OPREMA
SLOVENJ GRADEC
V lastnih prodajnih enotah NOVE OPREME
SLOVENJ GRADEC	NOVO MESTO
Stari trg 304	Regerške košenice 65a
0602/44-185, 41-144	068/21-674
Aainizje možne oene oblazinjenega pohi/lva in ugodni kreditni prodajni pogoji
•	• w •
o 20% popust ob gotovinskem plačilu o trimesečno obročno odplačilo brez popusta o petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero
Tovarna
MEŽICA
PZOWAJAHO (M MM MUDIMO:
^akumulatorje TOPLA za zagon motornih vozil z dvoletno garancijo in visoko kakovostjo, ^akumulatorje MEŽICA za pogon viličarjev in delovnih strojev ter stacionarne baterije kot rezervni vir napajanja v telekomunikacijskih in drugih sistemih.
WaT okumulatorskih baterij
Karikirano
Najlepše noge 1994
Mežiška dolina - narodni park
Moja dolina je že v rimskih časih cvetela. To dokazujejo izkopanine. Dei sarkofaga ljubkovalno imenujemo klop, kot hi radi posedali na njej in sajanii o lepih starih časih. Saj so menda bili. V srednjem veku so se bojda posestniški veljaki z jelenjo vprego vozili po obširnih gozdovih in dihali omamno sveži zrak.
Stoletno izkoriščanje mdnih bogastev in predelava železa, kar je silno spremenilo mojo dolino, bo vsak čas prekinjeno iz ekoloških razlogov. Pričenja se obdobje mrizrna in vračanja v naravo.. Po razvitem svetu se množični asfaltni turizem že umika iz megalomanskih betonskih hotelov, iščejo nove pokrajine, nepokvarjeno naravo, manjše in intimnejše iokaičke s starinskim nadihom.
Moja dolina ima pri vkijuatvi v svetovne turistične tokove lepe možnosti. Kralj Matjaž že privlači graditelje snežnih gradov, saj so ekološko neoporeaii.
Skrite grape omogočajo razvoj nudizma, ki ne ogroža potočnih bregov s polivinilastimi zastavami. Opuščene gorske ceste branijo gozdove pred sekanjem, ie še temioeiektramo v Šoštanju bo treba zapreti, pa bodo gozdovi spet zeleni, polni divjadi in ptičjega petja. Se v doline ga bo slišati, saj ga ropot žag in drugih tovarniških strojev ne bo morii. Naravne možnosti, ki jih imamo, je treba dodobra izkoristiti.
imamo še eno možnost. Predlagajmo, da se celotna dolina razglasi za narodni park. Če se ga Pohorci branijo, pa ga sprejmimo mi. Ne bo več treba graditi, stam čuvati pa bomo že zmogli. Pred vsako zaprto tovarno bomo postavili šrange in pobirali vstopnino za ogled "REALSOCIALISTIČNIH NAPAK". Stroji in orodja bodo sčasoma pridobili potrebno patino, ki je odlika muzejskih eksponatov. Dolina bo en sam megamuze j! Za kulturno dedišč-no pa mora skrbeti država. Hura, preživeli bomo!
Ekolog
•	LAŽ IMA KRATKE NOGE, TODA DOLGE KORAKE.
•	PO VELIKIH SPREMEMBAH NASTOPI ZA DRUŽBO - DOLGA PRETEKLOST.
•	PIJANEC SE SPREOBRNE, KO PRVO DNEVNO ČAŠO SPREOBRNE.
•	OD VBOGAJME DO UBOGAJ ME JE SAMO KORAK.
NIKO
IZ YfEBIflC:
□	BOJ ZA PREŽIHOVO
4
□	DENAR NOGOMETA VLADAR
6
□	KAM NA DOPUST
8
□	KUDRNOVSKY: IMAMO ČISTO VEST
9
□	ALI SPOMIN NA PADLE BLEDI?
15
□	ROCK (K)RESNE NOCI
22
□	KOROŠCI na
OTROŠKI
OLIMPIADI
27
□	PLANINSKI
KOTIČEK
32
Na naslovnici:
Sezona izborov miss..
Foto: Arhiv Kaja
PREPIH Koroški časopis.
Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Kor., direktor Niko R. Kolar. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik.
Računalniški prelom:
Grafični studio Ivko, Ravne.
Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne.
Naslov uredništva:
Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
___________________ V ospredju ________
ZAPLETI S POSESTVOM PREŽIHOVINE
BOJ ZA POSEST
O razprtijah na Prežihovini, ki se vlečejo zadnjih deset let, bi se dalo napisati feljton ali malo srhljivko. Branje zajetnih sodnih spisov in poslušanje izjav obeh nasprotujočih si strani daje vedeti samo eno: na Prežihovini se bije boj za zemljo in imetje med Vorančevo vnukinjo Metko Petrič in pred dvajsetimi leti tja priseljenima Miho in Ivanko Petrič. Zgodba o tem je zapletena in umazana, kot zmeraj, kadar udarijo na dan senčne plati značajev. Vpletenih je več ljudi, tudi Vorančeva vdova Marija Kuhar - iz spoštovanja do njene visoke starosti pa je v tem zapisu omenjena le toliko, kot je nujno potrebno.
Preša, jabolko spora...
Torej k stvari. Konec letošnjega maja Metka in Jože Petrič zakleneta prešo, ki se sicer navezuje na stanovanjsko hišo, v kateri živita Ivanka in Miha Petrič. Zaklenjenim vratom sledi še obvestilo:
"Iz preše smo ti postavili ven, kar si nasilno vselil. Po informacijah sodišča in stanovanjske skupnosti nimaš pravice posedati tuj prostor brez dovoljenja lastnika oz. uporabnika. Do sedaj smo bili uporabniki in lastniki mi in se s tabo nimamo kaj meniti oz. pogovarjati. Če ne bomo lastniki mi, bo prvo lastnik stanovanjska skupnost (7/1) in boš moral dobiti za posedovanje njeno dovoljenje. Preša kot sistem za prešanje je vsekakor naša in nimaš pravice omejevati dostopa do tega. Vrata smo zaklenili in filmsko posneli stanje in	kolikor	se	bo	karkoli
spremenilo, bomo poklicali policijo. Tolikov vednost, tako so nam naročili.
Metka Petrič in Jože Petrič Preški vrh 26.5.1994 Poslano lx Petrič Mihi 1x polidjska postaja Ravne 1x Joža Konečnik"
Ivanka	Petrič	na	to	reagira
tako, da pokliče novinarje. Ona in mož Miha Petrič pripovedujeta: "Leta 1974 sva prišla na Preži-hovino kot podnajemnika s pogojem, da gospodariva. Kupila sva živino, šest glav, sejala sva, vendar hiše nisva smela preurejati. Z Marijo Kuhar in njeno hčerko Vido smo se do leta 1984 dobro razumeli.	Potem	so	rekli, da
prideta iz	Kamnika Metka	in Jože
Petrič, da bosta onadva gospodarila in da je nas treba spraviti iz hiše. Metka je rekla, da hoče imeti prazno hišo, da morava spraviti živino, ker bodo oni imeli svojo. Midva sva se upirala. Vedela sva pa tudi, da je malokateri podnajemnik tu zdržal dalj kot štiri leta; da so vsakega nagnali, ko jim ni bil več po volji. Bila sva osma podnajemnika po Volaričevi smrti. Tako so hoteli storiti tudi z nama. Uprla sva se. Hotela sva še naprej gospodariti, a so Marijo Kuhar toliko nahujskali, da ni z nama naredila nobene pogodbe več. Znova sva se
upirala. Dobila sva pogodbo in višjo najemnino. Ko so nama začeli jemati zemljo, sva morala prodati živino in vse kmetijske stroje. Zadnjih šest let pa na Prežihovini kosi Rajko Kralj, njemu je Metka dala v najem. Midva imava samo hišo (Preški vrh 12) in ohišnico, pa še za ohišnico se tožimo po sodiščih že devet let. Oni (Petrič Metka in Jože op. p.) hočejo imeti vse. Nam ne pustijo nič.
Ko sva morala prodati živino, ni bilo na občini nikogar, ki bi se potegnil za naju. Občina je prodala Casovo vilo, svinjake, štalo in dva hektara zemlje Slavičevim (družini Metke Petrič, op. p.). Občina je kriva, da sva ostala brez pravic. Pet nas je bilo, saj sva imela tri otroke, pa si nismo smeli napraviti prizidka, da bi si uredili kopalnico in WC. Še danes se umivamo v lavorju kot pred sto leti, stranišče pa je zunaj hiše. Na občini so naju zmeraj pošiljali od vrat do vrat, uredilo pa se ni ničesar. Od lanskega leta dalje nimava nobene pogodbe z občino, da lahko tu živiva, nikomur ne plačujeva najemnine. Občina ne ve, komu naj bi, stanovanjska tudi ne, Kuharjeva, s katero sva imela prej
pogodbo, pa se je odpovedala svoji pravici.
K petemu županu že hodiva in vsak nama je rekel 'vidva kar gospodarita, kar delajta, mi bomo že uredili’. Same obljube. Tudi gospod Cigler je obljubil, da se bo uredilo. Imava zaupanje vanj.
Kmečka človeka sva, navajena sva delat, navajena sva tega okolja. Saj sva v Železarni dala dvakrat prošnjo za stanovanje, ko sva mislila, da bova tukaj scagala, pa so nama ponudili stanovanje v italijanskem bloku (za gasiskim domom op. p.) na Ravnah. Pa sva rekla, V stari bajti sva vsa leta, če novega stanovanja ni, tudi tja ne greva.’
Zdaj pa še ta preša. Metka Petrič trdi, da je njena, midva o tem nisva prepričana. Preša se drži hiše kot hodnik stanovanja, zato zdaj, ko je zaklenjena, ne moreva popraviti niti zadnje stene v hiši, ki je v zelo slabem stanju. Vztrajali bomo. Ne gremo iz hiše.
Upava, da bodo na obani uredili papirje v naše dobro, da si bomo končno lahko uredili tudi stranišče in prizidali kakšno uto, da ne bo več teh lesenih, ker zdaj drugih pač nismo smeli postaviti."
"Brata sva lahko samo do denarnice"
Vnukinja Prežihovega Voranca
Metka Petrič, ki je podedovala, kar sta na Prežihovini odkupila njena starša, je povedala svojo zgodbo, kakor jo je doživljala v vseh teh letih, odkar se je iz Kamnika vrnila na Prežihovino, vendar se je kasneje odločila, da se za Prepih zapiše samo naslednja izjava:
"Imam kar nekaj dokumentov, ki dokazujejo, da trditve naših sosedov ne ustrezajo samo njihovi resnici, zato bi rada dodala še to: S svojim prihodom na Prežihovo sem dodobra prekrižala načrte tako sosedom, ki so se s takratno kmetijsko zemljiško skupnostjo že dogovarjali o svoji verziji posestva Prežihovo, kot tudi tistemu delu sorodstva, ki je bil navajen takšnih in drugačnih ugodnosti s Prežihovega vrha.
Z obema stranema smo na za to pristojnih mestih razčistili zaenkrat vse, če pa mislijo drugače, se bodo morali obrniti tjakaj še enkrat.
Treba se je sprijazniti z določenimi dejstvi (zakup na del neod-kupljenega posestva pripada še vedno nam), kar pa se oboji očitno ne morejo.
Ne zamerim "bici", da ima slab spomin in podpisuje razne izjave, katerih avtor je nekdo drug.
Čudim se, od kod naenkrat takšna skrb, ko pa je bil takrat, ko parna pri Prežihu ni imela strehe in ko jo je bilo treba
ZIM.JIŠK0KNJI7.NA IZJAVA
Podpistma Marija Kuhar, vdova po lovni Kuharju - Prežihovemu Voran-cu, stanujoča Vojkova 8, Domžale, sem po pogodbi o dosmrtnem uživanju z dne 29.7.1964 v zvezi z odločbo Skupščine občine Ravne na Koroškem št. 467-1/62474 z dne 13. 9. 1963 pridobila od občine Ravne na Koroškem pravico dosmrtnega uživanja pri vi št. 13 in 181 k.o. Preški vrh (Posestvo Prežihovine).
Poleti 1989 sem se odselila s Prežihovine in se preselila k svoji hčerki Mojci Cosar v Domžale. Od takrat Prežihovine ne koristim več in se tja tudi ne nameravam več vrniti. Odločila sem se odstopiti od pogodbe o dosmrtnem uživanju z dne 29.7.1964 in nepremičnine pri vi. št. 13 in 181 k.o. Preški vrh vrniti v posest občine Ravne na Koroškem, zato dovoljujem, da se pri vi št. 13 in 181 k.o. Preški vrh izbriše vknjižba pravice dosmrtnega uživanja tega posestva, ki je bila vknjižena v mojo korist na podlagi pogodbe o dosmrtnem uživanju z dne 29.7.1964 v zvezi z odločbo skupščine občine Ravne na Koroškem št. 467-1/62474 z dne 13.9. 1963.
Domžale, dne 13.5.1993
Komentar
odkupiti, moj oče Jože Slavič čisto sam.
Zdaj, ko je Prežihovo popravljeno in skrbno obdelano, pa jih je nenadoma pričela peči vest, kaj bo z nadaljno usodo. S sodbo je bilo stari mami določeno, kaj je njenega in tudi odpeljano, čeravno del le-tega leži še danes v šupi pri Prežihovi bajti.
V osvežitev spomina dodam še to: preša je bila že enkrat prodana in to moji mami Vidi Slavič, najstarejši Vorančevi hčerki. To kanim še dokazati, če bo potrebno.
Niso mi zastonj dali ime Meta."
Jože Petrič, Metkin mož in brat Mihe Petriča pa pravi:
"Najboljše je, da jih eden domov pelje in si jih izkusi."
Zakaj ni mogoče doseči soglasja, navsezadnje sta brata?
"Brata sva lahko do denarnice, naprej pa ne. Zakaj pa Miha in Ivanka doma nista mogla biti? Pri nas doma v Platu nad Mežico je 62 hektarov "avžnge", pri njenih je 80 hektarov "avžnge", pa jima niso dali. Miha doma ni imel več "placa". Jaz sem ga sem pripeljal, ne on mene. Pri nas je 6 otrok, Miha pa je problematičen človek. Nimam samo jaz težav z njim, tudi moji bratje jih imajo. On bi rad drugim pamet solil, navajen je na ciganski način življenja. Če nekdo ima, misli, da mora dobiti še on. Doma je dobil 300 kubi-kov lesa in tri krave za doto, sam sem se doti odpovedal. Rekel sem: 'dajte njemu, da se bo na noge postavil.’ Pa nima nič. Še "ajzlna" nima svojega."
O sporni preši pa je Metka Petrič dejala, da bi glede na sodne papiije, ki jih ima, ta morala pripadati njej in bo to tudi dokazovala.
Občina, ta pa nič
Obljubljenih štirinajst dni, ko naj bi po besedah župana Adija Ciglerja rešili stanovanske težave Ivanke in Mihe Petriča, je že zdavnaj mimo. V tem času se ni zgodilo skoraj nič. Pristojni so odsotni in edini odgovor je zapis, ki je 16.6. nastal pri Ciglerju. V njem piše:
Ugotovljeno je, da je po odstopu gospe Marije Kuhar od pogodbe o dosmrtnem uživanju posestva Prežihovine, ki je vknjiženo pri vi. št. 13 in 18 k.o. Preški vrli, le-to postalo last sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Objekti, stoječi na parceli št. 7/1 pa so še vedno v uporabi občine Ravne. Nadalje je bilo
ugotovljeno, da je za predmetne nepremičnine vložen zahtevek za denacionalizacijo (Časovi potomci op.p.), zato tudi ni dopustno nobeno razpolaganje s predmetnimi nepremičninami, dokler denaci-nalizadjski postopek ni končan.
Ugotovljeno je tudi, da je zakupno razmerje sklenjeno s pogodbo
Prežihov Varane leta 1945 dobi v last nacionalizirano posestvo (sedanja Prežihovina, prejšnji lastnik	je bi!	Matija	Čas),	nekaj
mesecev pred smrtjo pa Voranc posestvo vrne državi. Njegova vdova Marija Kuhar do leta 1964 na Preškem vrhu 12 živi tako rekoč od milosti občne, šele s posredovanjem advokatinje ljube Prenatjeve Kuharjeva doseže pogodbo o dosmrtnem uživanju dela Prežihovine. Leta 1972 Slavičevi odkupijo nekdanjo Časovo vib (Preški vrh 11) in de!	posestva.	Leta	1985	umre
Vida Slavič, Vorančeva hčerka in mati Metke Petrič. Na Prežihovi-no se preselita Jože in Metka Petrič, med Marijo Kuhar in Metko Petrič pa je sklenjena iz-ročila pogodba, s katero Kuharjeva izroča posest nepremičnin vt. št.	13. k.o.	svoji	vnukinji pod
določenimi pogoji, v tem letu nastane tudi zahtevek, da Miha in banka Petrič opustita posest na parceli vi. št 13. k.o. Leta 1989 Miha in Ivanka Petrič dobita	odločbo	o debžačji.	Leta
1992 pa Kuharjeva želi, da se omenjene nepremičnine izroče v posest Mihe Petriča, čemur pa sodišče ne ugodi. Leta 1993 se Kuharjeva odpove pravici do-smrtnemga uživanja posesti (v!, št. 13 in 181 k.o. Preški vrh) in ga vrne občni Kavne. Od tega trenutka dalje Ivanka in Miha Petrič živita na Preškem vrhu 11
z dne 19.1.1990 med Kuhar Marijo in Petrič Mihom, z odstopom Kuhar Marije od pogodbe o dosmrtnem uživanju, prenehalo.
Glede na dolgoletno bivanje Petrič Ivanke in Miha v stanovanjski hiši Preški vrli 12, stoječi na pare. št. 7/1 k.o. Preški vrh, pa so se prisotni strinjali, da bi stanovanjski sklad občine Ravne moral s predmetno nepremičnino, pare. št. 7/1 (v to parcelo spada tudi sporna preša op. p.) k.o. Preški vrli, gospodariti v skladu s predpisi in jo po predhodno opravljeni ustni obravnavi s Petrič Ivanko in Mihom ter Petrič Metko morebiti oddati sedanjima stanovalcema za določen čas, dokler ne bo končan postopek za denacionalizacijo. Pri morebitni odaji je potrebno upoštevati spomeniško funkcijo predmetne nepremičnine.
Piše: Niko R. Kolar
ČUDOVITO UROČE POLETJE "94
No, pa smo ga dočakali, mesec julij! Tako počitniško obarvan me je prisilil k razmišljanju o letošnjem dopustovanju. Najprej sem ugotovil, da nimam nobene prave volje, da bi iskal v prospektih turistične kraje in finančne ponudbe; neglede na to, ali bi bil za domača letovišča ali pa bi so želeli spet spuščati v znamenita turistična mesta od Grčije do Kenije.
Približno tako sem delal pred desetletji, ko sem bil mlajši in poln radovednosti. Svet me je vlekel od Amsterdama do Samur-kada in imel sem kaj videti. Nekaj malega sem tudi zapisal o teh popotovanjih, ki naj bi bila prenekaterikrat že kar prestižnega pomena. Seveda pa nekoliko pozneje človek spoznaš, da to ni res, da se je ljudem potrebno približati v njihovih okoljih in spoznavali njihove navade, zato da zavržeš svoje in se sprostiš na drugačen način, kot bi se doma. Tudi dopustovanja v obmorskih krajih niso nič kaj pomembnega, ampak le priložnost, ki jo naj človek izkoristi za utrjevanje zdravja in dobrega počutja.
