Leto V-, iJev. 55. V Celju, čefriek due 17. tnaSa $923. Foštnina plafana u gotosini. F"~ ~^^Hn99^H ^^^^H^^^^^^^^H^^^^^k. - ^^^^^^^^B ^m^l^^V ^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^B^^^^^^^^^^^rawn^R AllWr«1 W^'.1 vi* iV^^ft //w,-. ö7t^-^i^^^^^^^^ v^A I^^B M^^^BSk ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^Hr^iBMi s ^I/^L. r'^cS ^-ffli ^^HA ^R^R aBSm ^^^V^Hm ^^^1 ^^^ü ^^^m ^^^A ^^^H flntt • IB ^*&& JsslQ " M _______________________ Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi za mm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna števllka st ane 1 Din. Izhaja vsaR lereK, četrteR In sotoolo. Urcdništvo : Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritličje. Teles. 65. Upraviü$tvo: Strossmayerjeva u. št. I, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.066. Politična situacija. Na ministrski konferenci 13. tm. so razpravljali o'zadcvah Radičevih dele- gatov. Pašič je sporočil, da po infor- "macijaji. katere je dobil, Radiceyci za enkrat ne mislijo priti y skupščino In je vlada gledc izvolitve predscdniStva brcz skrbi. Raclic pa je pač zahtcvar. da se novi davki smejo uvcsti Ie z iikKovim pristankorn. Olede imunitcte in proste vožnjc Radičevih poslancev se je sklenilo, da niorujo preje predlo- žiii svoja pooblastila. Vlada se precej. Peea in muči z Radicem, ki je prece] trd oreh. Veliko prcglavico delajo radl- kaiom tiidi vcsti. ki so doSIc iz Skop- iia, da so tain razširjeni incd ljudstvom v tisoeih izvodih Radiccvi letaki in po- zivi voditelja makcdonstvojuščih To- dora Aleksandrova. Due 14 tm. se ie pa oglasil zopei drugi bratee dr. Korošee. Poroeal ie nanireč v seji klerikalnega kluba o so- botnem sestanku z Radicem v Zagrebu. Po seji je naglašal, da vlada med klerl- kalci in Radicem popolno soglasje, ven- dar pa ujegova stranka ni vezana. Na- sprotno pa je Korošee popolnoma v ro- kah Radiča. Saj so mu zagrozili, da ako se ne bo tako obnašal, kakor oni hočcjo, .ica bodo pri prihodniih volitvah potolkli. Z drugimi besedami, Korošec mora vo- diti v Sioveniji politiko. kakor jo vod" Radič na Hrvatskcm, nadaljevati raz- diralno dclo naše edinstvene drzave ter scuvati nevedno Ijndstvo proti Beo- jjradu. Pri tern pa drži potnho Radicu in Koroscu Pašič, clan one stranke. ki je povdarjaia edinost in bila za najstrozjo centralizacijo. Kako se ti Ijudje s tako nasprotnimi ])ro.u'rami razumejo, jc cud- no, a veii'dar ne. ako pomislimo, da so sc zarotrli nničiti demokratsko stranko, ki je vedno bila za pametno smotrcno dic- lo. Da bi bili danes demokrati na vla- di, bi iz.icledala vsa sitnacija vse drn- i?ace. Nc bilo bi toliko prerckanj, toliko nepotrebnih .poffajanj, resent bi bill že vsi najnnjnejši zakoni. Uradnikom bi sc izboljšal njihov položaj, invalidi bi pri- šli do svojih pravih prejemkov, j^ospo- darstvo bi se povzditfnilo. Tako pa Icži na cell naši lepi domovini tcžka mora, ki vsled osebnih ambicij posameznikov ilači Ijudstvo, da .^ospodarsko vedno bolj propada. Indnstrija in obrt skora* .stoji. dnijjinja narašča, Ijudstvo pa sc obupno povprašujc, kiedaj bo te^a uc- vzdržneffa stanja koiiec. Mi, ki smo b!li vcdiio na stali.šču. da sc vsakemu sloju da, kar mu omo.^oča primerno eks!- stenco in možnost za razvoj, smo pov- darjali in še povdarjamo. da mora Ijirv stvo izpre.^Iedati in zapnstiti demaKoffc. ki se norčujejo iz naroda ter mu samo škodujejo. Resni deiavni in požrtvovaT- ni voditelji so Ie v demokratski stranki, katcri naj Ijudstvo zanpa in kouec bo stokanju in neredu v državi. f Dr. Jakob Rajh. lV SI)s)1»in draffemu- prijateljn ob drufff obletnici njcffovc smrti). f Dr. .JAKOB RAJH odvetnik v Slovenkradcu, roj. 25. jul. 1874., umrl II. „,aja 1921. Te skromme vrstiee s0 vklesane na «rabncni spomenikn na ljubljanskcm pokopališčn. Krasnej^a 13. majniškcga due smo ob 5. popoldtie izrocili zemlil niegovo vsled zavratne dolgotrajnc bo- Jczni w sc ¦prišli svojci od njeffa ßoslovit, p.rl- nesel mil jc domači trffovee njegov do- bri prijatelj, par steklenic domačega vma. Sam 5,'a piti ni smel, toda moral sem mu sa natočiti par kapljic v koza- R-c, da je diihal> nje^ov vonj, vonj do- maee vinorodne grudc, i>o kateri ie toll hrepenel. Pričaral si je v spomin svoj rodni kraj, svoie ljudi — za trenotek inn je odlejilo, p-ozabil je na svoje neiz- rečene noli. Ljnbil je d-omačo ^rudo, kakor daber otrok svojo inater ljubi. Jeseni |. 