredek! — Tvoi — stari priiateli, J. Žirovnik, Borovnica. 25. IV. 1922.