Morda so res mimo časi, ko so ljudje romali v mondena letovišča, da bi se naslajali v pripovedovanjih o San Remu ali Pucrta de la Caizu. Nasploh pa mislim, da bo letos večina Slovencev veliko manj letovala kot v preteklih obdobjih. Časi so povsem drugačni. Sindikalnega turizma tako rekoč ni več. Regresiranje je negotovo in finančno komaj dopolnjuje mesečni družinski proračun. Materialna stiska marsikoga krepko drži za vrat, tako da ne ve, kako bo prišel na kraj meseca, pa naj bo to julij, avgust ali september. Še zlasti september je kritičen, ker morajo otroci in dijaki v šolo, da posebej ne poudarjam tistih, ki bodo v tem čutovitem vročem poletju dočakali delovne knjižice in se pridružili čakajočim na zavodih za zaposlovanje. Nobenim ni lahko. Tranzicija je obdobje, ki neusmiljeno udarja po velikih podjetjih in malih podjetnikih. Nekaj spreminja za prihodnje čase, ko naj bi bilo v Sloveniji boljše in lepše. Zdaj pa je kritično. Denarja je vsak dan manj, finančna disciplina subjektov je na psu, država dobro molze in jemlje tako in drugače.
In kaj so ljudje? Nič, se bodo že znašli! Pa čeprav tako, da bodo trgovali in samo trgovali, si prilaščali in varali vse počez, dokler ne bodo spoznali, da so že del evro-mafijske sredine in njihovih poslov. Tudi na Koroškem. Brez izjeme!
Prvi julijski dnevi letošnjega poletja so zares vroči. Dokončno sva se z ženo odločila, da bova dopustovala kar lepo na obronkih Pohorja in morda tja bolj v pozno jesen zdrsnila proti Strunjanu za kakšen dan. Zaradi zdravja, seveda. Vse drugo bom spregledal in za nekaj časa pozabil. Pa tudi štedil bom, da bom bolje pripravljen za naslednji doputniški čas, katerega bom verjetno že bolj potreben preživeti na morskih obalah, saj bom tudi leto dni starejši. Bojim pa se za prijatelje in znance, ki jim je ob podobnih dilemah pri duši bolj tesno. Čez mlado državo so naredili križ in objokujejo stare čase. Želeli bi nekaj dargega in nimajo časa ter volje dočakati gospodarskega razcveta in tujih investitorjev za rtov in prodornejši razvoj Slovenije. Mislim, da se nam bo sreča še nasmehnila, zato ne bom čisto nič tarnal zaradi letošnjega dopusta, nasprotno, tudi soseščino bom prepričeval, da vse skupaj ne bo dolgo trajalo. Pravijo, da bo slovenski turizem ubral takšne poti in ponudbe, ki bo omogočal slehernemu državljanu ustrezno ugodnje in možnosti bivanja od Bleda do Portoroža. Da ne omenjam znamenitih zdravilišč Raderle in Rogaške. Komaj pa bi bilo, da bi Slovenci vendarle bolj zahajali na kmečki turizem in malo bolj uživali v lepotah Bohinja, Logarske doline in Tople. Nobeno poletno grmenje in sikanje strel naj ne bo prehudo, kadar vas bo lovilo v smrekovih gozdovih, na visokih pašnikih, saj bo kmalu zatem posijalo vroče sonce in nenavadno hitro bo poletja konec, s počitnikovanjem vred.
□
DENAR, NOGOMETA
ULADAR
Tudi Koroška doživlja dolgo vroče nogometno poletje: na eni strani še vedno nepozaben in za koroški šport pomemben dogodek, to je uvrstitev Korotana Suvela v prvo državno ligo. Ob tem dogodku pa pozornost privablja tudi sklepni del svetovnega nogometnega prvenstva v Ameriki in prestopni roki v domačih klubih.
Nogomet je po svoje fenomen. Z njim se ne ukvarjajo samo igralci in gledalci, ampak fenomen tega športa vznemirja tudi sociologe, psihologe, pisatelje in druge. Neki ameriški teoretik je že pred desetletjem postavil zanimivo tezo o nogometu kot nadomestku za	religijo. Med
božanstvom in žogo je potegnil enačaj, apostolski zbor je nadomestil	z nogometno
enajsterico, nogometno tekmo je izenačil z mašo, zadetek je po njegovem povzdigovanje, med zmago in binkoštnim obiskanjem je spet postavil enačaj, in tako dalje in tako naprej.
Če je Marx postavil tezo, da je religija opij za ljudstvo, lahko po tej analogiji razmišljanja ameriškega teoretika dodamo našo tezo, namreč, da je nogomet opij za ljudstvo. Na Koroškem je ta opij zaužilo	na	tisoče
obiskovalcev	Korotanovih
tekem, saj se z obiskom, kot je bil na Prevaljah, lahko pohvalita le prvoligaša Maribor in Mura.
Psihologija množic bi na primeru prevaljskega nogometa lahko dobila potrditev svojih teorij, in dejstvo je, da koroška regija z vsemi nakopičenimi problemi potrebuje ventil, da bi se množice sprostile, doživele katarzo. Ponedeljki tistih, ki so na eni strani brezposelnih ali tistih, ki si v fabriki tudi z delom ne morejo zagotoviti normalne eksistence, so bistveno lažji. Dokler bodo imeli ljudje svoj amfiteater na nogometnem igrišču, se državi ni treba bati, da bi množice zdrvele na cesto. Zato je tudi v interesu države same, da ima Koroška nogometnega prvoligaša...
Z uvrstitvijo v prvo ligo postaja Korotan institucija, v kateri se obrača velika vsota denarja. Analiza prvoligaških klubov kaže, da je na vrhu razpredelnice tisti klub, ki ima največji proračun: Olimpija je kot povsem profesionalno
moštvo v minuli sezoni obračala poldrugi milijon mark denarja. Maribor, kot najbolj uspešen slovenski klub v Evropi, je imel letni proračun milijon mark in v tem letu se bo Maribor gotovo povsem profesionaliziral. Maribor je bil v državnem prvenstvu tretji, Mura, ki je bila druga, je v proračunski blagajni po neka terih virih obračala 600 tisoč mark. Celjski Publikom kot četrto uvrščeni je imel 800 tisoč mark, velenjski Rudar pa 700 tisoč mark . Mavrica in Krka Novoterm sta imela letni proračun 250 oziroma 200 tisoč mark in sta oba pristala krepko na zadnjih mestih. Z izjemo Rudarja, ki je z relativno visokim proračunom (četrtim) pristal šele na devetem mestu, lahko trdimo, da
je bila uvrstitev na lestvici odvisna izključno od denarja.
In kje je v tem peklenskem plesu mark Korotan? Po neka terih podatkih je Korotan Suvel v lanskem letu imel več kot 200 tisoč mark proračuna, kar kaže na to, da je ta vsota
bila dovolj za uvrstitev v prvo ligo, in hkrati opozarja, da bi takšen proračun zadoščal le za zadnja mesta v prvi ligi. Kaveljc je seveda v tem, da si bogatejši klubi pač lahko privoščijo boljše igralce, kar se nenazadnje odraža tudi na lestvici.
Korotan je te dni na zelo nenavaden način iskal glavnega sponzorja, to je s pomočjo časopisnega oglasa. To je po svoje tudi razumljivo, saj na Koroškem ni podjetja, ki bi lahko vložilo v Korotan 200 tisoč mark ali več in bi z reklamiranjem svoje blagovne znamke preko nogometa lahko pričakovalo tudi kakšen večji poslovni učinek. Za sredino lestvice pa mora imeti Korotan letni proračun v višini najmanj 400 tisoč mark, boljše pol milijona, kajti dejstvo je, da
bodo	slovenski prvoligaši v
tem letu proračune še okrepili.
Ta čas še ni znano, ali je imel časopisni oglas na morebitne	sponzorje tudi kakšen
učinek, pristopi klubov k polnjenju	proračunov pa so različni.	SCT Olimpija ima v
podjetju SCT najbolj bogatega sponzorja in v ozadju Olimpije vrsto let funkcionira direktor SCT Ivan Zidar. Glavni sponzor murskosoboških nogometašev	je
Mura, predsednik kluba Milan Moreč pa je v tekstilnem gigantu Mura tudi tehnični direktor.
Maribor	Branik
kot tretje uvrščeni klub za razliko od Olimpije in Mure •	nima glavnega spon-
zorja, največji donatorji pa so trije: Pivovarna Laško, Zavarovalnica Maribor in Štajerska pivovarna. Zanimiv je celjski Publikum, kjer je direktor in lastnik kluba Darko Klarič, nekoč radijski novinar, danes poslovnež. Za goriškega prvoligaša že ime Hit Gorica kaže, da je v ozadju igralniški trust, predsednik kluba pa je Darko Likar, ki je v Hitu direktor organizacije in informatike...
In Korotan? Klubu predseduje Andrej Kokalj, Mežičan in ge neralni direktor koncerna Slovenske železarne. Glede na to, da je koncern državno podjetje,	je	najbrž sponzoriranje
kluba vprašljivo, dasiravno primer jeseniških hokejistov govori drugače:	Acroni, kot
ena od državnih železarskih družb, je pokrovitelj jeseniških hokejistov. Po tej analogiji bi lahko bil, denimo, Metal Ravne pokrovitelj nogometnega kluba Korotan...
(mp)
rr

OKREPITEV KOROTANA SUVEIA
U GOLU BO STAL PERO
Ena izmed okrepitev prevaljskega nogometnega prvoligaša je tudi Peter Koželj, ki je zadnji dve leti branil za celjski Publikum. 29-letni Ljubljančan je v gol stopil z osmimi leti v Krimu. Kot kadet je že igral za Svobodo (Optimizem), nastopil pa je tudi kadetsko reprezentanco Slovenije. Zaradi težav v šoli ga je oče pri petnajstih letih izpisal iz kluba, tako da Peter nikoli ni branil v mladinski konkurenci.
Sicer je bil vseh pet let, ko ni bil na travnatem igrišču, aktiven v malem nogometu, vseeno pa je bil povratek pri 20. letih zelo naporen. V dveh letih je postal prvi vratar Ljubljane (današnji Železničar AM Cosmos), kjer je igral s Samom Vidovičem. Iz Ljubljane je odšel v Koper, postal nogometni profesionalec.
Na obali je staknil tudi resnejšo poškodbo komolca, ki jo je uspešno pozdravil. Po osamosvojitveni vojni se je vrnil v Ljubljano, od koder je po eni sezoni odšel v Publikum. Zadnjo sezono je bil rezerva reprezentančnemu vratarju Branku Zupanu.
V dneh pred podpisom enoletne pogodbe s koroškim prvoligašem se je plavolasi Peter (kličejo ga tudi Pero) poročil z Mišo, ki je svoj čas igrala rokomet pri Krimu Eletti.
"Želim si, da bi bil prihodnjo sezono v čim boljši fonni in da bi pomenil pravo okrepitev za Prevaljčane. Upam, da bo ekipi šlo ter da bomo uresničili načrt uprave, to je obstanek v družbi najboljših," je po podpisu pogodbe povedal Pero.
ROK TAMŠE
Peter Koželj bo v prvi ligi čuval mrežo Korotana S uvela
KOROTAN SE JE OKREPIL
Novi Koroški nogometni prvoligaš Korotan Suvel s Prevalj si je za cilj postavil osvojitev najmanj 7. ali 8. mesta na lestvici L slovenske lige. To bi jim namreč zagotovilo obstanek v daižbi najboljših klubov v državi. Prav zato si je vodstvo kluba, na čelu z direktorjem Vladom Petričem in podpredsednikom UO Dragom Kosom, v preteklih dneh prestopnega roka od 20. do 30. junija močno prizadevalo v prevaljški klub pripeljati zares kakovostne okrepitve.
Prepričani smo, da so uspeli, kajti enoletne pogodbe so podpisali: vratar Peter Koželj, bivši nogometaš Publikuma Celje, obrambna igralca Tomaž in Andrej Vršič iz Steklarja iz Rogaške Slatine, Matej Vidovič iz Rudarja Velenje, Peter Šumnik iz Dravograda ter Kristi Švab, ki je bil za eno sezono posojen NK Peci. Klub so zapustili: Gorazd Muršič in Boštjan Lupša, ki sta prestopila k Peci, Mirko Češnjaj in Vinko Čapelnik, ki še nista našla novega angažmaja ter nekaj mladih nogometašev, ki so prestopili v druge koroške klube. Še vedno je negotovo, ali bosta pri Korotanu ostala oba tuja igralca Avdil Smajli in Roman Višek, ki imata ponudbe nekaterih nemških oziroma hrvaških klubov.
^	________ ________________________________ Ivo Mlakar^
irooflefc
lek
PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE
lek d.d. Dii
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403
telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17
RAZSTAVA O VINKU CA|NK1J
v	v
ŽIVLJENJE ŠPORTNE LEGENDE
N
V Koroškem pokrajinskem muzeju je na ogled razstava življenje, posvečena športu, ki predstavlja športno obarvano življenje Vinka Cajnka, žive legende slovenjgraškega športa. Razstava obeležuje kar pet obletnic: 75 let sokolstva v Slovenj Gradar, 75 let planinskega društva, 65 let aktivnega dela v športu Vinka Cajnka, 60 let športnega kluba Mislinja in 40 let rokometa.
Kustos slovenjgraškega muzeja Marjan Kos pri postavitvi razstave ni imel lahkega dela, saj je imel opravka s približno 1700 fotografijami, celotnim arhivom TVD Partizan, 80 plaketami, diplomami in pokali, številnimi časopisnimi članki in športno literaturo. Ves material je prispeval Vinko Cajnko, ki je 65 let skrbno urejeval lasten arhiv, zdaj pa ga je podaril mestu Slovenj Gradec. Zanj bo seveda skrbel muzej.
Vinko Cajnko je svojo športno kariero pričel leta 1929 v
kolesarskem društvu Ormož. Čez štiri leta je bil pobudnik organizacije kolesarskega kluba Slovenj Gradec, ki je v nasled njih letih pod njegovim vodstvom postal vidnejši kolesarski center v takratni Jugoslaviji. Tako je poudarek razstave na kolesarstvu do 1941. leta, saj je Vinko Cajnko v tej športni zvrsti dosegel odmevne uspehe.
Po vojni je bil Cajnklo predsednik TVD Partizan do leta 1986, od takrat dalje pa je častni predsednik društva. Pred dvema letoma je postal častni občan Slovenj Gradca.
Na otvoritvi razstave so številnim povabljencem govorili Cajnkovi prijatelji, ki so vsi po vrsti opisovali Vinka Cajnka kot pravega športnika in prijatelj5, na katerega se lahko vselej zanesejo. Njegovo športu posvečeno življenje v strnjeni obliki med stenami slovenjgraškega muzeja si bo moč ogledati do konca leta.
-rt
________________________________S
PREPIH
12/94 - 7
Naša anketa:
"KAM
NA
DOPUST..."
IVO ROZMAN, gradbeni tehnik, Pobrije_______________________
“Kadar se odpravljam z daižino na dopust, ne razmišljam veliko, kje in kako bom preživel ta čas. Čeprav sem moral letos okoli gradnje hiše še veliko postoriti, se malo dopusta v teh vročih poletnih dneh tudi prileže. Z družino pa bom odšel dopustovat na Kanarske otoke. Prav je, da človek spozna lepote tudi zunaj."
IRENA FASVALD, novinarka, Vuzenica:
Brez morja si poletja ne morem predstavljati. Mesec in pol poletnih dni bom preživela delovno, saj tudi novinarji časa “kislih kumaric" več ne poznamo. Na morje se bom odpravila po 13. avgustu, potem pa si ga bom z veliko
žlico privoščila. Z družino se bomo 14 dni namakali na Malem Lošinju. Dotlej pa se najdejo je zera in bazeni, na katerih je tudi lepo."
ANTON VOCOVNIK, elektro inženir, Završe nad Mislinjo:
“Če po pravici povem, sploh še nisem razmišljal, kam bi odrajžal na dopust. Vse kaže, da bom kar doma. Tudi zadnja leta nisem dopustoval. Sem predsednik gradbenega odbora za gradnjo vodovoda v našem kraju in zato tudi ni časa, da bi si privoščil dopust. Rad bi, da bi v naše domove čimprej pritekla dobra pitna voda."
ŠTEFKA KOROŠEC, referentka, Mislinjska	Dobrava:
“Del dopusta sem že izkoristila. Bila sem kar doma, kjer so mi v varstvo zaupali vnuke. Glede na delo, ki sem ga zadnje dni opravljala pri zamenjavi osebnih izkaznic in potnih listov, bi se mi za pomiritev živcev še kako prilegel dopust na morju ali pa nekje v planinah, kjer je tudi lepo. Pa vendar premalo cenimo te naše lepote."
TOMAŽ KARAT, novinar, Radlje
ob dravi:
"Vedno bolj cenim planine kot morje, zato bom letošnji dopust izkoristil v planinah, s prijetnimi sprehodi po hladnih pohorskih gozdovih, ki vse bolj privabljajo
staro in mlado. Sicer pa so dnevi dopusta dokaj kratki in tisti čas hitro mine.
Na dopustu si želim kar največ lepega in toplega vremena."
BOŽO KOLER1Č, glasbeni urednik Koroškega radia:
"Z družino bom dopustoval na morju v Izoli, ker se mi zdi, da je tu najlepše. Na morju že dve leti nisem preživel dopustniških dni, zato si želim veliko morskega sonca in plavanja. Upam in pričakujem, da nas bo spremljalo lepo in sončno vreme. Le takrat ima človek kaj od dopusta."
F.Jurač
V akciji Bramac za lepšo Slovenijo bomo vsem, ki se boste za nakup odločili j do 15. julija 1994, brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov.
•BRAMAC-
Vse za streho. S 30-letnim jamstvom.
V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom!
TISKOVNA KONFERENCA V DRAVOGRADU:
v 'V
"PRED SKUPŠČINO IN PRED SABO IMAMO ČISTO VEST'
Dušan Kudmovsky
Tik pred praznikom občine Dravograd je podžupan Dušan Kudmovsky sklical novinarsko konferenco, kjer so predstavniki občinske vlade govorili o opravljenem delu v svojem mandatu.
Na vprašanje, s kakšnimi uspehi se je končal mandat sedanje vlade, je Dušan Kudr-novsky naštel naslednje:
-	leta 1990 je bil odprt nov trbonjski most
-	osnovna šola Dravograd je dobila prizidek, da je poslej lahko pouk enoizmenski
-	opravljena je bila sanacija šolske strehe
-	urejen je bil Bukovski most
-	urejenih ali z asfaltom pre-plastenih je bilo več cestnih
odsekov v različnih krajih od Viča, Libelič do Šentjanža, Gorč in v mestnem središču
-	urejena so vsa avtobusna postajališča v občini
-	večji del sredstev je bil vložen v vodo-oskrbo
-	Dravograd je dobil novo mrliško vežico s celotno infrastrukturo kot rezultat krajevnega samoprispevka
Na Meži je bilo zgrajenih 28 družinskih stanovanj
-	uspešno je saniran najožji del mesta
-	TPC je pod streho
-	junija je bil odprt nov ribiški dom
Mirko Kotnik, predsednik IS, je pripomnil, da se po vsem tem sedanja vladna garnitura razhaja z dobrim občutkom. "Bili smo večkrat po krivem obtoženi," tako Kotnik, “očitali so nam, da protežiramo neka tera podjetja, ampak zdaj, ko so si tudi stari dravograjski socialisti kupili mercedese, je socializma res konec. Opažamo tudi, da Korošci raje vlagajo denar v ljubljanske firme, da ne bi kdo videl, da imajo denar."
Na novinarsko vprašanje o vzrokih za kronično mrtvilo
dravograjskega skupščinskega življenja pa je Kotnik odvrnil, da je prišlo do nesoglasij že v začetku mandata. "Dravogradu se slabo piše, če bo bodoči občinski svet tako neenoten kot je bila sedanja skupščina, pred skupščino in pred seboj pa imamo čisto vest."
Kako je z zadevo Traberk, je bilo obvezno novinarsko vprašanje. Kudmovsky: "Vse zadeve, ki jih v zvezi s tem vodi upravni organ SO, potekajo v skladu s strokovnimi podlagami, ki so bile v ta namen pripravljene že v preteklosti. Podpisniki, ki projektu Traberk nasprotujejo, imajo do tega avtonomno pravico, njihov pristop pa je bil neroden. Preseneča nas, da današnja
mlajša generacija z enakim veseljem podstavlja nogo, kot so to počele generacije v prejšnjem sistemu. Traberk bo navsezadnje dal možnosti za zaposlitev vsaj 300 do 350 ljudem. Ministrstvo za varstvo okolja je projektu že dalo zeleno luč, projektna dokumentacija je naročena. Na 17.000 kvadratnih metrih bo nastalo nekaj, kar je vitalnega pomena za razvoj Dravograda."