1887 je stopil v priprav- nico. 2e tu je bil odličnjak, in to je po- nieniio mnojfo. V lat. sole jie vstopil do- cela zrel. moder, prevdaren, miren, kratkih besedi; praz.^o. jcovoričenjc mu je presedalo vedno do konca življenja. Ljubil je petje. Dasi reven, v en dar ved- no skrbno in cisto oblecen v— bil je srednje rasti, inodrih očt, kosčenejja lica z izra^itimi potezami močne volje In ^•nerjjije — plavi las>e so dioili izrazito siroko in obenem visoko čelo. Hodil je navadno ninerjeiiih korakov z naprej •pripoKiiJeno ylavo. Oovoriea : prihajali za »gospode« štndirat kar tako na dobro snečo v tu- je mesto, zgo!j zanašajoč se na dobra srea slov. veljakov in ostalih dobrotnl- kov v Celjn. Sv. pisemski rek se je tn- di tnkaj vrcsnieil: Iščitc najprej kralje- s.tvo božje — kraljestvo dailia — in vsc dnijco se vani bo dodalo —. Ni nas bilo posebiio skrb, kje bodemo jedli, v kaJ se oblaeili — kje stanovali. Od naše pridnosti, oil lupega vedenja in nadarje- nosti je bilo vse odvisno. Se ve; tako gladko po sv. pisemskcm reku ni ved- no šlo. Tfleba je bilo hndrh notranjin borb in vztrainosti —- ttwli brez solz nl bilo, kadar je krulil lačen želodec. Ura dvanajst — pol ene — dijak Jakec Rajli .ioče in s počasnimi koraki drsa p<> kn- pucinskem mostu — ni kosila, lačen je. Nasproti mn pride njegov dobri profc- sor Miha ^olgar, jokajočega Jakca od- vedc s seboj na dorn, ga nasiti in (Kllira- njnje delj easa. Kot odličen dijak knialn poucuje druge, dobi stipendijo in si uredi mate- rijelno stran in podlago svojim Studl- jam. Odslcj mm ni bilo treba več stra- dati. Vareen kakor je bil, je šic nam v sili priskoeil na ipomoč — ali toeno na iniiMito jc zahteval izposojeni denar na- zaj. Resnost, s katero se je lotil studij. se je z leti še povečala. VcstnejSega studenta ni bilo na celjski gimnaziji od Rajha. fsta resnost pojmovanja stud-It, sc je z leti še povečala. Vestnost jc dicila. mnogc slov. dijakc - odlicniake njegove dobe. Celjska gimnazija od tedanjc dobe do prevrata je bila za mnoge, za vsacega slovenske- ga dijaka pod germanizirajočim pritis- kom nemških profesorjev pa praw vi- ce — čistilišče. In kdor je iz teh vie iz- sei, bil je ves goden, za vsenoiliščni raj in /-a pozemeljsko življenjc. Toda nadarjenost slovenskih dija- Ivov je tiidi ta prilisk in strogost ocT- licno prcstala. Čim večji je bil pritisK in tendenca ubiti nacionalno zavest, tern večja Je bila narodna zavest slov. di- jaka. fn ravno ta pritisk je povzročll, da so se dijaki zdnižicvalr v tajne kon- veiitikcjne in sc sliajali na dijaških sUi- novanjih ali pa v kakem gozdičku, tia se navdiisnjejo za narodim zavednosi in za kiijiževna vprašanja. V Ptuju, Ma- riboni in v Celju so obstojala taka di- jaška društva — in t\\ v Celju so irncli ravno ¦odlični dijaki, kakor naš dr. Ja- kec Rajh, ali prof. Majcen ali Cukala, dr. Stiker in dr. veljavno in odločilno be- se-do. Med neinskimi je vladalo pan- gcrmansko naziranje med slovenskimi panslavistiCno — aü točnejše — pora- iala sc je ze jugoslovanska ideja. Po odiično prcstali maturi: I. 1895 gre v bogoslovje. Po en em letu slcce črno suknjo. Prostovoljno vojasko sluz- bo odslu/i v Pragi in potem se vpise kot jurist na graško univerzo. Brez sredstev — tako mL je zatrjeval na nir- tvaški postelji — se najlaz'e še študira jus. Mikalo ga pa je tudi, da bi studirai profesuro — toda »nisem se upal brez sredstev« pravi. Ali tudi v Oradcu sc mu je kmalu posrečilo dobiti: stalcn za- shižek pri takratnem dež. (xtborniku ,tr. prof. Robicii — kot prevajalec sioven- skih aktov na nemsčino. Ustvaril si Jc zopet trdno inaterijeino podlago. Skro- nien in varčeu — eel mož — kakor Je bil, je tudi jus s prisojeno mil viestnost- jo in resnost jo študiral. in izpite in rigo- roze z odliko polagal. Premnogim sedaj živečiin inteligentom — juristom je bil dr. Rajh izboren »Kinpauker« in kor-e- petitor, kadar so prihajali v Oradec de- !at izpite in rigoroze. Kot odv. koncl- pijent pri dr. Klasincu ostal je v Orad- cii do vojne. AM tudi sedaj ni nehal Se dalje se v svojii stroki naobrazovatJ. Kadar je imel Je cas in priložnost, X- priJiaial v vsenčiliščno bibliotcko in študiral. Mogoče, da je hrepeiief po docenturi¦ ¦— ? 