Sporni bencinski servis?
"Pristojno ministrstvo o tem še presoja."
Dušan Kudmovsky je novinarsko konfernco zaključil z besedami:	"Imeli smo vizijo,
nekaj nam je tudi uspelo."
Z.S.
TEKSTILNA INDUSTRIJA Otiški vrh d.o.o.
Otiški vrh 53 62373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602/85-234 Fax: 0602/85-279
Mariborski cesti v Dravogradu
PONUDBA TEDNA
OD 4.7. DO 17.7.1994
VZORČNI MODEL! PIŽAM, SPALNIH SRAJC /N JUTRANJIH HAU IZ KOLEKCIJE pomlad - poletje 1994 - do 40% nižje cene
TIO
Tekstilna Industrija Otiški vrh
Trgovina TARA na
I
SGP K0GRAD DRAVOGRAD
V ENOTI TRGOVINA VAS OSKRBIMO:
•>- Z VSEMI VRSTAMI KVALITETNIH BETONSKIH IZDELKOV ZA GRADNJO OBJEKTOV IN UREJANJE OKOLJA S CEMENTOM IN APNOM >- SIPOREKS BLOKI >- MODULARNO OPEKO >- SCH1EDEL DIMNIKI >- BRAMAC IN DRUGE KRITINE >- VSE VRSTE IZOLACIJSKIH MATERIALOV >- VODOVODNE PIPE IN KERAMIKA >- IN DRUGI GRADBENI MATERIALI
VAŠ NAKUP BO KVALITETEN. PO UGODNI CEN! /N Z MOŽNOSTJO OBROČNEGA ODPLAČEVANJA.
SE PRIPOROČAMO!
TELEFON: 85-640, 85-642, 85-070
PREPIH
12/94 - 9
KOROŠKI UTRIP
PREDSTAVILI SC NCV ZGIDNI TDAETCP
ŽkljghŽPri gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec p.o. Ses-tran v Pamečah so izdelali nov gozdarski zgibni traktor GT 70 WOODY, specialno zgibno vozilo za spravilo lesa. Projektiran in izdelan je za tehnologijo spravila, ki jo v večji meri uporabljamo pri nas.
Pri projektiranju so bile upoštevane zahteve po dobrih voznih in vlečnih lastnostih ter dobri stabilnosti, ob sorazmerno majhni masi in gibčnosti vozila, kar vse prispeva, da se pri delu ne poškodujejo tla.
JDDILEJNC
SREČANJE
EARMCNI-
RARJEV
ŽkljghŽNa deseto srečanje godcev na diatonično harmoniko je v Podgorje pri Slovenj Gradcu prišlo kar 34 harmonikarjev, med katerimi je imel najstarejši 84 let, najmlajši pa osem. Najboljši koroški harmonikarji so postali: Srečko Kotnik iz Slovenj Gradca, Viktor Kotnik iz Mislinjske Dobrave in Tomaž Breznik iz Slovenj Gradca.
Tekmovanje je bilo tudi kvalifikacijsko za uvrstitev na Zlato harmoniko Ljubečne. To so si priigrali Jakob Er-menc iz Gornjega Grada, Viktor Kotnik iz Mislinjske Dobrave, Francka Pesjak-Miekuž iz Avstrije, Simon Mlakar iz Celja, Miran Poročnik iz Vuhreda, Srečko Kotnik in Tomaž Breznik iz Slovenj Gradca ter Damjan Kožuh iz Skomarja.
Projekt Csnovne šole Vuzenica in ______turistična zloženka____
MED KOPO IN DRAVO
V okviru Slomškovega leta v Vuzenici in ob večjem številu kulturnih prireditev, ki potekajo vse leto v tem kraju pod Pohorjem, se je Osnovna šola Vuzenica lotila zanimivega projekta z naslovom "Med Kopo in Dravo"
Učenci in njihovi mentorji bodo pripravili podrobnejšo raziskavo območja krajevne skupnosti Vuzenica po zgodovinski, geografski, turistični in kulturni plati, tako da bodo kasneje projekt tudi razstavili in pripravili v zvezi z njim posebno predstavitev. Raziskave so šele v nastajanju, izdelek, ki ga že lahko vzamemo v roke, je turistična zloženka Vuzenice, ki vsebuje fotografije turističnih in geografskih zanimivosti in znamenitosti, posebnosti kraja, pomembnejše prireditve, sakralne spomenike in nenazadnje umetnike, ki jih tod ni malo.
Po fotografiji in pomembnejših podatkih o Vuzenici nas avtorji popeljejo na ostanke vuzeniškega gradu - Grada Saldenhofen, ki je bil zgrajen v 13. stoletju. Pod grajskim gričem sta nastala Spodnji in Zgornji trg, Vuzenica pa se prvič kot trg omenja leta 1288. Nato spoznamo Šentjanško cerkev nad Dravčami, zanimivo po obnovljenih freskah. Na vzhodnji strani Vuzenice se ponaša cerkvica Device Marije na Kamnu, okoli katere se še vedno pletejo številne
legende, in ki je še danes najznačilnejša romarska pot.
Vuzenica je v svoji etnografski zgodovini znana po pridobivanju železa in oglja, z železarstvom pa je bila
tesno povezana tudi kovaška obrt. Drava, ki je bila nekoč znana po splavarjih, je ponujala možnost gradnje hidroelektrarne leta 1957.
Iz Vuzenice nas pelje pot na Sv.Primož in dalje na Malo in Veliko Kopo, kjer so zanimiva smučišča. V turistični zloženki najdemo tudi kmečke turizme in nekaj tradicionalnih priredi-
tev, še zlasti živinski in kramarski sejem, ki v Vuzenici sega v 16. stoletje.
In ker je celoten projekt nastal v okviru Slomškovega leta, katerega osrednja slovesnost bo v Vuzenici v avgustu,	omenimo
znamenito nadžupnijsko cerkev sv. Nikolaja, ki se ponaša s freskami furlanskih mojstrov. V Vuzeniškem župnišču je na ogled Slomškova spominska soba, kajti narodni buditelj, škof Slomšek, je v Vuzenici služboval od leta 1838 - 1844.
Vuzenica pa je tudi kraj s slikarsko tradicijo. Pot je v ta kraj pripeljala tudi slikarja Oskarja Pistorja, ki je bil zadnji lastnik vuzeniškega gradu. Svoj ugled si je utrdil kot portretist in žanrski slikar. Zloženka pa vam predstavlja tudi kiparja Janka Dolenca, samorastnika, s čigar plastikami je obogatena podoba Vuzenice. V njegovi galeriji pa so na ogled njegova dela v stalni razstavi.
Po več kot 700. letnici omembe Vuzenice kot trga, v Slomškovem letu in v letu turizma je Vuzenica dobila svoj turistični vodnik, ki bi ga moral imeti vsak Vuze-ničan. Ideja in njegova realizacija sta vsekakor spodbudni za kraj, ki nosi v sedanjosti veliko zgodovinskega bogastva, ki pa se ga vse premalo zavedamo in izkoriščamo.
Avtorske pravice zloženke si pridružuje Osnovna šola Vuzenica, založila in izdala sta jo Izvršni svet občine Radlje in odbor za turizem, fotografije je prispeval Ernest Preglav, besedilo Irena Sečnjak, prevod v nemščino Irena Pukšič, oblikoval pa jo je Emil Košič.
l.F.
Po Koroški
Čudovita^ Planinska sola
Le malokje imajo za planinski podmladek tako lepo in trajno poskrbljeno kot v Dravogradu.
Krst ni bi! preveč boleč
V vrtcu namreč že nekaj let deluje “mala šola planinarjenja", ki jo v okviru interesnih dejavnosti vodijo vzgojiteljice.
To zahteva kar precej dela, saj planinarjenje ni samo pot na goro, je tudi vzgoja pravilnega odnosa do okolja, narave in znanost za varnost v gorah.
Tako smo letos ob zaključnem učenju in izletu na Košenjaku, v posebej skrbno pripravljeni koči domačih planincev, našli 35 otrok in z njimi vzgojiteljice Frido, Edito, Sonjo in Silvo. V kuhinji pa še Elico. Za pomoč, pouk in na kraju za krst pa še Marjan in Ludvik, ki je vse spravil tudi na video kaseto.
Po treh letih cesta pred Dravogradom ponovno zaprta
Prvega julija so na Mariborski cesti, kjer je bila pred tremi leti zaustavljena sovražna oklepna kolona, ki je nameravala zasesti koroške mejne prehode in je pri tem življenje izgubil Vinko Repnik iz Slovenj Gradca, odkrili spominsko ploščo ter podelili priznanja in odlikovanja pripadnikom TO Zahodno Štajerske pokrajine in Koroške.
Slavnostni govornik je bil minister za obrambo Jelko Kacin, ki je poudaril, da je prihodnost naše države odvisna predvsem od nas samih, Korošcem pa je zaželel gospodarskih uspehov.
Š.S.
Po pohodu kosilo
Nad vsemi pa vestni oskrbnik, vrtca zares enkratno.
in na Košenjaku je bilo za mlade planince dravograjskega
KOROŠKI UTRIP
LEPA COLINA IMA CESTO
Radeljski gradbeniki so v dogovorjenem času končali urejanje in asfaltiranje ceste v Bistriški jarek. Torej tistih šest kilometrov ceste, ki je toliko burilo duhove, je končno (razen še nekaj malih kozmetičnih popravkov na okolju) pripravljeno na otvoritev.
Takrat bomo lahko zapisali še kaj več: elemente ceste, število prepustov, o novozgrajenih in obnovljenih mostovih, pa tja do kubikov in kilometrov drenažnih cevi. Cesta pa je brez dvoma solidna in lepa pridobitev ne samo za dolino, temveč za vse, ki jih pot v planine vodi tod.
COLETTE Sl RAZSTAVO
Trije Repniki, daleč v svetu znan in cenjen ata Anton Repnik ter sedaj še sinova Branko in Janez, prvič skupaj v domačem kraju predstavljajo svoja dela.
V njihovi galeriji so si nekako razdelili stene.
Trije slikarji, med seboj tako podobni, da ne moreš prezreti, da so Repniki in hkrati toliko različni, da jih je tudi skoraj nemogoče zamenjati. Kot je vsak osebnost za sebe, so tudi slike različne in vredno si jih je ogledati.
TRGOVINA
TomSifieva 51, Slovenj Gradec
TORITVE
Tel/Fax: (0602) 43 924
Nudimo vam:
-	računalniško opremo po ugodnih cenah
-	programsko opremo za podjetja, organizacije in obrtnike: maloprodajo, veleprodajo, glavno knjigo, salda konto, osnovna sredstva,
osebne dohodke In specifično progransko opremo po želji stranke -Telefax In telefonske aparate -Telefonske centrale za podjetja In stanovanjske hiše

Pri gotovinskem plačilu zgoraj omenjene opreme, vam s kuponom nudimo 5% popusta.
icicron y mfKi
Za otroke in odrasle
0602 23 399, 23 004 sreda: 17 - 19h ponedeljek - petek: 12 - 13h
VSESLOVENSKO
SREČANJE
Gasilci prostovoljnega gasilskega društva na Muti so že opravili razpis za prvo srečanje in tekmovanje gasilcev Slovenije in sosedov iz Avstrije za prehodni pokal Mute.
Srečanje bo 20. avgusta. Čeprav bodo poleg prehodnega pokala nagrade in pokali tudi za posamezne discipline in spretnosti, tudi po kategorijah, bo povdarek predvsem na kolektivnem srečanju.
Gasilce bodo povabili k ogledu enega od lepših gasilskih muzejev, ki je nastal kot skupni vložek koroških gasilcev in še k ogledu drugih zanimivosti muzeja na Muti.
PREPIH
Po Koroški
KOROŠKI UTRIP
SC
PEIVLAČ-NCJŠA MUTA
Po nekaj letih zatišja, odkar so zeleni program in sejemsko prireditev nekako neopazno speljali v Radlje, je Muta letos prešla na nekaj novega.
Bili so dnevi kulture, športa in zabave.
Vse skupaj je končno le dobilo tudi že kar precejšen turistični navdih. Sodeloval je ves kulturni potencial kraja, ki ni ravno mali, godbeniki, Diaton, plesalke, folklorna skupina, pevci, tokrat kot gostje sosedje iz Vuzenice, Šolski center je pripravil v okviru prikaza svojega dela lepo modno revijo.
Največji delež so dali športniki.
Ob praznovanju (Vse je bilo združeno z Dnevom državnosti in tako bo predvidoma ostalo) je Muta pridobila teniško igrišče, ki je resnično nastalo z rokami športnikov, pa tudi s kakšno injekcijo krajevne skupnosti.
Ob otvoritveni slovesnosti je spregovoril domačin - poslanec Vladimir Topler. Ob tem je izpostavil predvsem troje:	Menil
je, da Slovenci za svoje delo ne znamo najti svojega ponosa in samospoštovanja, še vedno se preveč ubadamo z aferami. S tem smo že lepo pomešali navaden kriminal, ki ga naj raziskujejo in kaznujejo za to ustrezni organi, ne pa vsi povprek. Menil je, da pri nas vendarle ni vse tako črno kot včasih izgleda skozi prizmo afer. V Sloveniji imamo tudi uspehe, ki jih včasih prej opazijo v tujini kot doma, uspehi le stežka pridejo na prve strani časopisov ali v odmevne TV oddaje.
Bil je tudi celonočni turnir v malem nogometu z lepimi pokali in nagradami in prvič tudi množični trim kolesarjev v Bistriški jarek. Nad sto kolesarjev je za prvič kar dobra udeležba.
-kv
Srečanje slovenskih dvojčkov v
Podeoriu
Pri gostilni Rogina se je zadnjo soboto v juniju na že drugem srečanju zbralo 40 parov dvojčkov iz raznih krajev Slovenije.
Lastnica gostilne Terezija Rogina je za tovrstno prireditev dobila idejo kar v svojem Podgorju, kjer živi 16 parov dvojčkov.
Posebna zanimivost so bili dvojčki iz Prlekije, kjer so se v družini Novak trikrat zapovrstjo rodili dvojčki, vedno obeh spolov.
Prireditev je vodila dramska umetnica Jerca Mrzel, pri organizaciji pa sta sodelovala Koroški radio in pivovarna Union.
Med dvojčki je bilo zanimivo
Prvj r°d osmošolcev
Zgodovina šoi na Muti (čeprav se je pričela zelo zgodaj) menda še ni imela, razen IKS-a, tiste prave, popolne osemletke.
Imela je šolo, celo dve, če ne kar tri, torej slovensko, nemško in celo samostansko.
Čeprav je Muta razmeroma velik kraj, si ni znala odločno urediti svojega osnovnega šolstva. Le kje v Sloveniji bi še našli primer, da je na območju močne krajevne skupnosti imela svoje podružnice sosednja šola? Sicer pa, pouk v teh šolah nikakor ni bil slab, vendar je dejstvo, da je
kraj, ki nima svoje šole, kulturno, morda pa še veliko bolj vzgojno revnejši. Tako je letošnja prva generacija osmošolcev za kraj dogodek in pridobitev, ki se je nemara še ne zavedamo.
Sedaj potrebuje Muta še učitelje.
Muta si nikoli ni znala poiskati svojih, tu živečih učiteljev. Ne, da bi lahko kdo trdil, da ni imela kvalitetnih "kadrov", vendar učitelj, ki ne živi v kraju, tudi kraju ne daje vsega vzgojnega in kulturnega poslanstva, ki ga pač ta vse premalo cenjen poklic nosi že s svojo prisotnostjo. V tem, ne v stroki, je problem! Tista peščica, ki živi in je živela na Muti, pa tudi ne zmore vsega.
Učitelj, ki živi v kraju, ga sooblikuje, soustvarja.
Zato čaka Muto, ne kar čez noč, z leti še druga -kadrovska naloga!
K. Vaiti
Oj
'I
-s;
^3
s:
^3
INI
^3
>t)
S
3
SS
Oj
>
•12 l ’
oj
Oj
CVD
o^
-i*;
t>5
:2ri
.Oj
-Ì2
Oj
s;
3 32
£ S2 O Oj 23 "OJ >Co
2 J
Oj O to O
^ Ou
o ~?3 r- ^
.5-§-
'k S
Oj
Š2
* »»»rt
fes
23
Oj
r—
S
ou
NAJLEPŠE V ŽIVLJENJU SE ZAČNE Z ZAUPANJEM!
Po Koroški
SREČANJE
RODBINE
VRABIČ
Če se tretja generacija, denimo, že ne pozna dobro med seboj, se je pač treba zbrati in spoznati. To so ugotovili Vrabičevi, ki so prišli na praznično soboto v juniju na prvi rodbinski piknik v Koprivno, od koder tudi izhajajo. Tokratna glavna organizatorja Jožica in Grega od "zgornjih" sta imela obilo dela s pripravami za srečanje več kot sedemdeset udeležencev. Slavkova harmonika, petje in dobra volja so jih družili pozno v noč. Da piknik postane tradicionalen, so se še zmenili in določili, da so prihodnje leto organizatorji tisti "spodnji" - se pravi tisti iz spodnjega dela Mežiške doline.
(im)
PAZI, MAMA GRE!
Tako kot za velike otroke, se je tudi za naše najmlajše, ki še veselo hodijo v vrtec, zaključilo šolsko leto. Povsod po Koroškem so vzgojiteljice žrtvovale nemalo svojega prostega časa, da so otrokom pripravile nepozabne in vesele urice slovesa.
Pevci vrtca iz Ribnice na Pohorju pod vodstvom Cvetke Ladinek
V Radeljski občini se je veselje vrstilo kar nekaj dni. Začelo se je s srečanjem otroških pevskih zborov v Vuzenici, ki so ga ob pomoči Zveze Kulturnih organizacij Radlje pripravile vzgojiteljice Vuzenice in njihova pedagoška vodja gospa Marija Kočivnik, nadaljevalo pa s srečanji z gledališčniki iz Maribora in z igrami.
Mamina polica polna je dobrot, mi smo gusarji
- hitro to potico skrijmo v levi kot!
PAZI, MAMA GREH!!!
so zapeli mladi na ves glas svojim dragim. Doživeto in radoživo, da so bile mamice in očki ponosni na svoje zaklade (in da so malce bolj razumeli kakšno čudežno izginotje iz shrambe). Zborčki iz Ribnice, Brezna, Radelj, Vuzenice in Mute so sicer res prvič, a zagotovo ne zadnjič ^pokazali, da so njihovi glasovi ubrani in njihova igra neprisiljena. Čeprav kak glasek zaradi treme kdaj malce zatrepeta in čeprav muc za hipec pozabi, da je na svetu zato, da lovi miške, je vendarle povsem nonnalno, da smo srečni ploskali gusaijem in pikapolonicam, zmajčkom in da tako mi - kot naši otroci - s ptičicami poletimo med oblake in pozabimo svoje velike skrbi.
Tudi zato, ker imajo naši otroci skrbi kajti: pazi, mama gre!
T.Repnik - Vrhnjak
STRELA ZAZGALA
GOSPODARSKO
POSLOPJE
Med nevihte, ki so v teh poletnih dneh dokaj pogoste, je strela udarila v gospodarsko poslopje Jožeta Jeromla, po domače Tisnikarja v Mali Mislinji. Iz gorečega gospodarskega poslopja je domačim uspelo rešiti le živino, letošnji pridelek sena, kmetijski stroji in orodje pa so zgoreli.
Požar je povzročil kar za 15 milijonov SIT škode. Ker pa morajo pri Tisnikarjevih še do jeseni postaviti novo gospodarsko poslopje, bodo pri tem pomagali sosedje. Zavarovalnica Maribor, kjer je bilo poslopje zavarovano, bo takoj izplačala odškodninski zahtevek, pri gradnji novega gospodarskega poslopja pa bo pomagala tudi svetovalna služba in skupščina občine Slovenj Gradec.