2al. da ga .nisem vprašal. — Sred študij postajal je rahlejsega zdravja — in pravili so medicinci kole- gi. da se ga loteva ietika. Toda njego- va bolezen — rak — izkliučuje bajc je- tieno nagnjenjie. Po prevratir se je naselil kot odvet- nik v Slovenjgradcu. Z navdlušenjem sc je lotiL narodnega dela, povsod so rabili njegov moder nasvet in uvaževa- li njegov moški značaj, njegovo resnost in vestnost. V dobi plebiscita je biyal tri tedne na Koroskem in bodril koroškc brate k novemu, lepšemu življcnju v Ju- goslaviji. Kot jurist redkih sposobnosti si je ustvaril kmalu toliko klijentclo, da skoro ni ni(>gcl poslov zmagovati - zlasti kcr se je že občutljiv.o jela pojav- Ijati bolezen y oblikf telesnega zaprtja in strahovitih kreev. »Po pol ure ml mož pripoveduje svojo zadevo — jaz ves trd in zvijajoč se v krčih ga nisem niti trohice -razumel, kaj hočc«. Skrbno /- vso ljubezniio negovan od ljubljene žene ^— postajal je zastavnejši, močnej- ši, život se mu- polnil. toda zahrbtnost hudili krčev n;i nehala, njeg,Ov predra- gi pobratim, takisto izboren zdravnik dr. V. Zelcznikar pomaga kolikor more. Kar iieiiadoma občuti že bulo na Crevc- su — takoj operacija — rešitev — all smrt. Orozna je bila zanj jesen 1920. Sre- di februarja sem zvedel, da se nahaja v Leonišču. Po operaeiji se je kmaiii boljše- počutil, dokler se ni zopet zacel proces uničevanja napref razvijati. Skraja jc še upal. da ozdravi, toda na- |K)s!ed jc uvidel sam; da zanj ni resitvc V strašnili smrtnih mukah zaklinjal ]c zdravnika, naj niu vendar da sredstv-o, da bo iprej konec njegovih muk. V pri- sotnosti' ostalih, tud-i1 usmiljenk je he- roično prenašal' boli, ni kazal obupa. Vedno seni ga našel nekako veselega, mirncga, kadarkoli1 sem ga pnišel ob- iskat. V teh kratkih obiskih prerešetaia sva skoro vse znancc kolege — o vsa- kem je vedel kaj karakterističnega po- vedati. Žalost in pomilovanje je kazal le pri tistili, ki svojih studij niso dokon- čali; sie poizgubili hi zašli na stran po- ta — »tako nadarjen, pa se je izgubil« je vzkiiknil. Prvega maja sem ga zadniič obis- kal; na praznik Vrjebohoda sem mn ob- ljnbil, da zopet pridem, a nisem. mogeT. 12. maja zvem, da je umrl — lahko u- mrl .— ob pol enajstih se onesvestil In kmalu nato izdihnil. Na njegovi nočni omarici je Ježala še knjiga: Exekutions- ordnung. Neizrekljive boli z njimi vred je občutila njegova Ijnba soproga — ki se v zadnjih diich ni več ločila ocl njegove smrtne postelje. Grem ga kro- pi-t in najdem ga izčrpanega. do zadnje- ga soka — praya kost in koža. NikoJi uisem pri mrtviccu videl iako izrazito krasno oblikovane glavc in visokega čela. Bil je moean duh, ki si je tako le- po oblikovali sedež svoje modrosti in duševne moči, voljc in značaja. Kako dosleden je bil v vsem do zadnjega zdihljaja. potrjuje dejstvo, da je pred) srnrtjo izrazil željo, da mu zdravnik preu pogreborn srce z iglo pre- bodc. Ta želja stj' mu je tudi izpolnila. Ko smo to, kar je smrtnega izroeeva'l zopet zemlii, rosilo je nase oka bridke, pritajene solze. Kreevito so se nam stl- skala srea. Ljudjc pravi jo: Naj mu bo zemljica lahka. — komu — ? — s to pagansko 1 filozofijo se nikakor ne sir in jam — tr- pini, mučeniki in močni plcnieniti dnho- vi ne uiniraj'o -- žive >— žive v spominu polonicev in v sreih vseh tistili, ki so se nesebično in resn'icno ljubili — Iju- bezen je veena. hi ta mainiški šopek iskreuega prijateljstva in ljubezni pokla- njamo in» vsi ob drugi oblutnici tam preko groba, vsi. ki smo v njem spošto- vali vzor značaja. moža in PrijatcJja. In (akih naših mož se je zlasti v se- danjih casi-h vrcchio sponmiti. Ha\e. anima Candida! V Ljnbljani, due 6. V. 1923. Prof. Pav. Lokovšek. Politične vcsti. Iz se.|e narodiie skupščine 15. tm. Predsednik narodne skupščine dr. Peleš je otvoril ob devetih sejo. Zbornica je prctresala poročila verifikacijskega odbora o onih mandatih, ki jih je večl- na odbora proglasila za nesporne. Po- ročilo je bilo silno površno. Debata Je bila zelo ostra. Demokratski poslanec Popovič jc dokazal, da so radikali agl- tirali s kraljevim imenom, češ da je nil- bova škrinjica »kraljeva kutija«. Meil veliko pozornostjo zbornice je dobil be- sedo Ljuba Davidovič. ki je podal sliko nasilja in gažcnja svobodc, kj ga izvr- šujejo radikalci. Njihov terorizem )e spravil naš parlamentarizem v krizo. Pašičeva vlada sodeluje sedaj s protl- državnimi elementi. Najopasnejša je zloraba kraljevega imena. Davidovič ie navedel celo vrsto slucajev o nezako- iiiteiu odpusčanju uradnikov zlasti tudt invalidov. Zahteval je anketo, ki bl dokazala pravilnost njegovih navedb. Na ta govor so se skušali: ministri bra- niti. Pri popoldanski seji je omenil ze- mljoradnik Voja Lazič, da so agitiral! nekateri radikalni poslanci v svojih o- krožjih z obetanjem, da vsi. ki volijo ra- dikalce, dobijo pravico sekanja v držav- nih gozdih. Pemokratski poslanec Dra- gotin Peric je kritiziral površno poro- čik) verifikacijskega odbora. Svetozar Pribičevič je imel velikopietezen govor, v katereni ie uspešno kritiziral delo ve- rifikacijskega odbora. Po govoru je na- stal vclik hrup v dvorani. Seja jc tra- jala dolgo čez polnoč. Skupna nota Male antante M«idžar- ski. Mala antanta je poslala madzarskl vladi sknpno noto, v kateri zahreva. da Stran 2. > fs O V A DOHA Stev. 55. regulira Madžarska svoje obveze iz j vojnih dolgov v zlati pariteti. Madžar- ska vlada jc bila sicer zadovoljna s tern, toda le pod pogojem, ako ugodi re- paracijska komisija madžarskim zahte- vam in če se posreči Bethlcnu doseCi lako mednarodno posojilo, kakoršnega je dobila Avstrija. Seveda se s teni od- govorom ne bodo zadovoljile državc Male antaiite, kcr to ni nie drugega ka- kor pritisk na reparacijsko komisijo, da ugodi niadžarskim zahtevam. Obisk maršala Focha v Pragi. Due 14. tin. so slovcsno sprejcli marSaia Foclia na kolodvoru v I'raffi člani vla- de, gencra-litete, predstavniki parlamen- ta. mesta Präge ter raznih kiriturnih in gospodarskih korporadj. Marsala So pozdravili ministra Malypeter in ^Udr- žal ter praški župan dr. I3axa. Spalir po ulicah, koder sc je vozil inarsal, Jc tvorilo vojaštvo, šolska mladina. So- koli in narodna društva. Prisröen spre- jem je napravil na maršala najgloblji ntis. Anglija in Italija označili nemške predloge kot nežadostne. Angleška iio- ta, ki je bila 13. tm. izroeena ncmškemn poslaniku v Londonn konstatira, da so nemški predlogi vzbudili v angleških krogih veliko razočaranjc in najslabšl utis. Nernčija je navedla nižii znesek za skupno vsoto dolgov, kakor ga je do- 1-očila pariška konferenca. Tudi ne kažc nemška nota nobene resne volje za iz- vrševanje mirovnih zakljnčkov. Nem- čija naj predloži nove predloge, ki bodo podlaga za nove razprave. Italijanska vlada je izročila nemškemu poslaniku v Rimu odgovor 14. tm. v katerem ]>ov- darja Mussolini, da nemški predlogi lie morejo tvoriti podlago za odločilne dis- kusije. Italijanska vlada mora pristo- piti načrtu za resitcv reparacijskega problema, ki ga je predložila anglcska vlada. Konccno svetuje italijanska vla- da, da naj ncmiska vlada sklepa ponov- no o svojih predlogih, ki bodo po svojl vsebini in reclnosti, dali več izgleda za uspeh. Atentat na maršala Focha. Italijan- ski listi poročajo, da je lvovska i>oliciia odkrila velik komplot zoper marSala Focha. V njegov avtomobil so položill peklenski stroj in veliko množino dina- rnita. Foch in njegov adjutant sta 2e sedla v avtomobil, ter se začela peljatl, ko se jc voz naenkrat ustavil. Safer je preglcdal stroj. v katerem so našli pe- klenski stroj. Dosedaj je policija aretl- rala 30 oseb. Celiske novice. Pevska družina »Stankovič« v Ce- Iju. Več tednov že smo nestrpno prl- čakovali prihod milih nam gostov, pev- ske dnižine »Stankovič«. V pondeijefc 14. tm. so na poziv g. župana in celjskih narodnih društev skoraj vsi hišni po- sestniki razobesili na hišah državne In slovenske zastavc, nekateri so okin- čali okna z majhnimi zastavicami in zclenjem, tako da je mesto izgledalo zares praznično, vredno, da sprejme dragc nam brate. Ze pred 14. uro je za- čelo prihajati občinstvo na Krekov trs in kmalu je tisočglava innožica napo*- nila ves prostor. Sprejema se je nde- ležil korporativno oficirski zibor tukaj- snje garnizije, celjski Soko'l, dijaki ginv nazije in rudarske sole s profesorji, Celjsko pevsko društvo z zastavo, de- kliška mcščanska sola z učiteljstvom, zastopniki občinskih in državnih ura- dov, narodna in kulturna društva, telo- vadno društvo Orel. Pred prihodom vla- ka so se podali zastopniki, ki so imeit pozdraviti društvo na peron. Ko je ob pol 15. uri vlak pridrdral, je zasvirala v pozdrav gostom železničarska god- ba. Stevilno občinstvo je prisreno po- zdravljalo prišlece. Ko so prišli gostje na trg, je zavladalo nepopisno navdu- šenje. Deklice mcščanskc sole in drugo obcinstyo jih je obsipalo s cvetjem. Celj- ski pevski zbor je zapel pod vodstvom g. Preglja pesem »jaz sem Slovan«. Na- to jc pozdravil goste g. župan dr. Hra- šovec, ki je omenil sprejem srbske siro- čadi pred enini letom. Sedaj imamo §e vcč prijike da se spoznamo natančneje v srbski pesmi, pesmi onega naroda, ki je nam prinesel osvobojenje. Končal Je z besedo »Dobrodošli.