FJ.
Opomini
Ali spomin na padle že bledi?
Jože Krevh z Brega nad Mežico je vnovič povabil svojce padlih za Slovenijo v svoje gostišče Edlvajs
ZVEN. DOLG POL
STOLETJA -TOVARIŠ
Ničesar lepšega kot Peca v soncu in slavnostni govori pred Peršmanovo domačijo, v katerih je bilo povedano marsikaj, tudi obljuba Slovencem predstavnikov vlade Avstrije. Prav* tako je prijetno izzvenela slovenska beseda na dah sosednje države. Med vsemi dogodki pa je bila še vedno živo prisotna beseda TOVARIŠ, izrekajo si jo še vedno soborci, ki so nekoč strgani in sestradani hodili tod, prihajali in odhajali od Pece čez -Graško goro v osrčje Slovenije in si brusili pete med temi bregačami.
Dva ali tri kilometre čez mejo proti Pliberku je ob cesti še zmeraj videti španske jezdece. Na vojno v Sloveniji spominjajo, kako bi drugače, le da so bili tedaj postavljeni blizu meje. Tedaj nam je bilo blizu še marsikaj drugega.
Junija 1991 se ni bilo treba spominjati padlih, ker so bili grobovi sveži na eni in na drugi strani. Toda roko na srce, kdo od tistih, ki padlih osebno ni poznal, se še spominja njihovih imen? Uradno, po dolžnosti, to že. In vendar danes ni mogoče dobiti več niti seznama tistih, ki so bili v vojni za Slovenijo ranjeni. Jože Kreuh si je prizadeval dobiti podatke o njih samo zato, da bi jih povabil v svoje gostišče. Ni mu uspelo. Prišlo pa je okoli 50 svojcev padlih. Letos jih je povabil tretjič, tudi mežiško godbo na pihala in pevce iz Črne, tudi Ministrstvo za obrambo.
Nobenih priložnostnih govorov ni bilo. Samo druženje tistih, ki so izgubili največ v vojni za Slovenijo. Pogovarjati se z njimi, je kot z ostrim nožem riti po živih ranah.
Franc in Ivanka Uršič sta prišla z Dolenjske. Njun sin je padel v Medvedjeku. Ivanka ni bila prej nikoli na Koroškem, tudi drugje ne pred sinovo smrtjo. On, Franci, bi bil gospodaril na skromnem kosu zemlje. Zdaj sta z možem sama pri hiši. "Samo jaz sem bila v našem kraju tako nesrečna. Sin mi je rekel, 'saj bo vse v redu, vrnil se bom.’ Potem se je vrnil v krsti. Ni misliti za nazaj. Tako sva zaupala vanj, potem je vse spodletelo. Rada bi, da bi me bog kmalu poklical k njemu."
Olgica Molan iz Brežic je izgubila moža. Za njeno štiri
in pol leta staro hčerko Jernejo je prevzel skrbništvo Jože Kreuh. Jože irt njegova žena Silva sta po vojni prosila slovenski rdeči križ, da izbere otroka, nad katerim bi prevzela skrbništvo. Molanova pravi, da je takih človeških dejanj malo, in da to zelo ceni, kajti po njenem bodo sčasoma na mrtve pozabili. "Eni so pozabili že zdaj."
Frančiška Repnik, vdova iz Gradišča pri Slovenj Gradcu, je ostala brez sina. Padel je v Dravogradu pri kmetu Robniku nasproti vojašnice. Na Kreuho-vo povabilo se zmeraj odzove. "Hvaležna sem mu. Tukaj se srečamo še z drugimi. Teritorialci se redno spomnijo na nas ob dnevu mrtvih in ob obletnici sinove smrti. Tudi Slapar me je obiskal. Zelo soliden je bil do nas. Nimam kaj kritizirati."
Mlada Božena Ernoič iz Slovenj Gradca. Vojna ji je vzela moža, hčerki očeta. Pogled njenih velikih temnih oči je tak,	da mi	je. žal	prvega
vprašanja. S kolegom novinarjem	sediva	nasproti	temu,
česar	nisva	doživela,	nisva
izgubila, kar ni mogoče doumeti, dokler ni izkušnje, razumevanje in sočutje pa je brez moči. Po dolgem premolku je dejala: "Zelo spoštujem Jožeta Kreuha in njegovo družino, njegovo delo in njegovo	gesto,	spoštujem	tudi
vaše delo, vendar so to stvari, o katerih ni mogoče govoriti."
Verjamem. Bolečina je nedeljiva. Spomin je lahko kolektiven in Jože Kreuh je edini, ki ga ohranja nekako zasebno iz notranje nuje biti dober živim.
Zlatka Strgar
Organizacija ZVEZE BORCEV NOV Ravne na Koroškem je v nedeljo, 26. junija, organizirala udeležbo na slavnostnem shodu pri Peršmanu pod Peco in ogled muzeja XIV. divizije na Graški gori.
Ne bi mogla reči, da je tisto brunarica, vendar pa je muzej polpretekle zgodovine. In če rečeš med borci NOV Graška gora, je še vedno spomin na Štirinajsto divizijo, od katere je ostalo orožje v pajčevini in zarjavel TOP pred muzejem, kot eksotičen spomin današnjemu času. Bili bi veseli, da kaj takega ne bi uporabljali nikoli več. Razglednice še s spominom	petokrake,
brošure, značke in dvom, ki ga ljudje izrekajo preko medijev, se je naselil v nas. Bodi tu preteklost, ki si nam dala živo sedanjost in mi te gledamo iz različnih kotov.
Vse to je že zapisano v zgodovini našega naroda, ki je pred pol stoletja krvav pot potil. Pred spomeniki borcem, ki so preprečili iztrebljanje Slovencev iz te zemlje Koroške, ki je razrezana na dve polovici in ne more ena brez druge, posebno v takih bolečih spominih.
Najrajši bi prebrala zgoščeno zgodovino, pa ne morem, ker me pozdravlja zvonik sredi snežnega zameta in v tišino se naslanjata dva borca, s toploto v nat-kano belino pohodov čez zamete. Ne, noben dvom, resnica je, ker nas iz vitrin gledajo obrazi, ki so jih nosili borci, katerim smo se poklonili že tolikokrat, pa vendar še premalo, ker so toliko storili za Slovenijo, da se jim nikoli ne bomo mogli dovolj oddolžiti.
Kajuh s svojim milijonom ni prešteval nas, prešteval je dobre misli. Lampreht, na tvoje rame se je naslonil marsikateri borec in iskal tolažbe. Bračič, ime velikega spomina tovarišev. Ronko, pa Efenka in Hace, tudi Vasja, Viktor in Luka, pa še, pa še... Za vsako ime svoj vzdih tovariša pred mano, ki se s prstom naslanjata na vitrino, da bi otipala človeka. Na listu papirja je odtisnjen njegov obraz, nekoč je bil njegov sodrug, in energija, ki se je pretakala med njimi, je morala biti velika, ker je sklanjajoči obraz potegnilo k šipi, da je zvonko zazvenelo odlikovanje za hrabrost, ko se je dotaknilo preteklosti. In jaz sem se počutila kot bosonoga grofica.
Slavka Dragolič

m

GUKO d.o.o.
Čečovje 5
62390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602 20 165; fax: 21 076
■	SAKURA, Japonska (šolski, pisarniški ter umetniški program)
■	CITIZEN, Japonska (vse vrste kalkulatorjev ter elektronskih dnevnikov)
■	LOGOS (pisala)
■	PRODAJA lesenih in plastičnih barvic, radirk ter pisalnih garnitur
NAJ NAŠE GESLO
mi piiettuy y vami
POSTANE TUDI VAŠE!
d.o.o.
partnersko podjetje
carinska cona Dravograd
Otiški vrh 25a
62370 Dravograd
tel.: 0602 44 131
fax: 0602 41 631
GinS
PODJETJE ZA EKONOMSKE, FINANČNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE
ZprizmAv
ZLATO, SHEMO, MENJALNICA
menjalnica
Tel.: 0602 83 276 Fax: 0602 83 627
Dravograd Trg 4. julija 34
Galerija Prizma Slovenj Gradec I Glavni trg 29

Boutique
Prizma
Dravograd
Q'uxòie cere	^
MWZ&KS ■
Omzfat ^UtcviHe četje OfauAtaC iole “RoyaMta àùztiwz
O iyieÙU domače i* umetne odrti
Ouoe yt oddariteu
Nova ponudba:
ZOBNO IN DENTALNO ZLATO IN ZLITINE
STALNO NA ZALOGI:
O AUR0PAL SE O DENT0RN O AUR0DEMT 20
ZELO UGODNE CENE!
Staro zobno zlato zamenjamo za novo.
Reportaža
TABOR NA OBRETANOUEM USPEŠNO KONČAN
UALTER BRANI NEKADILCE
Udeleženci tabora...
Tigri, zaspanci, volkovi, sokoli etc. so se minulo soboto vrnili s tabora na Obretano-vem. Otroško zadovoljstvo nad minulim tednom, ki so ga preživeli v šotorih pod Uršljo goro, je bilo najbolj očitno staršem, ki so bili na Obreta-novo povabljeni dan pred zaključkom tabora. Rod koroških jeklarjev je tako po nekajletnem zatišju znova uspešno organiziral taborjenje.
Banjole so šle po gobe že pred leti, nato je bilo treba marsikaj urediti na Obretano-vem, letos pa je bilo že vse nared za tabor. Večina prijavljenih otrok taborniških pravil in notranje organizacije takega življenja doslej ni poznala. Starešina tabora Marjan Magdič pa je povedal, da prav zato niso hoteli pretiravati s strogostjo in taborniškimi veščinami. Otroke pa so vendarle naučili razbiranja različnih znakov in kurjenja ognjev. Obredno dviganje in spuščanje zastave ter petje taborniške himne je sodilo zraven. Takoj po prihodu so zakurili "večni ogenj", na katerega je bilo treba paziti noč in dan, sicer bi šli takoj domov, če bi ogenj ugasnil. Otroci so v to verjeli kot nekoč v Božička.
Za 32 otrok so skrbeli štirje vodniki in dobre kuharice. Sicer pa je najbolje dati besedo kar otrokom.
Jožica Pšeničnik, 13 let: Bilo je super, samo prehitro smo morali iti spat. Že ob desetih zvečer!
Alenka Rožen, 13 let: Najboljši je bil lov na lisice. Lepo smo se imeli, ampak prehitro smo morali iti spat. To moram reči, pa če vodniki še tako zamerijo.
Ana Koren, 10 let: Zelo mi je bilo všeč. Ni me bilo strah, ko je grmelo. Po večerih pa sem imela malo domotožja.
Teja Britovšek, 9 let: Bilo mi je veliko bolj všeč kot v šoli v
naravi v Fiesi. Smotano je bilo, ko smo morali že ob desetih mrkniti. Kuharice so bile v redu, hrana pa... no, vse jedi niso bile dobre. Ja, pa vstajati smo morali zgodaj.
Nataša Vajdi, 11 let: Vodniki so bili O.K. Valter (Valentan) je bil najboljši, vse nam je pustil, Okla (Igor Ošlovnik) je bil pa za hece.
Matjaž Gorenšek, 11 let: Hrana je bila dobra. Naučili smo se delati taborniške ognje. Streljali smo tudi z lokom in zračno puško - to seveda samo starejši. Vodniki so bili v redu, samo strogi, kar pa je bolje, kot da nam bi vse pustili.
Miha Oder, 8 let: Vse mi je bilo všeč. Še bi šel v tak tabor. Tukaj sem spoznal nove prijatelje in naučil sem se stvari, ki jih prej nisem znal.
Marko Ivartnik, 10 let: Zelo lepo je bilo. Nič mi ni bilo dolgčas. Punce mi pa niso bile všeč. Nisem nobene dobil.
Žiga Šavc, 12 let: Zelo mi je bilo všeč, najbolj pa nočni pohodi po šotorih. Vprašam, kako izgledajo taki pohodi in Žiga odvrne: Razburljivo.
Marko Kumer, 10 let: Prvič sem spal v šotoru. Najbolj mi bo ostalo v spominu, da sem podil krave. Tovariši pa so bili v redur Nimam pripomb.
Andrej Ošep, 13 let: Pri tabornikih sem že od prej. Tukaj je bilo zelo lepo. Ni nobenih cest, avtomobilov in motorjev, nič hrupa. Lepo je bilo, ko je padal dež... Za punce se pa nisem dosti menil, malo se spakujejo, poleg tega pa sem že poročen.
Ualter ’ma pa ...
Dekleta je očitno očaral vodnik Valter Valentan, zato je prejel tudi diplomo kot najlepši vodnik, Zihovo Toni ’ma
pa lepo... pa so punce prekrstile v Valter ’ma pa lepo kapo. Presenetil je tudi mene. Znotraj tabora je veljal dogovor, da se ne kadi in ne pije, ki so se ga vodniki nadvse strgo držali, tako so mi kasneje potrdili otroci. Čisto zgoraj nad hišo pa je osamljena miza, kjer se je smelo kaditi. No, Valter me je zalotil s cigareto nekoliko nižje in mi je brž vljudno povedal, da to na tem mestu nikakor ni dovoljeno. Najprej sem mislila, da se šali, saj v bližini ni bilo otrok
in navsezadnje je bilo to pod milim nebom. Valter pa je bil vztrajen in je seveda dosegel svoj namen.
Na predvečer odhoda so udeleženci tabora pri svojih starših dosegli nezadržen smeh s svojim programom, vse skupaj pa je močno zabelil Damjan Zih s komično mimiko in svojimi pesmimi. Zares lep večer. Otroci pravijo:	super,
nepozabno.
Z.S.
POSLOVNA ENOTA ZA KOROŠKO, SLOVENJ GRADEC, POHORSKA CESTA 15 - avtobusna postaja
tel.: 0602 41 591, 41 813, fax: 41 814
Predstavništva:
RADLJE OB DRAVI, tel.: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel.: 0602/84-079
NUDIMO VAM:
1. NAJUGODNEJŠE POGOJE AVTOMOBILSKEGA KASKA BREZ DOPLAČILA ZA KRAJO AVTOMOBILA 2. SKLEPANJE KMETIJEKIH ZAVAROVANJ V PAKETU
Zavarovalnica z najdaljšo tradicijo in največjim številom zavarovancev na Koroškem
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
Družabna kronika
Črnjani
pač
ne
znale
Črnjani bi že dober mesec dni lahko živeli v svoji občini, če bi se pri refere-nudmu za novo občino učili od Dravograjčanov in njihovega glasovanja za krajevni samoprispevek.
tctc-
BCDICA
Tako so stražnico na Holmcu junija 1991 po strokovnem pretresu zapuščali delavci UNZ. Stražnica je potem prešla v last ministrstva za obrambo. Še danes pa je v enakem stanju..
PEENCČl SE TECI V
4 VI A/l
V znanem in nadvse priljubljenem lokalu "Črna mačka" v Šentilju pri Mislinji je menda ravno zaradi izredne simpatičnosti in lepote lastnice veselo in še bolj bučno pozno v noč. Za tiste najbolj vztrajne, ki si želijo poleg pijače še kanček drugačnega veselja, je tudi poskrbljeno.
Zgodba se ni zgodila na "kresno noč" in v tem primeru je šlo za tri vrle junake (bili so takorekoč pravi kaveljci) in namesto, da bi uživali, so končali v garaži enega od njih. Tja jih je zvabila predstavnica nežnega spola in jih potem, ko se jim je spretno in zvito izmuznila, lepo lastnoročno zaklenila. In o nebeških užitkih so lahko le sanjali. Da pa le ni bila tako trdosrčna in je pokazala še kanček usmiljenja, jih je ob svitu vseeno izpustila iz nočnega pripora...
Alfa
in
cmega
Radio Alfa je te dni objavil razpis za direktorja. Ne vemo sicer, kdo se je prijavil, zagotovo pa vemo, da med prijavljenimi ni Nika R. Kolarja in Franja Murka.
Eie bede letevali?
Mnogo znanih Korošcev se te dni odpravlja na zaslužene počitnice in zbrali smo podatke, kje neki nameravajo preživeti letošnji dopust.
Predsednik ravenske vlade dr. Matic Tasič bo letoval v asfaltni bazi v Pirešici. Lojze Kos, televizijski novinar, bo letoval v Cali-forniji, torej blizu domačega ognjišča. Vilko Černovšek si bo postavil šotor v zaselku Gonje, streljaj od hiše gospoda Tasiča. Dravograjski podžupan Dušan Kudrnovsky bo letoval v novem centru Traberk. Mirko Kotnik bo letos ponovno letoval skupaj z nekdanjim županom Vinkom Podržanom, kraj počitnikovanja še ni znan. Slovenjgraški izvršnik Janez Komljanec bo preživel dopust v termalnem zdravilišču na Štibuhu...
Žal nismo uspeli zvedeti, kje bodo preživljali dopust nekateri znani koroški podjetniki,	Jaz zasc že vem, kje bom letovala...
kot denimo Vladimir Zaluberšek in drugi.
in prepihane čveke
Medved l.
Drago Fajmut iz Črne, partizansko Srači, je navdušen jager in menda prvi Črnjan, ki se je srečal z medvedom v okoliških hribih. Po njegovem pripovedovanju sta si stala iz oči v oči, vendar jo je medved prvi ucvrl.
Ljudje pa pravijo, da je imel Srači mačka, videl pa je medveda...
Medved II.
Črnjani bodo na ministrstvo za varstvo okolja naslovili uradno vlogo, da bi jim dopustili odstrel medveda. Nagačenega medveda sredi Črne je namreč že dodobra načel zob časa in bil bi tudi čas za zamenjavo.
Medved lil.
Dr. Matic Tasič, predsednik IS Ravne na Koroškem: "Zelo me čudi, da LDS še do danes ni sklicala tiskovne konference in me obdolžila, da sem edini krivec, da se v Zgornji Mežiški dolini klati medved."
Medved IV.
Bojan Medved, eden od šefov prevaljske komunale: "Izjavljam, da z medvedom v Koprivni nimam nič skupnega."
Rcien za nagrade
Andrej Šertel je bolj v mladih letih dobil eno od nagrad v ravenski občini, nedavno je bil nagrajen v Slovenj Gradcu, kjer sedaj živi. Čaka torej samo še na nagrado bodoče občine Mislinje, kjer se je Šertel rodil.
Pogrešali
bodo
Jožice
Ministrski stolček je zapustila tudi Jožica Puhar, odhaja za ambasadorko v Skopje.
Za Jožico žalujejo mnogi koroški direktorji. Iz krogov, ki so blizu koroškim managerjem, smo zvedeli, da bodo v Skopju kmalu odprle svoja gospodarska predstavništva tudi nekatere koroške firme.
Mrtve duše
Na srednji šoli na Muti iščejo novega ravnatelja. Morebiti pa se bo prijavila kakšna mrtva duša, ki so jih pred leti tako uspešno preganjali po tej šoli in s katerimi ima tako bogate izkušnje nekdanji ravnatelj Ervin Kokošinek.
Ekskurzija
Te dni se bodo slovenski politiki spet zbrali pri Naj-veski lipi. Če bo med njimi tudi kaj vrlih kreditojemalcev, znanih pod šifro R + 3, naj si, za božjo voljo, ogledajo stanovajski standard na Poleni, Črni, na Prevaljah in še kje, da bi vendarle spoznali, v kakšnih stanovanjskih razmerah živijo nekateri njihovi davkoplačevalci.
Janez gleda v nebo
Na zadnjem srečanju motornih letalcev v Slovenj Gradcu je predse-nik IS Janez Komljanec s kančkom upanja pogledal v nebo. Nemara si je mislil: Ko bi vsaj bog dal, da bi pod zemljo končno našli tako dolgo iskani termalni vrelec.