« V imenu dru- žinc »Stankovič« se je zahvalil prwJ- sednik in pevoyodja Binieki, ki je pov- darjal, da je prišla njegova družiria med Slovencc s pesmijo. ki je last vsegr. iugoslovanskega naroda. Časnikarske poiemike nas ne bodo razdružile, ker nas tje zedinila jugoslovanska pesern. Občinstvo je spreielo z velikim odobra- \anjem te besede. Po končamem po- zdravu se je razvil sprevod proti Na- roduemu domu, eel čas sprevoda je ob- činstvo navdušeuo pozdravljalo goste In jih z nekaterih his obsipalo s cvetjem. V Narodnem domu so bila gostom na- kazana stanovanja. Na cast prišlecem se je vršil od pol IS. do pol 19. promc- nadni koncert v našem prtekrasnem par- ku, ob kateri priložnosti se je tazvilo priiateljsko razgovarjanje občinstva r gosti. Ob 20. uri se je vršil v rnestnem gledališču konccrt, pri katerem jc iz- vajala družina »Stankovič« Mokranjče- ve pesmi. Qledalisce je bilo nabito pol- no, tako da je moralo veliko oočinstva oditi. Ko se je dvignil zastor, je prire- jalo občinstvo burne ovacije gostom. Navzoči so izvajanju posamie^nih tocl< slediü z. grobno tišino ter ob vsakem koncu dali duška svojemu navdusenju. Koncert se je zaključil s himno »Ro?,e pravde«. Pevovodju Biničkemu je bil iz- ročen lovorov venec, zboru pa dva kras- na šopka šmaniic. F^o koncertu jc mno- žica obcinstva spremila drage brate In sestre v Narodni dom, kjer se je vršil v veliki dvorani komerz. V imenu celj- skega pevskega društva je pozdravll goste g. predscdnik dr. Ovidon Scniec, kateremu sc jc iskreno zahvalil g. Bi- nički, ki je izrekel občudovanje nad Je- poto celjskega mesta. Oovorili so se pop g. Perič, uadalje najstarejši narod- ni borec in gospodar hiše g. dr. J. Ser- nec ter gimnazijski ravnateli g. A. ier- sinovic, v torek ob 11. so sc gostje od- peijali v Maribor. Celjska krajevna orgairizacija JDS prireja redne politične sestanke vsako sredo ob K*9. uri zvečer v restavracijl Narodnega do ma. Pristop imajo vsi or- ganizirani člani JDS iz Celja in okolice. Za članc ožjega in širšega odbora pa Je posečanje teh političnih sestankov ob- vezno. Ker je ua dnevnern redu ustano- vitev podeželskih organizacij, sc prosi polnoštevilne udcležbe. Celjsko sokolsko društvo priredik) jc v soboto due 12. tm. v lnestnem gle- dališču telovadni večer. Občinstva sc ic nabralo toliko, da jih je premnogo vsled pomanjkanja prostorov moralo oditi. Kot ob vsiiki enaki priliki je ta nastop ponovno dokazai, kako iskrene in glo- boke so vezi sokolske inisli in sokoi- skega dela v prebivalstvu mesta in o- kolice. ObCinstvo, ter oder so bila edna srečna celina. ki ie živela skupno, n*c- razdružljivo. življenje ves večer. Slav- nostno razpoloženje. kot ga redkokedaj vidi in sliši nas muzin hram. jc vladalo od početka vsporeda pa vse do konca. Po zadnji tocki oibcinstvo kar ni hotelo verjeti, da je konec lepega večera, kjer je bilo videti toliko dobrcga, lepega in lxxiucnega. Izvajanje telovadnih, rajal- nih in prostih vaj je bilo brezhibno. Zo- pet s-o se prcpričali vsi naši prijateljl, kako velikansko ulogo vrši Sokolstvo s svoiim sistcinatičnim delom na polju vzgoje duha in telesa. Posebno za mla- da telesa in za mlade duše je sokolska vzgoja to, kar hie, solnce in voda. Vz- pored je bil izveden točka za točko z odobravanja vrednimi kratkimi pre- sledki. Najbolje ste ugajali alegorično predstavljanje »konjickov« in »Ena ura v telovadnici«. Kp jc pri zadnje imeno- vani tocki nacehiik kulturno prosvetne- ga odseka nagovoril c'lanstvo ter ga po kratkem nagovoru pozval, da zakličelo »živela domovina«, je s članstvom vre^ buknilo vse poslušaistvo v dolgotrajno, navdušeno ploskanje. Večer je srečno izpopolnil celjski komorni kvartet ter pevski krožek Komšija, ki sta prvi z dovršeno glazbo, drugi pa dovršenlm petjem zadivrla občinstvo. Sokolskemu društvu, ki si je s tern nastopom prido- bilo mnogo novih prijateljev, k uspehu iskreno čestitamo in želimo videti kma- !n zopet »eiiak nastop. Podružnica Jugoslovanske mattce iina v ^sredo 10. tm. ob 8. uri zvečer v čitalnici Narodnega dotna plenarni zbor vsch mnogobrojnih ods^kov za veliko prireditev 3. jimija t- 1. na ülaziji. Nar vljudneje vabimo, da se vse častite da- me in gospodjc blagovolijo gotovo u- deležiti, kajti od prireditvenega dneva nas loči samo še par tcdnov in zelo kom- pliciranega dela ne smenio odlašati do zadnjega due, ako se hoeemo izogniti presenečenjem in drugim neprijetno- siim. Na vsporedu bodo poročila posa- meznih odsckov ter določevanje funkcl- jonarjev in razdelitev vlog Icakor tudi razni predlogi. Ponovno apelujemo na j polno udeležitev. — [Podr. Jugoslov. ma- tice. Apel kulturnim društvom. Podruž- nica Jugoslov. matice v. Celju je prea časorn pozvala vsa kulturna drustva širne celjske okolice, da bi poslala svo- je naslove v svrho, da bi jim Jugoslov. matica odposlala cenik za knjige. — Ista podruznica in ista drustva ne gle- de na njihovo politično pripadnost tucIT pozvala, da bi se prijavila sodiclovanju k veliki Ijudski veseiici, katero prirecTl celjska podružnica Jug. matice 3. junija na celjski Glaziji. — Odziv na ta kiic jc tako minimalen, da se čutimo dolžnc vpraüati, kaj je vzrok toliki brezbriž- nosti? Vsi vemo, da so danes težki ča- si, a bratje. kljub temu nc snietno kloniti z diihom. Ravno takrat, ko je sila naj- večja, rnoramo s podvojeno silo težiti naprej in navzgor! Zato ponovno prav toplo apelujemo na vsa kulturna dru- stva svoje okolice in na rodoljubna sr- ca njihovili voditelkv, da sc blagovo- lijo takoj odzvati glede naslovov in gle- dc veselice 3. junija, ki obeta biti po dosedanjih pripravah nekaj zares nc- navadiio velikega. — Podr. Jugoslov. matice v Celju. Koncert ge. Brandl Pelikan. Prizna na mariborska virtuozinja na goslih ga. Frančiška Brandl - Pelikan priredi v sredo 16. tm. točno ob pol 9. uri zvecer v mali dvorani hotela Union sonatnl večer s sledečim vsporedom: 1. Beetho- ven: sonata v d-duru, 2. Brahms: so- nata v g-durti, 3. R. Straus: sonata v es-duru. Ga. Brandl - Pelikan jc najbolj- ša učenka znamenitega dnnajskega pro- fesorja Roscja. Na klavirju jo sprcmlja g. Frisch. Opozarjamo vse celjske kro- ge, ki sc zanimajo za kornorne prired!- tve z izbranim klasičnim sporedom, da ne zamude te izredne prilike tcr pose- tijo ta menda prvi sonatni večer v Cc- lju. Cene prostorom so nizke in omo- gočajo poset tud-i manj premožnim. Predprodaja vstopnic se vrši v trafik: ge. Marije Kovač v Aleksandrovi ulici. Mladiusko igro »Pogumni Tonček v kraljestvu vil« priredi šola šolskih se- stcr v Celju s sodelovanjem deške oko- liške Sole v soboto dne 26. maja ob S. iirl zvečer in v wedeljo dne 27. maja ob 3. iiri popoldne v veliki dvorani Narod- nega doma. Ta mladinska tip/rizoritev ie nekaj novega, zelo lepa in se je v Ma- riboru in Ljubljani igrala z velikim uspehom. Cisti dobiček se uporabi v šolskc namene. Vljudno vabimo na to ljubko mladinsko prireditev Vas mešča- ne, ki^Yedno radi obiskujete naše prirc- ditve in tudi Vi dobri okoličani priditc gotovo, da bode udeležba tjin obilnej- ša. Boditc prepričani. da storite s poü- piranjem nase prireditve veliko dobro- to in da so podpore namenjene šoli hva- ležno naklonjeni zneski, ki bodo obro- dili dober sad v prid naši učcči se mla- dini. Z Podružnica udruženja vojnili Invali- dov kraljevine SHS v Celju, priredi v nedeljo due 10. jimija veliko vrtno v.e- selico pri Spajzarju na Lavi, na kalero že sedaj vljudno vabimo vse cenjeno občinstvo. Natančni spored naznanimo pravočasno. Z ozirom na dobrodeln: namen. ki ga dništvo zasleduje, se na- prošajo vsa društva, da to po možnostr upoštevaio. — Odbor. Osebiia vest. Minister za notranjc zadeve je ukinil svojo svoječasno na- redbo premestitve polieijskega svetnika dr. Senekoviča iz Cdja v Ljubljano. — Vsled tega ukrepa je polic. svetnik dr. Senekovič zadnji pondeljek zopet pre- vzel vodstvene posle tukajšnjega poli- cijskcga oddclka. Okrajni komisar g. Voušek prevzame nov referat pri okr. glavarstvu. Celjske banke in Celjska posojilni- ca imajo v soboto dne 19. maja tl. celi dan zaprto. Stavka krojaških pomočnikov. V nedeljo je izbrulinila stavka krojaških pomočnikov v Celju. Zahtcve se nana- šajo na 25%no povišanjc. Upati je, da se stališče hitro reši. Po poročilu org. bode stavka trajala precej dolgo. Goto- vo je, da je draginja za vse neizmerna. Priporočali bi g^. delodajalcem, da to upoštevajo, da se spar hitro reši. Tržne cene v Celju dne 15. maja 1923. (V Din.) Govedina: V mesnican I. vrste 27, II. 25, na trgu I. 25, II. 23. Tcletina: I. 28, II. 26. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 32.50. II. 30, slaninc I. 40, II. 38, masti 45, amerikanska mast 40. ŠLinkc 50, prekajemega mesa I. 49, Ir. 40 _ 45. 1 liter mleka 3.50 — 4, 1 kg su- rovega masla 00, čajnega masla 78, ma- sla 50, bohinjskega sira 50 — 55, sirC- ka 17. cno jajee 1.25 — 1.50. Pi jade: I liter starega vina 15, novega 8 — 12, pi- va 6.50 — 8, Žganja 28 — 30. Kruh: I kg belcga kruha 7.50, crnega 6.50, žc- mclj 10. Špecerijsko blago: 1" kg kavc 44 — 70; pražene 52 — 70, kristalnega sladkorja 26 — 27, sladkorja v kockali 28 — 28.50, kavne primesi 26, riža 9 .— 14, 1 liter nainiznega olja 30, bučuega 36, vinskega kisa 4, navadnega kisa 3, petrokja 7, spirita denat 15, 1 kg soil 3.50 — 4.25, celega popra 40, mletega 40, paprike 40, sladke paprike 88, riže- vega skroba 32, psen-ieriega Skroba 14. testenin 15 — 20, mila 21 _ 22, karbl- da 6. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. »00<, 7.30, »0« 7.25, »2« 6.90. »4« 6.60, »5« 6.10, »6« 5.60, krusna mesana moka 5.35, kase 6.75, ješprenja 5.75, otrobov 2, ko- ruzne moke 3.80, koruznega zdroba 4.70, pšeničnega zdroba 7.50, ajdove moke 7.50, na drobno pri kg. 20 para vec. Ku- ivo: q premoga. čr-ni 40, rujavt 23, drv, trdih 35, mehkih 29, ma drv, trdih 130, nehkih 100. Zelicnjava: 1 komad glav- latc solate 1 — 1.25, drotona solata I ^rožnik 1.50, 1 kg kislcga zclja 5, ohrov- ta 9, špargljev 20, špinaee 1 krožnik 1.50, 1 kggraha v stročju 52, čebule 6. česna 10, krompirja 2, novega krorrr- Pirja 10, suhih gob 38. Prosveta. »LjubljanskI Zvon« priobčuje v aprilski številki sledečo vsebino : Stan- ko Vurnik: Po zgodovinski razstavi slovenskega slikarstva. — Marija Kme- tova: V meteže. (Dalje prihodnjič.)— Stano Kosovel: Podoknica. — Dr. Ivan Prijatelj: Poezija »Mlade Poljske« (Konec prih.) — !z beležnic Jos. Murna- Aleksandrova: Legenda. Ko je je- sen. Prosinec. Prišlec. Zapuščena polja. Vse bil le blesk je. Pojenec. Ah, ve esence, tinkture. Seljska nedelja. Kot vetrec. Dekličja žalost. Gozd. — Soren Kierkegaard - Vojeslav Mole: Aforiz- mi. — Mirko Pretnar: Odhajajoči. — Ivan Zorec: Ljubice tri. (Konec.) — Dr. Ivan Lah: Nazori o poklicu slo- vanstva. (Konec prih.) — Miran Jarc : Crni čarodeji. (Dalje prih.) — Književ- na poročila: Juš Kozak : Ivan Pregelj. O priliki megovega dela »Plebanus« Joannes. (Konec.) — J. Kelemina: H. lbsen-Voj. Mole: Gospa z morja. — Dr. Fr. HeSiČ: Prispevek k zgodovini slovensko-srbskih literarnih odnošajev. (Konec prih.) — Dr. Ferdo Kozak: Dr. I. V. Novak: — dr. A. Novak: Pfehled- nč dcjiny literatury čeSkč. — Lucien Te-niere: U. Hubert Noodt: L' occi- dentalisme d' Ivan Tourguenev. — Kronika: Ivo Zoran: Rapsod govori.— A. D.: »Salon neodvisnih«. — A. M. E.: Glosa. Petrovič Peter — Ploha. Vesela vaška igra v treh dejanji-h. Ljubljana 1923. Z'birka »Oder« 4. zvezek. Založl- la Tiskovna zadruga v Ljubljani. Oena s poštnino vred Din 11.50. Razni gleda- liški odri po deželi bodo z veseljem sprejeli novo izišlo Petrovičevo dramo Ploho, ki sc je letos z velikim uspehom vprizorila v Ljubljanskcm gledališču, pa je pripravna tudi za odrc po dcželi. Dnevna kronika. Meščanska sola v Žalcu. Prva in edina meščanska sola, ki so jo priborili štajerski Slovcnci po dolgih dcsetlctnili bojih ad deželnega zbora štajerskega jc bila slovenska mcščanska sola v ^al- cu, ki se je otvorila proti koncu svetov- ne vojske. Vsled sklepa višjega sol- sveta je meSča-nska sola v Žalcu y šot- skem letu 1922/23 izgubila I. razred, ta- ko da je danes obsojena na počasno hi- ranje .in gotovo smrt v nekaj letih, ako se stvar ne urcdi. Občinski svet trškc občine Zalec je y svoji seji dovolil se- daj 60.000 K izredncga prispevka za nabavo ucil —redne prispevke vsebuje pa itak občinski proračun — pod pogo- jem, da se v jeseni tekočega leta otvo- ri zopet prvi razred, ki je bil to šolsko leto ukinjen. Istotako je ob4. svet trga 2alec obljubil svoje sodelovanjc pri po- trebni dograditvi manjkajočiih šol. pro- storov, ki se naj izvršc tekom prihod- niih treh let. Tozadevna svoječasna akcija pri sosednjih občinah Savinjske doline je rodila istotako zadovoljive re- zultatc, ki so bili prcdložcni viš. sol svetu v Ljubljano. V obrambo te sole, ki je za Zalcc in Savinjsko dolino veli- kega pomena, mora mo ugotoviti, da via- >tev. »NOVA DOBA« Stran 3. tla za šolo lined1 prcbivalstvom veliko z:i- mmanje in da ne pada odgovornost za krizo, v koji se ta sola danes nahaja, sa- ino na krajni šolski svet v 2alcu in na obo. svet trga Žalec, temvee v visok! meri tudi na nestabilnost v vodstvu sole in vedno menjavanj^ v vodstvu In učjiih močeh, kar gofrovo ni v interesu So1*.