Izgubljeni v Javorju
Te dni se je v Javorju izgubil moški srednjih let, ki je sumljivo spominjal na direktorja radeljske Surovine Slavca Komšeta. Iskal je prevoz, saj se mu je pokvaril avto, ki ga je sedaj odpeljal kar na Surovino.
Kaj je počel v Javorju gospod Komše, pa še danes ni povsem jasno, naši sodelavci pa zbirajo dodatna obvestila.
BIO IZOLACIJSKI
MATERIAU IZ PROGRAMA BIOTOP
DEJAVNOST
Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših proizvodov je v tem, da so izdelani iz naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov.
Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje.
rus ko si d. o. o.
62380 Slovenj Gradec, Stari trg b.š.
Tel.: 0602/42-659 Fax: 0602/43-795 Telex: 33-450
Odpeli smo prodajalno z živili,
TRGOVSKI C<£A)T<£R
sredi jMe.žice.
□	DOBRA ZALOŽENOST
□	PESTRA PONUDBA
□	MODERNA SAMOPOSTREŽBA
VABLJ^AJI!
TRGOVINA NA DEBELO Z ŽMU IN PREDMETI SPLOŠNE RABE
nudi /rojim odjemalcem pe/lio ponudbo:
>	YIEH YRfT
pREiiRnmncnni
IZDEIKOY
>	niKOiiotne m BRCZfllKOtlOinC
punci
>	čistim, PRnmi PRnŠKE, cnMnTCRUO
suvu
TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41-157, 41-267 računovodstvo 42-404, lax 42-264
Dejarno/t oprarljamo y Koro/ki regiji in izven.
Se priporočamo:
y/em Irgov/kim podjetjem,
go/tin/kim podjetjem in družbenim prehranam
Posebnosti
OD PASTIRSKE PALICE DO KNJIGE REKORDOV
Življenjske zgodbe naših ljudi se pogosto začenjajo z: "Imel je težko mladost. Zgodaj se je moral spoprijeti z delom na kmetiji..." To ne velja samo za kmečke otroke. Ivan Fužir se je rodil na Prevaljah, pa so ga starši prav tako dali služit na kmete. Pri Sabodinu na Suhem vrhu je bil za pastirja in njegova mlajša sestra pri Rakitni-ku v soseščini. Ni jima bilo posebno hudo, toda sestra je doživela tragično usodo. Z vso družino je padla pod nemškimi streli 28. novembra 1944. leta. Ivan je hodil med padlimi in je hotel odnesti sestrino truplo, toda partizani mu niso dovolili. Pozneje so se Nemci vrnili in vse zažgali...
Ta spomin najmočneje kriči iz njegove mladosti, tedaj mu je bilo 14 let. "Kot bi vedela, da bo umrla," pravi Ivan, "me je teden dni prej povabila, da sva se šla slikat k Ocepku na Prevaljah,'1 in se ozre na povečano fotografijo, ki visi na steni dnevne sobe. Potem mu zdrsi pogled na drugo steno, kjer visijo v okvirjih spričevala in priznanja ter njegovi izdelki - ročno sekane pile. To pa je drugi del njegovega življenja -kakor preteklega, tudi še današnjega - in sam bi težko povedal, v katerem je več ljubezni in bolečine.
Petnajstleten se je Ivan Fužir poslovil od pastirskega življenja. Pri mojstru Ignacu Urbanclu na Prevaljah se je izučil za sekača pil. Pravzaprav je želel postati ključavničar, toda lastnik Strojne in ročne pilarne na Prevaljah ga je zvabil v pilarski poklic tudi z obljubo, da mu bo potem, ko bo izučen, podaril stroj za nasekovanje pil, imenovan drajerca. Ko je bil pri njem zaposlen, mu je mojster večkrat dejal, naj vzame svoj stroj, toda Ivan ga ni imel kam dati. Leta 1947 pa je komunistična oblast vse Urbanclovo imetje nacionali-
zirala in z njim vred tudi Ivanov stroj. Urbanci je bil še nekaj časa zaposlen v Okrajnem gospodarskem podjetju -tovarni pil, kakor se je njegova bivša tovarna imenovala, potem pa so ga nagnali. Zaposlil se je v Železarni Ravne, kjer je bil najprej skladiščnik, nato pa vratar do upokojitve.
Po virih Ivana Fužirja je bil Ignac Urbanci Bidrihov sin s Tolstega vrha nad Ravnami. Pi-larstva se je izučil v Železni Kapli. Pile je začel izdelovati v Pečnikovi pralnici na Ravnah, pozneje pa je dobil prostore v stavbi Mohorjeve tiskarne na Prevaljah. Stroje je nakupil s sredstvi svoje žene, delavce je sam izučil pilarskega poklica.
KALU A RIJ A Z DRAJERCO
Ivan Fužir je bil zaposlen v pilami oziroma v TRO, ob delu pa je pomagal izdelovati pile mojstru Urbanclu, ki je imel še staro* obrtno dovoljenje za prodajo na sejmih. Po mojstrovi smrti, leta 1963, je vdova Marija vse pilarsko orodje in pripomočke izročila Fužirju. Zdaj, ko je imel že hišo, je želel vanjo postaviti tudi svoj stroj iz pilarne. Vendar mu ga niso dali. Romale so prošnje na razne strani (ob nacionalizaciji se je šel pritožit na CK v Ljubljano, kjer so mu zagrozili z Golim otokom), vendar brez uspeha.
Ko so leta 1980 odpeljali pi-larske stroje v Varvarin, je dosegel, da niso v Srbijo spravili tudi še njegove dra-jerce. Toda tudi on je ni dobil, temveč so stroj postavili na dvorišču tovarne TRO kot muzejski eksponat.
Leta 1990 se je Ivan Fužir obrnil s prošnjo na tedanjega predsednika slovenske vlade
Lojzeta Peterleta. Ta je prošnjo za pilarski stroj izročil ministrstvu za kulturo, ki je menilo, naj tovarna TRO izroči stroj Fužirju (dopis z dne 6. 7. 1990), da bo lahko nadaljeval s pilarsko tradicijo na Prevaljah. Vendar so menili, da mora dokončno odločitev izreči Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru.
Strokovnjaki zavoda so se z mnenjem ministrstva strinjali in so 31. 7. 1990 poslali Fužirju in tovarni TRO ustrezno priporočilo. Delavski svet TRO in tedanji direktor Alojz Knez pa sta bila drugačnega mnenja. 4. 10.	1990 je dobil nesojeni
lastnik pilarskega stroja naslednje sporočilo: "Ne glede na priporočila obeh zgoraj navedenih ustanov delavski svet ni spremenil svojega stališča, da stroj ostane v podjetju kot spominski eksponat. Zato vam ponovno sporočamo, da vaši vlogi nismo ugodili."
Še temeljitejši sklep v zvezi s tem strojem je DS TRO sprejel 27. 2. 1992 (št. 208):
“DS sprejema sklep, da se Fužir Ivanu ne odstopi naseko-valni stroj. Nasekovalni stroj je pod spomeniškim varstvom podjetja.
Obrazložitev:
Stroj je edini, ki ga imamo kot pomnik na začetek proizvodnje v TRO. Hkrati pa je stroj zgodovinske vrednosti in ni več uporaben za redno proizvodnjo.
Zaradi navedenega se zahtevi g. Fužirja ne more ugoditi."
AD ACTA
Tovarna TRO in lastnik - po lastnem izročilu - sta torej vsak na svoji strani prepada. Kot kaže, je tovarna močnejša in je obdržala stroj kot spomenik, pilar Fužir pa nadaljuje s pilarsko obrtjo - ročnim
nasekovanjem pil - in je z njo prišel v slovenski del Guinnessove knjige rekordov. Zanj se zanimajo filmarji in televizijci ter šolski otroci, ki njegovo pripovedovanje o pilarstvu poslušajo z očmi in ušesi.
Ročno pilarsko obrt, ki jo edini v Sloveniji obvlada Ivan Fužir, je Koroški kinoklub posnel na filmski trak leta 1980. Po Fužirjevi zamisli so posneli še film Aqua vitae, ki prikazuje, kako so nekoč vrtali lesene vodovodne cevi. Tretji dokumentarni film, ki je nastal s sodelovanjem Ivana Fužirja in Koroškega kinokluba, pa je Pisker kvamfer - o popravljalcu loncev.
Vsi trije filmi, nastali so v 80. letih, so bili dobro sprejeti in tudi Ivan Fužir je bil deležen priznanj. Kot igralec se je pokazal občinstvu tudi na odru, in to pred dvema letoma, ko je gledališka skupina Mežica - Prevalje uprizorila Desetega brata. Igral je Met-ličarja - gluhca.
Kje se konča Fužirjeva ljubezen do poklicnega dela, ki mu je postalo konjiček, in kje se začne bolečina zaradi neizpolnjenih želja in načrtov ter izgub, ki jih je utrpel od mladosti do danes? Veliko si je obetal od samostojne Slovenije, pa so bili tudi ti obeti le utvara.
Morda bi zdaj, ko bi se lotil še enega filma, v njem samo vpil. Vpil, kakor je baje nekoč vpila Urbandova vdova, kadar je šla mimo tovarne TRO: "Saj to ni vaše! Vse to je ustvaril moj mož. Njegovo je!"
Na dvorišču TRO stoji nasekovalni stroj kot pomnik izdelave pil na Prevaljah.
Na Prisojah št. 2 živi Ivan Fužir, ki je postal znamenit zaradi ročnega izdelovanja pil. Vpisal se je celo v Guinnessovo knjigo rekordov.
Ad acta.
Mojca Potočnik
Glasba
Zvezdica zaspanka
Rock koncert (nekaterih) nekomercialnih koroških skupin na kresno noč (23. junija) v amfiteatru 11. osnovne šole v Slovenj Gradcu je bil odgovor na vprašanje: Ali je rock ustvarjanje kulture?!
V mestu miru bi bil odgovor: Da! Očitno ima to področje kreativnega izražanja kar pravo veljavo, saj sta ob podpori zanesenjakov koncert soorganizirala ZKO in Kulturni dom Slovenj Gradec, ki tudi drugače omogočata nemoteno delo tovrstnih ustvarjalcev (skupini llex in Pulsa Theatro sta članici kulturnega društva). Načeloma alter bendi s podobnimi institucijami, žal, ne sodelujejo uspešno.
Na koncertu so bendi predstavili izključno lastne pesmi (kar je bil pogoj za nastop) in tako afirmirali svoje avtorske zamisli, interpretacijo, lastni izraz, slog in zvrst glasbe, ki jo gojijo.
Od dvajsetih do polnoči so si kitare podajali:
predskupini Just Kiddin' in Emilija, projekt Bla ZZ no,
Herald IV., Pulsa Theatro, H.M.D., llex, Zvezdica Zaspanka in BBJ band.
Kakovost in inventivnost izvajalcev je seveda variirala, tako v obvladovanju inštrumentov, kompozicijah, izvedbi glasbe kot v uigranosti skupin, vendar je bila zelo dobra. Za scenski nastop pa lahko na splošno trdimo, da je bil nezanimiv in tog, tako da na odru ni bilo videti nikakršnih izpadov, ekscesov ali oh! škandaloznih odštekanosti kakega ekscentričnega frontmena. Škoda! Izstopali so kvečjemu cepetavo energični gostje iz Slovenskih Konjic z ironičnim imenom Zvezdica Zaspanka, (ki s svojim dinamičnim instrumentalnim	fanki-hardkorom
konkurirajo za nastop na letošnjem Novem rocku). S frenetično, ritmično razdrobljeno in vendar melodično glasbo so brez besed ujeli utrip sodobnosti - duh časa (zeitgeist) - ta malce zmedeni tukaj in zdaj, ki ga živimo. Kitarist zvezdic G. Gordon Hitrec je na vprašanje, kje imajo pevca,
ekskluzivno za Prepih izstrelil: “Bend potrebuje pevca, ki ima temu svetu kaj povedati!".
O tekstih (ostalih) težko rečemo kaj več - predvsem zaradi slabo razumljivega vokala, videti pa je, da nam večina bendov nima z besedami povedati nič pretresljivega, saj se predvsem ukvarjajo z glasbo; mestoma celo zelo resno jazzovsko zastavljenim in tehnično zahtevnim muziciranjem (Pulsa Theatro, llex, H.M.D.) Ali pa s kitarskim mojstrstvom in tršim rock'n’rollom (BBJ band, Herald IV.).
To je pravzaprav čudno, kajti rock je vedno reagiral na družbena dogajanja in vanja posegal z jedkimi ikonokla-sičnimi sporočili ter nekonformis-tičnimi komentarji. Zlasti na zahodu - takrat -v obdobju punka, ki je bilo z burnimi social-no-družbenimi vrenji prav nemarno podobno današnji
neokapitalističnimi kaotični podalpski klimi.
Ali smo res tako idilična periferija, da se nas vse to ne tiče? Mar angažiranost in kritičnost res izumirata? Niti rockerjev ne zanima več, kaj se dogaja in ostajajo indiferentni! Ali je potem čudno, če tudi publike ne zanima.., da ostaja nezainteresirana in da so redki rock koncerti (kot pričujoči) klavrno obiskani.
Takšno dekadenčno stanje lahko prepreči samo množica ustvarjalnih skupin, večje število dobro in bolje organiziranih in obiskanih koncertov, gostovanj, pestro dogajanje po klubih (namesto enolične monotonije brezbarvnih kavarnic in lokalčkov) in predvsem sodelovanje.
Sicer nam grozi, da bomo imeli le en sam zanimiv rock koncert letno; kar pa onemogoča, da bi maloštevilni poznavalci sledili avtorskemu ustvarjanju tukašnjih bendov in da bi skupine oblikovale zaresno rock publiko, ki bi koncert in delo bendov počastila z množičnim zanimanjem.
Blaž Prapotnik
fkjresne
^ MIERX
TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE KOŠENJAK DRAVOGRAD
NEPOZABNI VEČERI OB GLASBI NA TERASI RESTAVRACIJE KAISER
v trgu Dravograda.
V JULIJU in AVGUSTU VSAK PETEK, SOBOTO IN NEDELJO
od 20. do 24. ure
V PRIJETNEM OKOLJU, OB PESTREM IZBORU PIJAČ IN OKUSNO PRIPRAVLJENIH JEDI, BOSTE OB ZVOKIH
DVA ALBATROS
PREŽIVELI LEPE VEČERE-
VABLJENI!
Kultura
KULTURNA URŠKA Z MURKAMI
Kulturna srečanja na Uršlji imajo svoj mik in čar, pot ki jo prehodiš, je poplačana. Tudi junija letos jih je pripravilo Planinsko društvo Prevalje. Odlično smo se ujeli, čeprav pevk “Karantanija" ni bilo slišati, zato pa je prevaljska dečva Janja Gradišnikova izzvala iz citer nežnost vibracij in prijetno vzdušje. Njen brat Jure pa je korajžno udaril na frajtonarico, da smo nazadnje še zapeli, izpraznili iz pljuč ves tisti fab-riški dim, posrkali vonj zelenja in mehkih trav. Ivanki Kom-prejevi, ki je vse skupaj vodila
in se trudila, je bil aplavz plačilo.
Kulturi, ki je bila v prejšnjih časih vseobsežnejšega pomena in dala umetnosti dober čas, je danes ta čas minil. So krivi bralci, poslušalci, ali se vseh tako malo tiče kultura ali pa so odgovorni umetniki in njihova dela?
Kultura še uspeva, trudimo se. Predstavitev knjige Pre-valjčana, naturaliziranega Slovenjgradčana Janija Rifla, morda ni bila samo naključno predstavljena tudi na Uršlji gori. In Jani je v črtice vjel ribo, na straži organiziral polžjo dirko, režečega psa spustil z verige, vzel pot pod noge, da se mu je poštarska torba opletala okrog nog. O, Jani, ujel si v vrstice deželo pod to Goro.
Nekdo od obiskovalcev kulturnih prireditev na Uršlji je prejšnja leta enkrat zapisal v knjigo vtisov kulture PD Prevalje:
Lep cvet je vres pesem, pojdi nazaj med Karantance,
da bodo čutili ponos Gore, mehkobe trav... in
Sonce je ogrelo telo, pesem pa dušo.
Res, sonce ni zaman grelo, ker je duša piala v pesmi upokojenskih pevskih zborov s
Prevalj. Moškega je vodil Jože Štrekelj in mešani zbor Jožica Ovnič.
Ni odpustljivo, da je bila kulturna prireditev samo za naključne obiskovalce Gore. Morda smo Slovenci resnično šele na začetku poti o vrednotenju kulture na tako visoki ravni, kot je Urška. Spet bom citirala iz knjige vtisov nekega obiskovalca kulture na Gori:
Kako je lepo, ko sonce ogreva Uršljo, zadaj Pohorje, zadaj Obir, Peco, Raduho, Savinske in Julijske alpe.
Kako čudno je, da smo mi bogaboječi narod prevzeli dežurstvo od Ilirov, Keltov in Rimljanov pod temi silnimi Gorami.
In kako čudno je, da smo ga skozi strašne viharje
zaničevanja in preziranja tudi obdržali. Ko s pogledom zajameš vso silino teh gora, te prevzame radostno spoznanje, da se je naša pot šele začela."
Uršlja gora, Plešivec, Uršlja, Urška in Gora, vsa imena ki jih dobiva, so lepa in njene prve murke so že pokazale svojo lepoto. Pogačice žarijo v tišino modernizacije stolpa in živžav prisrčnosti srečanja. Na vrhu ni nobenemu mar meglic, ki so se prikradle izza cerkve Svete Uršule, kamor stopim pod na-pušč, pa še pod stolp, da bi čutila energijo, ki ti na vsakem koraku da življenja lepoto, da jo zabeležiš.
To je tako lepo povedano, da ni težko nekoliko pobrskati po zgodovini in vidiš, da je to res. Po uporu Ljudevita Posavskega, ko je v Karantanijo prišlo nemško plemstvo, so bili Slovenci omejeni le še na pod-ložniške socialne sloje brez političnih pravic. Le še v ustoličevanju koroških vojvod se je skoraj do konca srednjega veka ohranil spomin na nekdanjo slovensko svobodo; po letu 1414 je izginil tudi ta spomin. Po tem izračunu smo bili resnično sužnji celo tisočletje.
Kolikor Slovenca niso odrli zemljiški gospodje, so ga hoteli ubiti še turki in srednji vek je bil zanje ena sama kalvarija, kamor se je obrnil. Človek, ki je svojo kulturo zibal, je rajši trpel in je ni predal. Ko pa se je počasi začel prebujati, upori, ki so bili, so bila samo upanja na boljše prihodnje čase. Ti časi pa tako dolgo niso prišli!
Vendar ta narod pod tisočletnim jarmom ni klonil. Koliko je bilo trplenja, da smo spet postali svoboden narod, da imamo svojo deželo! Politično smo uspeli, toda kultura?
Vse deluje. Objavlja se in tudi recenzije izhajajo, a videti je, kot bi vse teklo v prazno. Včeraj natisnjeno, danes prebrano, jutri pozabljeno. Še posebno literaturo je prizadel proces razkrajanja, ki je časovno odpornost objavljenega zmanjšal, če je ni celo uničil. To lahko preverimo tako, da se poskusimo spomniti lastnega branja zadnjih let. Čeprav imamo več prostega časa, nam primanjkuje časa, da bi ga izkoristili z knjigo. Naš individualni bioritem, na katerega vpliva rastoči pospešek naše družbene mašinerije, ne ustreza več danes že arhajičnemu postopku mirnega branja. Z nestrpnostjo pa ne bomo mogli doseči ničesar.
Vsedi se človek, preberi domačega pisatelja, pričaral ti bo nostalgične stare čase, doma pod temi gorami, sedaj, ko so res povsem naše. Ljubiti jih je treba, tako da na njenih bedrih sprostiš in izpuhaš tisto nestrpnost z nemirom. Urška čaka s studenčkom po kapljicah okusne vode, Uršulina stopinja v kamnu, kamor moraš vtakniti nogo z dobro mislijo, da te ne bo bolela, zraven pa še pobožaš v skalo odtisnjeno roko povodnega moža, da ti bo delo vedno dišalo, kot je moralo njemu, ko se je prerekal, stavil in Uršula ga je ukanila, pa je moral svoje jezero iz Plešivca zvoziti na Pohorje.
Te pravljice še niste slišali, morda vam jo napišem v enem od prihodnjih številk Prepiha.
S. Dragolič
MONOGRAFIJA "MEŽICA \994"
Pravkar izišlo knjigo - monografija "MEŽICA 1994" je mogoče naročiti pri avtorju, Stefanu Ledniku, 62392 Mežica, Prežihova uL 4, po povzetju ali z nakazilom na ZR 51840-620-58-452118-3623/44.
Cena 3000 SIT
+ stroški odpreme 160 SIT, sk. 3160 SIT. Informacije na tel 35-421 /0602/
Kultura
ODSEUANJA (N KOROŠKI FUŽINAR
V razmiku nekaj dni sta konec maja oz. v začetku junija prvič letos izšli obe uveljavljeni koroški reviji: v Slovenj Gradcu Odsevanja in na Ravnah Koroški fužinar.
Reviji imata razen približno istih rokov izhajanja malo skupnega.
-	Odsevanja izdajata ZKO in
Literarni klub Slovenj Gradec, katerih osnovna dejavnost seveda ni izdajanje časopisov in revij, Koroški fužinar pa izdaja profesionalna služba, nekdanji oddelek za informiranje v Železarni Ravne, sedaj Medical-graf Prevalje oz. zasebno podjetje Fužinar Ravne. To se Fužinarju pozna, predvsem v zelo skrbnem lektorskem in oblikovalskem delu ter v zgovornejšem	naslavljanju
prispevkov.
-	Odsevanja so enkrat tanjša kot Fužinar, saj imajo 24 strani, a so na nekoliko večjem formatu.
Odsevanja so z izjemo glave enobarvna, Fužinar je dvobarven, a imata oba črno -bele fotografije. V Odsevanjih so te v večini reprodukcije koroških akademskih slikarjev, tokrat Vide Slivniker- Belantič, rojene v Radljah, le nekaj je vezanih na besedila, kar pa je v Fužinarju pravilo. Ne glede na kakovost papirja, ki je pri Fužinarju varčnejša, je v obeh revijah večina fotografij tehnično solidnih.
-	Obe reviji si pomagata s sponzorji: Fužinar z več, Odsevanja le z enim, ki ga v reviji z besedo in sliko tudi predstavijo (tokrat je to Tovarna meril Slovenj Gradec; o njej piše Jože Potočnik).
-	Obe reviji sta tudi tokrat vsebinsko tipični: Odsevanja so v celoti kulturno - leposlovna (z izjemo pokroviteljeve osebne izkaznice), Fužinar pa zopet posega na več področij: občino, razvoj, kulturo, šole, socialo, zgodovino, društva in planinstvo.
-	Odsevanja namenjajo slovenjgraškim kulturnim dejavnostim, ki so potekale od decembra lani do maja letos, približno polovico strani, vse druge strani prinašajo stvaritve domačih pesnikov in pisateljev; posebej je treba šteti še strokovni prispevek mag. Silvije
Borovnik Maja Novak in kriminalka oživljena, njeno oceno Riflove kratke proze ter razmišljanje Franca Juričana o tem, koliko kdo bere.
V	kulturnem delu predstavi
Niko R. Kolar triletne uspehe založbe Voranc, Andreja Golo-granc kroniko kulturnih dogodkov, Marjan Kos razstavo, ki jo pripravljajo v Koroškem pokrajinskem muzeju, Stranke in društva na območju koroške krajine od 1918 do 1945, Helena Horvat gledališki abonma, Branko Čepin dejavnosti ob	obletnici	rojstva	Huga
Wolfa, Dragica Žvar revijo Koroška poje 94, Alenka Vaiti Meškovo razstavo, sicer pa predstavijo še dobitnike letošnje Bernekerjeve nagrade (arheologinjo Miro Strmčnik -Gulič) in plaket (dr. Bogomirja Celcerja, Kvintet družine Breznik,	Ivana Leskovška,	Mirka
Tovšaka in Anico Pačnik). 0 Tovšaku, ki je dobil tudi letošnje Linhartovo priznanje, še posebej spregovori Tone Tu-ričnik. Isti avtor je v tej številki	Odsevanj	objavil	tudi
intervju z upokojeno profesorico slovenjgraške srednje šole Marijo Weingerl - Medved, Kajuhovim dekletom, sicer pa pomeni Turičnikova politična humoreska Kandidat z vajo in zlato iglo tudi	prehod	v tok-
ratno literarno polovico Odsevanj. V njej se predstavijo pesniki Marjana Vončina, Milena Cigler, Jana Osojnik, Gregor Fras, Jerica Smolčnik in Marjan Mauko ter pripovedniki Blaž Prapotnik (Marmeladna seansa), Slavka Dragolič (odlomek Kralj Matjaž karantanski iz province Sclavorum), Jani Rifel (V žabji deželi), Andrej Makuc (Konjska štorija), Mira Cajnko (Abra Svrk je kriv, da je Lisasta togotna na ves svet - odlomek iz Zimske pravljice za nestrpne otroke) in Vid Sark (Tisočletni hrast in enodnevnica- basenski intermezzo).
V	celoti gre za lepo bero zanimivih leposlovnih stvaritev naših domačih piscev. Pri nekaterih so to le še plahi poskusi, pri drugih pa je pero že smelo zastavljeno, in zna kmalu ustvariti kakšen širši prvenec.
- Kultura in literatura imata pomembno mesto tudi v
Koroškem fužinarju. Mojca Potočnik piše o letošnjem Prešernovem nagrajencu akademiku Lojzetu Lebiču in o državnem prvaku Pihalnem orkestru ravenskih železarjev. S srečanja pisateljev avstrijske Koroške objavljajo dve predavanji o Prežihovem Vorancu:	Draga
Druškoviča o Prežihovi evropski razgledanosti in dr. Katje Sturm - Schnabel o Prežihu in osrednji Koroški. Miran Kodrin je z izborom pesmi in oceno ' predstavil pesniško zbirko Frančka Anželaka, pesnika iz Podpece, Klici stopal.
Drugi obsežnejši sklop v Koroškem fužinarju je tokrat šolski; urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin predstavi gibanje Mladi raziskovalci Koroške in letošnje najboljše v njem, o 30 - letnem jubileju prevaljske osnovne šole piše Greta Jukič, o delu v delavnicah na Oš Črna Irena Greiner, o medsebojnih odnosih na šoli pa razmišlja Bojana Plevnik -Verdinek.
Tretji obsežnejši sklop v Koroškem fužinarju se veže na preteklost. To so članki Alojza Krivograda, ki predstavi četrto knjigo iz Stoparjeve zbirke Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji Med Solčavskim in Kobanskim, Karle Oder o delovnem času in plačilih v 19. stol., Erharda Srebotnika o tem, kako je odkritje premogovnika spremenilo življenje na Lešah in Franca Gornika o sledovih pisem vojakov iz 1. svetovne vojne.
Drugo se v tej številki Koroškega Fužinarja nanaša na občino (Mojca Potočnik piše o razvojnem programu Revit), razvoj (Andreja Čibron - Kodrin piše o denacionalizaciji v občini Ravne), socialo (Zmaga Prošt predstavi lansko dejavnost Centra za socialno delo Ravne), društva (Franc Černe piše o 25 letnici Društva invalidov Ravne) in planinstvo (Mojca Potočnik spregovori o izletniški dejavnosti PD Ravne, Slavka Dragolič pa o zanimivostih Hude luknje).
Skupaj je tako v Koroškem fužinarju 19 zapisov; niso le ozko informativni, dnevniški, pač pa trajnejšega značaja.
-	Odsevanja in Koroški fužinar imata vsak svoje zaledje: Fužinar jemlje predvsem iz Mežiške doline, Odsevanja iz Mislinjske, a so odprta za vse koroške literane ustvarjalce. Tako znajo kdaj prerasti v pravo koroško literarno revijo, Fužinar, naslonjen na triinštiridesetletno tradicijo, pa se tematsko verjetno ne bo nikoli omejeval.
-	Koroška gotovo potrebuje oba, Odsevanja in Koroški fužinar. Tega se najbolj zavedajo njuni ustvarjalci in nam kljub praznim malham za tovrstno početje vsaj dvakrat na leto pripravijo prijetno vznemirjenje ob napovedanem izidu in potem tudi - to je treba še enkrat poudariti - zanimivo branje za vse, ki radi spremljajo, kar se dogaja doma.
Helena Merkač

JOŽE-SILVA KREUH
€D£YAjS
BREG 1 3-MEŽICA, TEL.: 38 602 35 694
CANKARJEV DOM: SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV
Izobraževanje
PRUA
NAGRADA
V Ljubljani se je v začetku junija v Cankarjevem domu odvijala predstavitev raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev Slovenije.
Predstavljene so bile naloge, ki so jih izbrali člani strokovnih komisij na regijskih tekmovanjih. S tem je bila izvedena določena selekcija in zagotovljena kvaliteta predstavljenih nalog.
Predstavitev nalog v Ljubljani, katerega so se udeležili najboljši mladi raziskovalci srednješolci iz vseh regij države, je bilo sklepno dejanje Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije, ki je že jeseni izdala razpis po regijah. Na Koroškem je nosilec razpisa Gimnazija Ravne, ki je tudi izdala razpis "Mladi raziskovalci Koroške".
Namen razpisa gibanja "Mladi raziskovalci Koroške" je bil predvsem v spodbujanju ustvarjalnega in inovativnega dela mladih iz koroške regije s ciljem, da se razvijejo njihove potencialne sposobnosti za znanstveno delo in se usmerijo v reševanje najširših problemov družbe in posameznika.
Mladi strojniki z Raven (učenci četrtega letnika SSKŠ) so se na regijski razpis prijavili s tremi nalogami, in sicer:
-	Borut Gruber z nalogo PROGRAM MEHANIKA (mentor Jani Erjavec, prof.) v kateri je s svojim znanjem iz mehanike z izrednim talentom posegel na področje računalništva. Borut je izdelal računalniški program za preračun notranjih sil in momentov ravninskih nosilcev z grafičnim prikazom notranjih obremenitev nosilca.
-	Metod Horjak z nalogo KLJUČAVNICE IN ZAPAHI V PRETEKLOSTI (mentor Jani Erjavec, prof.), ki je premišljeni splet zgodovine, strojništva in
umetnosti. Sama naloga pa je v bistvu sad več desetletnega raziskovanja, zbiranja in urejanja starih ključavnic, ki so se pojavljale na Koroškem. Metod Horjak je obenem pripravil tudi razstavo zbirke starih ključavnic in zapahov svojega deda, ki ima že pravo kulturno umetniško vrednost. Ključavnice in zapahi bodo predvidoma na ogled tudi v Delavskem muzeju na Gradu na Ravnah.
- Andraž Aber z nalogo CENTRALNO OGREVANJE STANOVANJSKE HIŠE (mentorja Matjaž Kamnik, dipl.ing. in Jani Erjavec, prof.), v kateri je s pomočjo preračuna toplotnih izgub, izbire optimalnih gradbenim materialov in izbire goriva skušal zmanjšati toplotne izgube stanovanjske hiše in onesnaževanje okolice na čim manjšo vrednost.
Strokovna komisija je na regijski predstavitvi za prvi dve nalogi ocenila, da sta dovolj kvalitetni, da ju lahko predlaga na predstavitev v okviru celotne države. Na predstavitvi v Ljubljani, ki je bila razdeljena na tematske skupine iz zgodovine, računalništva, biologije, psihologije in pedagogike, slovenskega jezika s književnostjo, varstva okolja, strojništva, gradbeništva in lesarstva, ter elektronike-strojne opreme so se iz koroške regije najbolje odrezali prav dijaki Srednje strojno kovinarske šole Ravne na Koroškem, saj je Borut Gruber s svojo raziskovalno nalogo iz področja računalništva prejel eno izmed štirih enakovrednih prvih nagrd na državnem nivoju. Za spodbudo za svoje nadaljnje raziskovalno delo se bo Borut Gruber udeležil nagradne ekskurzije v začetku julija po Nemčiji.
Matjaž Kamnik
PA^
PA - GAT, d.o.o. Slovenj Gradec 41-276, 41-055
prvič no KonofKcm - Piej nn GiniBO
BIG BENDA OTA VRHOVNIKA
Y flEDEUO.
10.07/94 OB 18. URI no tero/i re/tavroeije Pfl-GAT BEIIEYUE v flovenj Gradcu __ Bogata ponudba ribjih /pecialitet. Rezervacije: 41-055
Y/lopnine ni!
/T\	(Vij HONDA	
	HYunDni servis	
AVTO SERVIS FIŠER	-	AVTOMEHAM1KA -	AVTOKLEPARSTVO -	AVTOLIČARSTVO -	PRODAJA VOZIL m REZ. D LOJ V	
62000 MARIBOR. Cesta XIV. divine 86		
	Tel.: (062) 510-625	
ANTENSKI SISTEMI PAČNIK
Čečovje 5, Ravne na Kor., tel.: 0602/23-471,
mobitel: 0609/619-074
NUDIMO VAM:
■	INDIVIDUALNE SAT. SISTEME
■	SAT. SISTEME ZA: 2,4,6,8 STRANK
■	VSE VRSTE TV IN RADIJSKIH ANTEN
■	OJAČEVALCE S PRIBOROM
■	MONTAŽA VSEH VRST ANTEN IN OJAČEVALCEV /ELEKTRONSKA NASTAVl/CV
■	DOGRADITEV KANAIA 52 /IV VELENJE
■	UGODNA PONUDBA AKUSTIKE
■	BREZOBRESTNI KREDITI
420 DIM
.GASMCJiA,
SERPA d.o.o.
Koroška cesta 14
62390 Ravne na Koroškem
Storitve, proizvodnja, trgovina TEL. /FAX. 0602-21-542
SERPA <Lo.o. je servisno podjetje v mešani lasti
Dejavnosti podjetja lahko na kratko predstavimo z naslednjim seznamom:
•	strojno vzdrževanje in izdelava rezervnih delov
•	montaža in vzdrževanje tovornih in osebnih dvigal, premičnih stopnic in transportnih trakov
•	proizvodnja izdelkov s področja strojništva
•	montaža in preizkušanje strojev in naprav v industriji, gradbeništvu in kmetijstvu
•	inženiring s področja strojništva
•	svetovanje pri uvajanju vzdrževalnih sistemov
•	generalna, srednja in sprotna popravila obdelovalnih strojev
•	montaža in popravilo hidravlične opreme
•	izdelava vseh vrst zvaijencev in obdelava strojnih delov kot so gredi, kolesa, zobniki, ohišja in drugo
•	izdelava kovaških izdelkov (sekači, prebij ači in drugo )
•	trgovina in zastopništvo
Do sedaj smo opravljali storitve za naslednja podjetja:
•	Slovenske železarne ( Metal, Stroji, Noži, STO; Armature;...)
4 SLEMENŠEK Maijan, gradbena mehanizacija. Črna na Kor.
4IMONT, industrija kemične obdelave lesa, Dravograd
4 TRO, tovarna rezalnega orodja, Prevalje 4 TAB, tovarna akumulatorskih baterij, Mežica 4 KOPREM, proizvodno kovinsko podjetje, Prevalje 4 STROJ Radlje, tovarna industrijske opreme, Radlje ob Dravi 4 GLEDRING, izdelava gumi artiklov in opreme, Ljubljana 4 SEP, strojna industrija, Šempeter 4 NAUE - NTU, Slovenj Gradec
Glavne odlike podjetja SERPA , zaradi katerih nam poslovni partneiji in naročniki zaupajo so:
=$tradicija ^prilagodljivost ^strokovni pristop
_______________ àport ____________________
AFIRMACIJA RAVENSKEGA ŠPORTA V KANADI
Plavalci Fužinarja, ki so zastopali Ravne na Koroškem, so na 23. letnih mednarodnih igrah šolskih otrok od 12. do 15. leta, ki so bile letos prvič izvedene v daljni Kanadi, dosegli izreden in v mednarodnem prostoru zelo odmeven uspeh.
Upoštevati je namreč treba, da so to bile velike, mogočne igre z udeležbo 30. mest oziroma reprezentanc iz Andore, Anglije, Francije, Grčije, Indije, Italije, Kanade, Kitajske Koreje, Latvije, Madžarske, Nemčije, Monaca, Nizozemske, Peruja, Poljske,	Slovaške,
Španije, Švice, Ukrajine, ZDA in Slovenije.
Poleg Raven na Koroškem so iz Slovenije sodelovali tudi plavalci iz Celja. Zlasti mesta izven Evrope, ki so na teh	igrah nastopila
prvič,	so prišla na igre
z odličnimi športniki.
Pri plavanju je samo 9. mest osvojilo kolajne. Ravne na Koroškem so se uvrstile na častno peto mesto.
Pred nami so gigantska	mesta BEIJING
(Kitajska) in SEUL (Koreja) s po 10 milijoni	prebivalcev ter
BRATISLAVA (Slovaška) s 400.000 prebivalci in HAMILTON (Kanada) z nad 300.000 prebivalci! Ob tej primerjavi se kaže dobro zamisliti.
In komu se imamo v prvi vrsti zahvaliti za ta uspeh, ki pomeni tudi enkratno promocijo in afirmacijo Raven na Koroškem in naše mlade države Slovenije v mednarodnem prostoru tudi na severnoameriškem kontinentu? MATJAŽU ČEPELNIKU, ki je zmagal na 100 m prsno in PRIMOŽU ABRAHAMU, ki je zmagal na 100 m delfin. Oba "zlata" fanta pa sta skupaj s svojim klubskim kolegom MARKOM ŠULERJEM in kravlistom SEBASTIJANOM PEČARJEM iz Celja osvojila še bronasto kolajno v štafeti 4 x 100 m mešano. Tudi ostale mlajše plavalke in plavalci so bili solidni, vendar njihov čas šele prihaja.
Vsi ti uspehi kažejo na nepretrgano dobro delo v plavalnem klubu, zlasti trenerskem, s trendom navzgor, če upoštevamo podatek, da so na lanskih 22. igrah v Darmstadtu osvojili "samo" eno srebrno kolajno (ABRAHAM), zato velja
tudi trenerki Meti in vodstvu kluba ob teh uspehih iskreno čestitati z željo, da bi ostali v plavalnem športu, saj uspehi tudi zavezujejo.
Da pa so plavalci sploh lahko pokazali, kaj znajo in zmorejo in lahko odpotovali na letošnje igre, gre zasluga predvsem njihovim staršem, ki so sami in preko sponzorjev omogočili udeležbo.
Tako oni kot sponzorji so lahko ponosni na to mlado, simpatično in po njihovi zaslugi dobro opremljeno in oblečeno ekipo, ki je RAVNE NA KOROŠKEM nadvse dostojno in uspešno zastopala v izredno močni svetovni konkurenci športno razvitih mest.
Športna zveza Ravne je prispevala svoj delež. Vendar pa bo morala, če bo hotela slediti razvoju teh iger, v svojih letnih finančnih načrtih (ali
v občinskem oziroma bodočem mestnem proračunu) zagotavljati veliko večja sredstva za udeležbo najboljših mladih športnikov na takih igrah, ki imajo poleg športnega tudi velik gospodarski pomen.
In ko tako sestavljamo mo-
zaik uspeha, ne smemo mimo pomembnega dejstva ali srečnih okoliščin, ki so zanesljivo tudi prispevale k uspehu naših plavalcev. Že slovenska beseda v tujini je velika vzpodbuda, prisrčnost in enkratno gostolubje Slovencev kulturnega društva St.Gregory thè Great, njihove predsednice DARINKE, odgovornega za šport PEPIJA in vseh drugih. Njihova vsestranska pomoč pri izletih, bogato obložena miza domačih jedi, ustvarjanje pristnega slovenskega vzdušja in navdušeno navijanje je bilo nam vsem v veliko vzpodbudo, saj so nam s svojo neposrednostjo pričarali košček domovine. Pri njih smo bili v Sloveniji. Rojaki, hvala vam!
Hvala tudi našemu ambasadorju g. MAJCNU, ki nas je prišel pozdravit iz Ottawe.
Organizacijski komite 23. mednarodnih iger šolskih otrok v HAMILTONU, ONTARIO, ki ga je vodil g. COLIN T.MILLAR in v katerem so aktivno sodelovali vsi vidni funkcionarji mesta na čelu z županom (sodelovali pa so tudi najvidnejši predstavniki province), je v igre vložil ogromno dela in seveda tudi temu primerno vsoto denaija. Priznati je treba, da so igre enkratno pripravili in v zadovoljstvo nastopajočih tudi izvedli. Pri tem je seveda treba upoštevati, da se njihov način življenja razlikuje od našega, zato tudi nekatere tipične	kanadske
(ameriške) prehrambene navade, katerim se je bilo pač treba prilagoditi.
O tem, kako smo potovali čez veliko lužo in nazaj, kako smo bili sprejeti in kje smo stanovali, kako je bilo na otvoritvi iger v dvorani, ki sprejme 17.ooo gledalcev in kjer je sodelovala elita Hamiltona od filharmonije, jazza, športa in baleta, kako je bilo v TORONTU, kjer smo se povzpeli (peljali) na najvišji stolp sveta, kako je bilo pri "grmečih vodah", kot indijanci pravijo NIAGARSKIM SLAPOVOM, ali smo videli prave ali samo namišljene Indijance, kako smo se Slovenci sploh obnašali daleč od doma in kako so bile nadvse uspešno ocenjene 1. mednarodne zimskošportne igre šolskih otrok, ki smo jih organizirali v februarju na Ravnah na Koroškem, pa bolj obširno v naslednji številki KOROŠKEGA FUŽINARJA.
Ko smo odhajali na pot je deževalo.
Ko smo se vračali, nas je obsijalo sonce...
JOŽE ŠATER
šport
p „	Sl
Se eno priznanje koroškemu odbojkarskemu sodniku
"LEČNIKOV PEPI" BO SODIL FINALE
Seveda ga poznate, mar ne! V Prepihu smo o njem že pisali, o Jožetu Lečniku, enemu najboljših slovenskih obojkarskih sodnikov, ki je imel to srečo in znanje, da
vv
se je	znašel	na	lestvici	najboljših	"mož	v	belem"	na
svetu, ki delijo pravico na tekmah svetovne odbojkarske lige. O Ravenčanu Jožetu Lečniku, ki je po 22-tih letih bivanja v Kaknju v BIH pred dvema letoma skupaj z družino ušel tamkajšnji vojni vihri,	in se	vrnil v rodni
kraj.	Torej	o	njemu	smo
"prisiljeni" znova napisati nekaj vrstic.
V to nas je prisilila novica, ki je prispela s sedeža Svetovne odbojkarske organizacije /F1VB/ iz Švicarske Lausanne. Namreč, komisija FIVB se je pri izboru desetih najboljših sodnikov na svetu
odločila, da finale svetovne odbojkarske lige, ki bo od 26. do 30. julija v italijanskih mestih Cuneo, Torino ali Milano, sodi, nihče drug, kot Ravenčan Jože Lečnik. Ni dvoma, da je ta poziv za 47 letnega koroškega sodnika enkratno priznanje v njegovi dolgoletni karieri, priznanje, ki so ga deležni zares najboljši. Da pa je "Lečnikov Pepi", kot ga kličejo prijatelji na Koroškem, sicer znan po svoji skromnosti, zares najboljši med najboljšimi, se je dokazoval že domala celo desetletje. Omeniti velja le nekaj njegovih sojenj vrhunskih tekem: sodil je na dveh svetovnih prvenstvih, v
Španiji leta 1990 in v Turčiji leta 1993, evropsko prvenstvo v Nemčiji leta 1991, Uni-verziado v Zagrebu leta 1987, pa na Balkanskih prvenstvih v Albaniji, Romuniji, Bolgariji, Turčiji in BIH. Nazadnje je sodil svetovno ligo v Varni, dve tekmi med moškima ekipama Bolgarije in Brazilije.
Prepričani smo, da bo "Lečnikov Pepi" tudi tokrat opravil zaupano mu nalogo uspešno in še naprej dostojno promoviral koroški in slovenski šport v svetu. Korošci smo nanj, kajpak, lahko ponosni!
KOROŠKI
ŠPORTNI
POBERKI
Piše Ivo Mlakar
NAŠI NOGOMETAŠI TRETJI NA MADŽARSKEM
Na tekmovanju za Savaria pokal v madžarskem Szombathelyju je nastopila tudi mladinska nogometna selekcija občine Ravne.
Med šestimi ekipami so naši nogometaši, ki sta jih vodila trener Štefan Slapnik in tehnični vodja Ljubo Miloševič, osvojili 3. mesto.
Fantje so dve tekmi dobili, dve igrali neodločeno, izgubili pa so proti Mariborčanom s 3:0. Prvo mesto so na turnirju osvojili nogometaši madžarskega Haladasa, drugi so bili Mariborčani, tretja pa, kot rečeno, selekcija ravenske občine.
BELAJ DOBIL KOLAJNO NA EUROPSKEM PRUENSTUU
Ravenčan Vojko Belaj, član KK Fužinar, je dosegel imeniten uspeh na letošnjem evropskem prvenstvu v kegljanju za kadete.
Na prvenstvu, ki je potekalo od 24. do 26. junija v Bolzanu v Italiji, je Vojko osvojil bronasto kolajno v disciplini mešanih dvojic, skupaj z Nino Podlesnik iz Trbovelj. Svoj uspeh je mladi nadarjeni kegljač Fužinarja dopolnil z osvojitvijo 7. mesta v igri moških dvojic z Milanom Založnikom iz Bresta Cerknice.
MEDVEŠEK ZMAGAL V KAMNIKU
Triatlonec Matija Medvešek z Raven se je vnovič izkazal z odlično uvrstitvijo. Na kratkem triatlonu, 25. junija v Kamniku je prepričljivo zmagal med okoli 100 udeleženci iz vse Slovenije.
Od ostalih koroških triatloncev je bil Mežičan Mitja Lednik 22., Prevaljčan Mitja Mori pa 30. Tekmovalci so morali preplavati 750 m, prekolesariti 20 km in preteči 5 km dolgo progo.
Po tem uspehu v Kamniku si je Medvešek upravičeno pridobil mesto v mladinski reprezentanci, ki bo 23. julija zastopala Slovenijo na evropskem prvenstvu v Kaposvari na Madžarskem.
KOBOVC ŠESTI V NEMČIJI
Ravenčan Marko Kobovc je od 21. do 24. junija nastopil v mladinski atletski reprezentanci Slovenije, ki je sodelovala na tekmovanju dežel Alpe - Adria v
nemškem Burghausnu. Mladi športniki iz 18 dežel so se pomerili v odbojki, košarki, plavanju in atletiki.
Kobovc, sicer član KAK Ravne, je v teku na 400 m osvojil 6. mesto, nastopil pa je v slovenski štafeti 4 x 100 m, ki je osvojila 8. mesto. Vodja slovenske atletske vrste je na teh igrah bil Zdravko Kotnik, trener ravenskih atletov in atletinj.
LEITtNGER DRUGI V TRSTU
Na mednarodnem atletskem mitingu v Trstu se je od ravenskih atletov najbolj izkazal Luka Leitinger, ki je osvojil absolutno 2. mesto v teku na 400 m. Osmi mesti sta osvojila Robert Brezovnik na 400 m in Janez Štern na 1500 m.
IZVRSTEN TEK POBE RŽNtKA V AVSTRIJI
Dravograjčan Niko Poberžnik je bil daleč najboljši od skupine naših tekačev rekreativcev, ki so se udeležili drugega mednarodnega goskega teka v Bruklu na avstrijskem Koroškem. Poberžnik je dosegel med tekmovalci iz treh držav drugi najboljši čas v starostni kategoriji od 40 do 50 let. Oto Gumilar s Prevalj je bil v tej kategoriji 9. Med tekači od 50 do 55 let starosti je bil Mežičan Vili Blatnik 5., Jože Lesjak iz Radelj pa je bil 9.
àporL
Bo nogometašem Pece uspel prodor med tretjeligaše?
ČRNJANI (MAJO RADI
NOGOMET
Pod Peco majhna vas leži Črna kličemo jo mi.
Nogomet dobro se pri nas igra.
v klubu, ki ves svet ga pozna. Ce se tu rodiš, te veže v ta kraj,
ti ljudje, klub in naš značaj in če vpraša kdo, od kod si ti doma,
iz Cme - ki leži na konc sveta.
gradnjo tega športnega centra na Pristavi so posamezni Sani upravnih odborov kluba vložili truda, svojega prostega časa, pa tudi denaija.
Čma je bila vedno "zibelka" dobrih nogometašev. Številni igralci, ki so svojo prvo nogometno znanje dobili v NK Peca, so kasneje kariero nadaljevali v bolj atraktivnih ali, če hočete, denarno bolj čvrstih klubih. Samo v zadn-
Samo Vidovič (svetlejši dres) - kareiero je začel v Črni
Te verze je pred dvema letoma napisal kantavtor Milan Pečovnik -Pidži, v bilten, ki so ga izdali ob proslavi 30-letnice aktivnega igranja nogometa v Črni. Pidži, ki je bil tudi sam odličen nogometaš, je napisal štiri čudovite verze, mi pa smo si "izposodili" dva, prvega in zadnjega.
Črnjani so vedno živeli z nogometom. Rojstvo in nadaljni razvoj nogometne igre je nekako povezan z obmejnimi vojaki, katerim so se že leta 1955 pridružili domačini in prve tekme so zaigrali na Srebrečevem travniku. Tekme so bile sprva neorganizirane, kasneje se je pod okriljem društva "Partizan" ustanovila nogometna sekcija, leta 1962 pa so ustanovili samostojni klub NK Peca. V vseh teh letih so Črnjani pretežno nastopali s svojim članskim moštvom v ligah na področju nogometne zveze Maribor, mladinci in pioniiji pa so tekmovali v koroški ligi. Poleg uspehov na zelenem "travniku" so ljubitelji nogometa v Črni predvsem ponosni na novi stadion z atletsko stezo ter objekte ob njem. V
Že rezultati ob koncu minule sezone, ko je tekme Črnjanov s klopi vodil še pomožni trener Dušan Grabner, so bili ohrabro-joči. Tandem Pučelj - Grabner je skupaj s tehničnim vodjem Viktorjem Divjakom znal pravilno motivirati igralce, ki so pokazali odlične igre. Toda zaostanek po točkah proti vodilnim Staršem in drugouvrščeni Pesnici je bil vendarle prevelik. Črnjani so bili na koncu "samo" tretji, žal.
Priprave za novo sezono so praktično pred vrati. Cilji kluba so ostali isti - z dobrimi igrami želijo najaviti svojo kandidaturo za naslov prvaka. Ali jim bo to uspelo, je odvisno predvsem od igralcev. V klubu se naslanjajo predvsem na lastne kadre, zato do kakšnih bistvenih premikov igralcev med prestopnim rokom ni prišlo. Klub so zapustili trije igralci: Bojan Iršič, Kristi Švab in Matej Tominc, pristopili pa so Gorazd Muršič /igral že sedaj/ in Boštjan Lupša iz Korotana Suvela ter Damjan Vrtačnik iz Akumula-toija. Trener Pučelj bo imel na voljo 18 igralcev, med katerimi bodo tudi mladinci Obretan, Kaker, Štruc in Pečovnik.
Ivo Mlakar
jih nekaj letih bi v Črni lahko sestavili izvrstno moštvo, če bi se vrnili igralci, ki nastopajo drugod, na primer brata Vidovič, pa Ple-sec, Lupša, Zec, Lesjak in še nekateri.
V pretekli sezoni so nogometaši Pece nastopali v prvi skupini mariborske nogometne zveze ali v 4. slovenski ligi. Ob koncu z uvrstitvijo na 3. mesto niso bili zadovoljni, kajti pred sezono s skupaj s treneijem Blažem Jugom načrtovali "pohod" na prvo mesto na lestvici, kar bi jim prineslo uvrstitev v kvalifikacije za višji rang tekmovanja. Slabši rezultati sredi spomladanskega dela prvenstva so "spodnesli" tudi tren-eija Juga, kateremu strokovnosti sicer niso mogli očitati, toda nekaj se je v klubu pač moralo spremeniti. Treninge je prevzel Maks Pučelj, nogometni strateg s Holmca, ki je pripeljal moštvo Korotana v II. slovensko ligo, nato nadaljeval kariero v Globasnici in avstrijskemu klubu pripomogel do uvrstitve v višji rang tekmovanja. Ali bo Pučelj uspešen tudi v NK Peca?
r
JELOVICA


U Škofja loka, Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA - ‘----------- Fax:(064)632-261J
brezplačen prevoz za nakup nad 70.000 SIT možnost obročnega odplačevanja
prodajna mesta: J
RAVNE NA KOROŠKEM, ČEČOVJE 5 TELEFON: 0602 20 175
2eiim, da mi pošljete naslednje prospekte:'
□stavbno pohištvo □montažne stanovanjske in počit, hiše □montažne stene in poslovni objekti □prenova oken
□{Drenova vhodnih vrat______________
lime in priimek: i Na slov........
HOTEL MERX RAVNE
n MAM
M H01R MBSC
iJLMfX Ji
OMAM
M HOTE MBBC
vas va6i na dneve TClTAJSOCE ‘KJLHlrS(3‘L jedi iz daljnega vzHoda bo za vas pripravljal
fybar LI Zfumg W/ei iz Šanghaja
Zaradi vedd^ga zanimanja podaCjšujen fetajsfo fcdiinjo za nedoločen čas.
‘Kitajske specialitete (28 izvirnik jedi) strežemo,
Vsa^ dan razen ponedeljl(a od 17. do 22. ob sobotah od 17. do 24. ure ob nedeljah od 12. do 21. ure
KUHINJA
fWP
Dobrodo/li y trgovinah / kruhom KOROŠKIH PCKARII
Dodjeije
koroške (eterne
DRAVOGRAD, p.o.
Koroška c. 2 / 62370 Dravograd telefon: (0602) 83-045 / fax: (0602) 84-637
GRAFIČNI STUDIO IVKO
Čečovje 6, Ravne na Koroškem Tel.: 0602/20-342
>	Priprava na tisk /računalniški prelom/
>	Oblikovanje /design/
>	Izdelava reklamnih tablojev /folijski napisi/
>	Tisk
>	Izdelava štampiljk....
IVKO - kvaliteta, ki se vidi
TISKARNA ODTIS RAVNE
Javornik 13, 62390 Ravne Tel.: 0602-23-101, 22-718
Vršimo vsa tiskarska dela vključno s postavitvijo:
□	REVIJE, KNJIGE. PROSPEKTI. REKLAMNI LETAK!
□	NAVADNE IN RAČUNALNIŠKE OBRAZCE
□	USLUGE ENOBARVNEGA IN VEČBARVNEGA TISKA
□	NUMERACUA, IZSEKOVANJE
ODLIČNE REFERENCE
os radie alfa .:mm
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
radio alfa d.o.o. ladio alfa d.o.o.
REDAKCIJA IN STUDIO PROPAGANDNA AGENCIJA
Cankarjeva 1 Trg mladosti 6 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92	63320 Velenje
telefon (0602) 41 630 telefon: (063) 851 788 telefax (0602) 41 244 telefax: (063) 851 788
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
• "d
W.8 Mhz
Glosirana črna kronika
K e r e / k o flnalha Chri/lie
Dogodek, ki sem ga sklenil dati na vrh tokratne črne kronike, kar nekako ustreza sedanjemu poletnemu času. Povezan je namreč z nevihtami, ki jih žal - tudi v minulem obdobju ni manjkalo. Zadeva je zanimiva zlasti, ker gre za naključje, ki ga najbrž ne srečamo tako pogosto. Je pa toliko bolj poučen, saj je resničen.
Neurje se je 28. junija razdivjalo tudi nad Svetim Duhom pri Dravogradu. Okoli 21.40 je odšla v hlev K.K. in nameravala ugasiti luč. Prav v trenutku, ko se je dotaknila stikala, je v bližnji električni drog udarila strela. K. K. je udar vrgel okoli dva metra po tleh, strela pa je preskočila na električnega pastirja in v bližnji podrasti povzročila manjši požar. Za K.K. se je vse na srečo še kar dobro končalo, saj ni bila huje poškodovana.
Ta primer je novo opozorilo, kako nepredvidljiva je pot strele in da pred njo dejansko nismo nikjer prav varni. Zato je ob neurju pač treba poskrbeti, da se ne bomo po nepotrebnem izpostavljali in se počutili preveč varne.
In ker sem že pri bliskanju: prav v tem obdobju beležimo na Koroškem tudi največjo gmotno škodo, ki jo je povzročil ta naravni pojav. Med nevihto 30.6. je namreč okoli 17.20 strela udarila tudi v gospodarsko poslopje, last J.J: iz Male Mislinje. Poslopje, velikosti 13 x 23 metrov je v celoti pogorelo, z njim vred pa tudi vrsta kmetijskih strojev in drugo. Skupna gmotna škoda znaša tako - po nestrokovni oceni - kar okoli 15.000.000 tolarjev.
V	policijskem poročilu o tem dogodku sicer ne piše, kako je strela prišla v gospodarsko poslopje ter zanetila požar in če je hiša imela strelovod. Hude posledice in udar po žepu pa bržčas opozarjajo, kako dobro je namestiti strelovod in poslopje tudi primerno zavarovati. Ko je vse uničeno, je zvonenje prepozno.
° MAJHNA KRAJA -VELIKA TATVINA
V	policijskih zapisnikih je zadnje čase opaziti porast tatvin majhnih vrednosti, če lahko tako rečem. Pri preučevanju
tega gradiva se kar nekako ne morem otresti občutka, da se storilci takih dejanj ne zavedajo, da gre tudi pri majhnih vrednostih ali vsotah vendarle za tatvino in, če lahko nekoliko parafraziram - iz majhne kraje se lahko kar hitro razvije velika tatvina. Človek namreč tako najlažje izgubi občutek, kje je meja.
Semkaj sodi na primer tudi dogodek iz hotela na Rimskem vrelcu v Kotljah. Neznani storilec je namreč 18.6. okoli 20. ure izkoristil kratko odsotnost receptorke in iz predala odnesel 5000 SIT. No, obogatel ravno ne bo, bi lahko rekli. Pa vendar: tudi to je tatvina. Tako kot je tatvina tudi dejanje NN, ki je od 22. do 23.6. v DO Stroj Radlje odtujil trak za spenjanje oziroma povezavo jeklenk, vreden borih 8000 tolarjev. Tukaj bi se lahko vprašali, kaj bo storilcu tak trak. Morda pa gre za zbiratelja posebne vrste!?
O HLAD POD PALMO
Ostajam še pri vročem poletnem vremenu. Ob temperaturah, ki vladajo v teh dneh -nad 32 stopinj, ni nič čudnega, da ljudje iščejo senco kjerkoli. NN je šel ponjo na Ravne. Izpred vhodnih vrat D.P. je odtujil palmo, visoko 1,5 metra. In kar je za lastnika najhuje - palma je stara kar 40 let. Prav zato D.P. upa, da si je NN njegovo ljubljenko "izposodil" za vroča poletna vremena
in da mu jo bo v jeseni postavil pred vrata.
"Za to ima dejansko kaj malo možnosti," bi komentiral moj prijatelj "bifedžija" Miran, "Ko opica namreč najde pravo palmo, se ji ne odpove več tako hitro! Saj poznate tisto o opici pod palmo."
Ker na Koroškem opic ni veliko, zna biti, da bodo policaji palmo le odkrili. Saj v naših krajih sedenje opic pod palmo ni tako običajno.
Ljudje svojo jezo velikokrat sprostijo nad nedolžnimi rečmi. Tako je storil l.O. z Mute. Na cesti Muta - Podlipje je namreč prišel v spor s F.V. iz Podlipja. V jezi je l.O. odtrgal kljuko z nič hudega slutečega jeklenega konjička F.V. Seveda, zdaj se jekleni konjiček še ni mogel braniti, toda, kot kaže, se F.V. ne zaveda, kako hudo je lahko maščevanje. Pločevina je vedno bolj trda od človeka! No, upajmo, da se bodo duhovi pomirili in da do česa hujšega ne bo prišlo.
oKRlUA
OVADBA
Scenarij za kakšen nov slovenski film bi lahko napisala D.K. iz Šentjanža, ki je utemeljeno osumljena kaznivega dejanja krive ovadbe. Izmislila si je namreč prav posebno zgodbo. Nesojena Agatha Christie je namreč 22.6. prišla na P.P. Radlje ob Dravi in prijavila vlom v novogradnjo. In kje je zgodba? No, pokazalo se je, da je D.K. vlom le "fmgirala” in to
tako, da je naredila celo vidne poškodbe. Izmišljeno kaznivo dejanje je namreč želela naprtiti delavcem Elektra, ki so ji odklopili elektriko zaradi neplačevanja.
Morda bi si pa D.K. v bodoče lahko denar za plačilo električne energije prislužila s pisanjem kratke detektivske proze za naše revije! Domišljije ima dovolj na zalogi.
Velik ljubitelj računalništva pa mora biti NN, ki je v noči od 27. na 28. junij vlomil v prostore Lesne v Slovenj Gradcu in odnesel "bogat ulov". Z njim so odšli osebni računalnik, barvni monitor, tipkovnica, miška, kabelske povezave in, kar je najhuje - nekateri programi na trden disku - glavna knjiga, saldakonti, trgovsko poslovanje, osnovna sredstva, osebni dohodki in proizvodnja. Vse skupaj je vredno okoli 2,7 milijona tolarjev.
o SMOLA PA TAKA
Tale resnični dogodek pa spominja bolj na kakšno šalo in mu - če ne bi bil zabeležen v policijskem zapisniku - skorajda ne bi verjel. Gre za pravo pravcato prislovično smolo.
M.P. iz Podgorja je 18.6. okoli 21. ure svoj osebni avtomobil vozil vzvratno. Pri tem se ni prepričal, če lahko to stori varno in trčil je - v policijsko vozilo. In kje je smola? No, policisti so ugotovili, da je M.P. vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja	in	da je	vozilo
bilo neizpravno. Zaradi varnosti so vozniku želeli dati še "pihati", a je to odklonil, češ da je vinjen	in pihanje	ni potrebno.
Dovolj vsega na kupu, mar ne!
Kratke sreče z "novim" avtomobilom pa je bil utemeljeno osumljen R.J., ki je v noči na 20. junija na Prevaljah odvzel motorno vozilo, last K.B. Kmalu zatem je zgrmel v jarek in na vozilu	naredil	za	okoli	30.000
tolarjev škode. R.J. bi se* po vsem tem moral strezniti -rojen	ni ne	za	tatu	ne za
voznika relija. Naj se raje loti kakšnega resnega in bolj donosnega dela!
T.I.
________Planinski kotiček_______
KAM NA (ZLET
Program izletov planinskih društev Koroške v mesecu avgustu, 1994.
Planinsko društvo		Izlet	Datum	Informacije	Telefon
PD	- Črna	Ni izletov			
PD	- Mežica	Okrešelj	Ni datuma	ga. Milka, PD-Mežica	35-378
PD	- Prevalje	Storžič	06. avg.	g. Komprej Ivan	31-479
		Košenjak - srečanje kor. planincev Proslava ob 75 letnici PD Prevalje	21. avg.	g. Komprej Ivan	31-479
		na Uršlji gori	28. avg.	g. Komprej Ivan	31-479
PD	- Ravne	Izlet pod Grossglockner	Ni datuma	Vodnik: G. Ferdo Igerc	22-685
PD	- Dravograd	Viš, Montaž - Pot prijateljstva	06/07. avg.	Vodnik: g. Cigale Ivan	22-874
				ga. Heber Jožica	83-116
		Pot prijateljstva, Slovenska planinska pot: Robanov kot, Vodnika: Marjan Epšek, Rado Krpač			
		Ojstrica, K. sedlo, Logarska dolina	13. avg.	g. Pušnik Ludvik	83-016
		Srečanje koroških planincev, otvoritev			
		Planinskega doma		g. Epšek Marjan	83-487
		Košenjak in pohod na Košenjak	21. avg.	g. Pušnik Ludvik	83-016
		Mrzla voda	27. avg., Vodnika:	Kadiš Franc, Buhvald Sonja	
				g. Pušnik Ludvik	83-016
PD	- Fecro	Jalovec iz Tamarja	Ni datuma	g. Senica Jože	41-765
		Uršlja gora-Sleme - Smrekovec-Črna Ni datuma		g. Senica Jože	41-765
PD	- Slovenj Gradec	Triglav	Ni datuma	g. Hartman Ivan	44-126
		Švica ali Elbrus	Ni datuma	g. Hartman Ivan	44-126
		Košenjak - srečanje kor. planincev	21. avg.	g. Hartman Ivan	44-126
PD	- Mislinja	Škrlatica	Ni datuma	g. Bricman Franc	42-752
		Triglav	Ni datuma	g. Zaveršnik Jože	55-951
		Grossenediger	Ni datuma	g. Zaveršnik Jože	55-951
		Monte Rosa	Ni datuma	g. Zaveršnik Jože	55-951
PD	- Vuzenica	Triglav	Ni datuma	g. Škerget Anton	71-037
		Ponce, Mojstrovka	Ni datuma	g. Mrakič Bogomir	64-186
		Dan koroških planincev - Košenjak	21. avg.	g. kac Miroslav	64-688
PD	- Radlje	Zahodni julijci - Montaž	Ni datuma	g. Preglav Ernest	61-318
PD	- Ožbalt/Kapla	Dnevi sv. Ožbalta 94 (športna tekmovanja)	04/05/06. avg.	g. Igor Glasenčnik	60-016
		Pohod na Krn Srečanje koroških planincev na	11/12/13. avg.	g. Glasenčnik Igor	60-016
		Košenjaku in otvoritev nove koče	21. avg.	g. Igor Glasenčnik	60-016
		Tradicionalno pohod preko Pohorja	25/26/27. avg.	g. Igor Glasenčnik	60-016
PD - Ribnica na Pohorju
Košenjak - srečanje kor. - planincev
21. avg.
Sodelovanje na Jernejevi nedelji v Ribnici na Pohorju Ni datuma
g. Kotnik Božo 68-194
g. Kotnik Božo 68-194
Upamo, da bo bralcem rubrika o planinski dejavnosti na Koroškem dobrodošlo informativno branje v Planinskem kotičku Prepiha.
Zanimivosti
v*
»»v
Svetuje
Miro Pirtovšek
S FRAPEJl U UROČE ONI
Frapeji so zelo hladne pijače. Pripravimo jih iz sladoleda, sadnih sokov, sadja, mleka, jajc, aromatičnih snovi, sladkoija, vina, likeijev.. Najbolj priljubljeni so iz sladoleda.
Da bi vam pripravljanje ne delalo prevelikih preglavic, vam želimo posredovati nekaj napotkov. Frapeje lahko pripravljamo:
a)	v električnem mešalniku
b)	v ročnem mešalniku
c)	v primerni posodi, n. pr.: v REX - kozarcu za vlaganje, embalažnem steklu....
V mešalno posodo damo ustrezno količino sladoleda in po receptu določeno količino soka, svežega sadja, mleka in drugo. Vse dobro zmešamo, prelijemo v kozarec za limonado in ponudimo na podstavku s slamnico.
BOROVNIČEV FRAPE led
2 žlici sladoleda 1 žlica tekoče smetane sladkor po okusu
ANANASOV FRAPE led
1 dl mleka
1	kolobar ananasa
1/2 dl ananasovega soka
2	k. žlički mlete kave 1 žlička sladkoija TUTI FRUTI FRAPE led
1	dl mleka
1/2 dl oranžni sok 1/2 dl ananas sok 4 sveže jagode
2	žlici marelični slad. sladkor po okusu
AROMATIČNI FRAPE led
3 d likerja sladkor po okusu
COLA FRAPE led
1/2 dl sadnega jogurta
1	žlica sladoleda
2	cl oranžni sirup dolijemo colo
JAGODNI FRAPE Ted
1 dl mleka
1	mmenjak
3	žlice gozdnih jagod
2	žlid van. sladoleda
1 žlica tekoče smetane sladkor po okusu
CASSIS FRAPE led
1/2 dl ribezov sirup ali cassis liker 2 žlid van. sladoled
KAVNI FRAPE led
1	dl mleka
2	žlici kavnega sladoleda
2 k. žlički sladkorja
2	žlid van. sladoleda KMM1X
led
1 kivi sadež 1 dl mleka
3	cl vanilijev liker
1 žlica van. sladoleda
Pii napitkih, kjer uporabljamo gazirane pijače, jih pripravimo na enak način le z razliko, da jih dolijemo nazadnje v že z mešanico pripravljene čaše. Tako, povedali smo vam najvažnejše in prvi del naše naloge - uvod v pripravo mešanih pijač, je končan!
Sedaj ste na vrsti vi! Nekaj poguma (za vsak slučaj) in dober mix vam želimo.

BELLEVUE FRAPE led
2 žlid van. sladoleda
2	cl vanilijev liker
3	cl vinjak
1 skodelica ohlajene kave dobro zmešamo, okrasimo s stepeno smetano ter potrosimo z zmletimi orehi
JAGODNI FRAPE II led
2/3 dobrega belega dna (3,3 cl) 1/3 jagodnega likerja (1,7 cl)
2 žfia jagodnega sladoleda
JAGODNI SORBET (za 4 osebe) 1/2 1 mleka
MARELIČNI FRAPE 1 žlica marelični sladoled
15 dag jagod 4 žlice sladkorja
sok ene limone, sok dveh oranž, 4 žlice jagodnega sladoleda dolijemo Club Slovin
1 žlica tekoče smetane 1/2 dl mleka 3 cl apricot brandy
UDO SORBET 3 žlice vanii, sladoled 3 cl oranžni sok 0,2 d orly liker 0,1 d jagodni liker dolijemo Club Slovin
ČOKOIADNI FRAPE 1 žlica čokoladni sladoled
1 žlica tekoče smetane 1/2 dl mleka 3 d čokoladni liker
Koristni nasveti
KLOŠTER
Radeljski samostan dominikank ali klošter, kot mu domačini pravijo, sta ustanovila Sigfrid Marenberški in njegova mati Gizela. Najzanesljivejša listina je označena z datumom 24. junij 1251. Nekateri podatki pa govorijo tudi o letnici 1221. Že ob ustanovitvi je bil samostan precej bogat.
O organizaciji samostana ni pisnih virov, njegovo ustanovitev pa je potrdil papež Aleksander IV z bulo 5. februarja 1253. V tem dokumentu so bile zapisane določene listine in prioritete samostana.
Današnji videz samostana pa je ohranjen v načrtu iz leta 1784. Sredi 16. stoletja je samostan preživljal izredno burne čase. Leta 1585 ga je požar močno poškodoval in dolgo je trajalo, da si je spet opomogel. Samostan je v 18. stoletju doživljal svoj višek, saj je, denimo leta 1742 bilo v njem okoli 40 redovnic.
Cesar Jožef II je leta 1781 samostan razpustil, takrat je bilo v njem 24 nun in 20 služabnikov. Imetje samostana pa so razprodali.
Po tem obdobju je stavba naglo razpadala in se podirala. Največ kamenja so uporabili za gradnjo trške sodnije. Leta 1818 je grajsko posestvo s samostanom kupil graščak Maggis... V tem samostanu je bila tudi lekarna, nemara ena od prvih lekarn na Slovenskem. Dasiravo je bil v tem času lekarnarski poklic v domeni moških, pa pisni viri pravijo, da so bile v tem samostanu tudi apotekarice.
GREMO m POT
Največje težave na potovanju imamo s prtljago. Omejuje naše gibanje in je pogostokrat pretežka. Zato je treba dobro načrtovati, kaj boste na pot vzeli s seboj, saj bi vas nepotrebne stvari le obremenjevale. Pomembno je, kam potujete in kakšno je tam podnebje: ali boste potrebovali bolj toplo ali lahko obleko, svečano ali le športno itd.
Prtljago prilagodite prevoznemu	sredstvu, s katerim
potujete. Za potovanje z vlakom, avtobusom ali letalom so najboljši lahki platneni kovčki, nahrbtniki in borše, ki se obesijo na ramena, tako da so roke proste. Pri potovanju z avtomobilom je obleko najbolje zložiti v velike vreče, ki zavzamejo malo prostora v prtljažniku, obleka pa se v njih ne bo mečkala.
Kozmetične preparate nosite v plastičnih posodah, ker bi se steklo med potovanjem lahko razbilo.
Kovček boste najbolje izkoristili s pravilnim polnjenjem, kjer bo vse urejeno in pregledno. Čevlje dajte na dno, vse nogavice pospravite v eno vrečko, da ostanejo skupaj. Spodnje perilo in spalne obleke zavijte v role in jih zložite eno poleg druge. Ce vzamete s seboj športno opremo, jo zavijte v brisačo v obliki četverokotnika. Obleke, hlače in srajce zložite po šivih in jih dajte na vrh. Nakit, pase, rokavice in podobno lahko pospravite v notranje žepe kovčka.
V_______________________________________________________J
Križanka
m					PRVA DRŽAVA SLOVEN-CEV OD 7. DO 11. STOL	V TKALST-VU TANEK SLOJ VLAKEN	POMOL MOSTOVŽ	OZEK GORSKI VRH	PRVA ČRKA ABECEDE	NACE POLAJNER	PREBIVALEC TAJGE	NAJVIŠIE SODIŠČE V ATENAH	TEŽAVA, TEGODA	IVAN VAVPOTIČ	MALAJSKO JABOLKO	PRIPADNIK STARO SLOV. PLEMENA
																
					PRITOK DONAVE V ROMUNIJI				ŠPANSKA STENA SOSEDNJI ČRKI							
					PTICA					HRANA VRSTA TRTE IN VINA				MITO TREFALT ZAREZA V SODU		
																SLOV. PISATEIJ IN HMEtJAR (JANKO)
					GLAVNI ŠTEVNIK				KRAJ BJJZU SODRAŽICE							
				mm	RIDICA NA IZ. ŠVEDSKE				VROČA MAŠČOBA							
AVTOR KRIŽANKE: F. NOVAK	NASLON, UPORNIK	POSEGANJE	GL MESTO JEMENA PR1P. IRAN. PLEMENA	:				VELIKO ŠPANSKO MESTO LOPAR								
PRODAJALNA MO-DROLNEGA BLAGA							OTOK V JADRANU TEL TELESA				ZELO DELAVEN qX)VEK POŠKODBA TKIVA					
DELOVODJA (PRI ZIDARJIH)						STRMO ZEMLJIŠČE. BREG						GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK DRAGO GOLOB	NADAV, NAPLAČILO	SKUPNOST 1JUDI, RASA	NORDIJSKA BOŽANSTVA	HIMALAJSKA KOZA
DRUGO NAJVEČJE JAPON. MESTO						VOLK E KJIPUNGOVE KNJIGE 0 DZUNGU										
FRANCOSKI ZGODOVI- NAR (ERNEST)						IZLOČANJE TEMNEGA POTU										
BOC MORJA V NORDIJSKI MITOLOGIJI					PREPIH	OČE				MESTO V MAROKO (POTRES)						
lEPesejeNA
KABIKATiBA
m»-


- TALE APARAT ME SPOMINJA NA MOJO ŽENO...
ZGODBE IZ

/

n
p.
.a
RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR-RENE
Dr. Drnovšek v RENE baru posebej za PREPIH:
“Poleg lastninskih certifikatov, ki so se že konstruktivno verificirali v pospešenem lastninskem preoblikovanju slovenskega gospodarstva, predvideva moj nadaljni intelektualni miselni predlog še menjavo vsakega slovenskega ter slovenačkega polnoletnega subjekta na mestu vladnega ministra, državnega poslanca ali državnega svetnika za vsaj dve minuti. Tako bi lahko v zelo kratkem roku dvignili minimalni eksistenčni nivo na maximalno raven."
"In če projekt ne bi uspel?"
"Potem bom menjal narod!"
"Bravo, na to se pa nazdravi !"
"Ne - hvala, kadar kaj zavozim, ne pijem."
* * * * * «

Ob neki priložnosti v RENEju pristopi mlada dama k znanemu koroškemu umetniku in mu s kozarčkom v roki občudovalno vzklikne: "A - vi ste tisti Beno K.., ki promovira knjigo o doktor Sušniku? Veste, prejšnji teden sem to knjigo kupila in jo tudi prebrala."
"A", vzklikne Beno K., "vi ste tista!?"
zavarovalnica triglav d.d.
POSLOVNA ENOTA KOROŠKA
62380 Slovenj Gradec. Vorančev trg 2 Tel.: 0602/41-842, fax: 41-840
PREDSTAVNIŠTVA:
Radlje ob Dravi, Mariborska 8 Tel.: 0602/73-024, fax: 73-026
Ravne na Koroškem, Trg svobode 12 Tel.: 0602/23-658, fax: 23-769
RENTNO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE TRIGLAV
ena od redkih zanesljivih stvari v
ŽIVLJENJU
PROMNG
IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA
62360 Radlje, Partizanska 35, Tel./fax: 0602/71-034
NAGROBNI SPOMENIKI
NUDIMO VAM:
□	že gotove nagrobnike
□	izdelava po vaši želji
□	kratki roki izdelave
□	kovinske črke, vaze in svetilke
SE PRIPOROČAMO
TRGO VSKO PODJETJE ŽILA
SLOVENJ GRADEC
mm
(jRQQYSKO PODJETJI fc
SLOVENJ GRADEC
je pripravila za svoje kupce
VELIKO NAGRADNO - PRODAJNO AKCIJO,
s katero bo med srečneže razdelila 100 nagrad v skupni vrednosti preko 750.000 SIT.
Akcija bo potekala do 20. avgusta 1994, ko bo javno žrebanje kuponov. Vsak kupec bo namreč na vseh blagajnah trgovskega podjetja ŽILA pri nakupu v vrednosti 2.000,00 SIT prejel nagradni kupon.
sedežna garnitura LARA barvni televizor PHILIPS peč za centralno EMO gorsko kolo keramične garniture smuči ELAN
trije sodi piva po 50 1 pršut radio kasetnik
ženske pletene jope	,	„	.
in vse do 100. nagrade bodo še košarice živil in pijač
In še neIča] o NAqRAdAh:
Obiščite prodajalne TP ŽILA v Slovenj Gradcu, Šmartnem in Mislinji, gotovo boste zadovoljni!
ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRU____________________________

PONUDBA NA ENEM MESTU!
-	FREE SHOFA NA HOLMCU IN VIČU
-	Delovni čas vsak dan od 8. do 21. Tel. Holmec: 31-888
Vič:
83-955
■
-	Poleg cigaret, originalnih škotskih in irskih whisky-jev, ameriških burbonov ter zlatnine in ur Vas vabimo s
POSEBNO PONUDBO:	- športna oprema za tenis in plavanje
-	kopalne brisače
-	sončna očala, kolekcija za sončenje
-	parfumi, igrače in sladkarije za otroke
-	MEJNA TURISTIČNA DEJAVNOST
-	menjalnica denarja
-	špedicija
-	izdajanje vseh vrst avtomobilskih zavarovanj ( tudi zelene karte )
-	izplačila avstrijskega, nemškega in slovenskega prometnega davka
-	prodaja turističnih aranžmajev - potovanja doma in v tujino
GOSTINSTVO
Restavracija na Holmcu je prejela posebno priznanje za urejenost in dobro postrežbo.
Dobra kuhinja, ki postreže tudi z žabljimi kraki in domačim vinom, je vsak prvi vikend v mesecu popestrena /. dalmatinsko kuhinjo.
VABLJENI !
Naslednja številka PREPIHA izide 5. avgusta 1994