*, kojo Zalec kot sredisce Savinjskc doline rabi in je isti kakor tudi interesl- rano okrožjc voljno in pripravljcno za solo skrbeti. Poleg gotovih paragrafov, preko kojih so ne sme, naj bi šolska ob- la.st v Ljubljani pa tudi v Celiu npostc- vala resnieen deJanski položaj in mi vi- dela zadoščenja in uspeha morda v tem, da nekako »kazensko« z mocno gesto odvzamc cdino meščansko šolo Savinj- skj doli-ni. V interesu prebivalstva Sa- vin jske doline. ki svojc dece ne more pošiljati v prenapolnjcnc celjskc mc- sčarrske sole, bi bilo, da se zavod v Zal- cu ohrani in že konečno izvleče iz do- scdanjega negotovega provizorija, ki ¦mooe na nas vse prav slabo Inc. Skraj- ni čcts ie, da se napravi teniu konec. t Charley Masarykova. V nedeljo ponoči je izgnbil sivolasi voditelj ecško- slovaskc republike svojo nad vsc ljub- (jeno soprogo. Umrla je v Pragi na po- sledicah kapi. Charley Masarykova je bi>a Amerikanka, s katero se je sezna- jTil Masaryk 'leta 1876/77 na univerzl x Lipskem. Med študentkinjo Charley Oarrrgueovo in mladini doktorjem je vzkHla prisrena ljubezen. Kmalu sta sc zaroeila. Na jesen se je vrnila Charley v Ameriko, Masaryk pa na Dunaj. kjer .30 dokončal svoj prvi spis o samomoru, s katerim se je tudi habilitiral. Leta 187« je odpotoval Masaryk v Ameriko, ocl j koder se je vrnil T. G. Masaryk (To- : mož Garrigue Masaryk) s svojo mlado ; ženko. Prva leta sta živela na Dunaju | ze-o skronmo. Kot privatni doeent je J moral instruirati deco bogatašev, da Je inogla družina živcti. L. 1879 se je ro- clite prva hčerka. Leta 1882 se ie prcsc- lila družina v Prago, kjer je začel Ma- saryk kot profesor na češki univerzl svoje veliko vzgojevalno delo. V \oj- nem času je gospa Masarykova mnogo pretrpela in od takrat nepraiehoma bo- •lehala. Po 45 letnem srečnem zakonu življenja je zapnstila scdaj ljubljenega soproga. Ob njencm grobu zalujcta polc.y; prezideiita Masaryka tudi hcerka Alica dr. Masarykova in sin Jan Masaryk, lc- gacijski svetnik pri ministrstvu zuna- njih del, Z njimi pa deli žalost tudi Jugoslavija. Kralj Aleksandcr jc poslal nredsedniku brzojavno izraze najprl- srčnejšega sočustvovanja, ne samo v svojem in v imenu kraljice, temveč tudi v imenu celokupiiega jugoslovanskcga jiaroda. Pogreb gospe Masarykove. Dnc 55. tm. se je vršil pogreb gospe Masa- rykove, ki je umrla v starosti 72. let, na pokopaliče v Lanah. Udeležba jc bila omejena Ie na oze'k krog. Pogrebnc slavnosti je opravil protestantski žup- nik. Gimnazijski profesorji prično s stavko. One 1. junija se prieakuje, da prieno gr- mnazijski profesorji v Srbiji, Crni gori .in Vojv,odini s stavko, odnosno da za- puste državno službo. Udruženje gimna- zijskih profesorjev ie poslalo na svoje člane v omcnjienih krajih vprašanje. ka- ko doseči zboljšanje gmotnega položaja, ali naj profesorji zapuste državno služ- bo. Udruženje je prejelo 1622 odgovo- rov, od katerih jih je bilo 1100 za to, da profesorji zapuste državno službo. T5 jih jc bilo rezcrviranih, ostali so bill proti zapustitvi. Na podlagi teh odgovo- rov je odbor sklcnil. naj oni, ki nimajo Se^30 let državnc službe, isto zapuste, oni oa ki imajo že nad 30 let drzavnc slu-z.be naj prosijo za upokojitev. Na svojih slnžbenih mestih morajo ostatl vsi do 1. junija. Demokrati zmagali na beograjski univerzi. One 13. tm. so se vršile volitvc ¦na begrajski univerzi za univerzitetnl študentski fond, Vcčino so dotoili demo- krati in sicer 428 -lasov, komnnistl 392, republikanci 198, neveljavnih in razccpljcnih glasov je bilo 472, tne-d njl- mi poleg radikalskih tudi 60 zemljorad- niških glasov. Radikalci so sicer s silo vdrli v dvorano, kjer se je vršil skrutl- nij, prišlo jc do pretepa vendar se je koncčno posrečilo razglasiti iz-id volitev. Akadicmiki so po volitvah priredili prcd stanovanjem Sv. Pribičcviča burne o- vacijc, ki jih je znova bod HI k vztraj- nosti v boju za narodno in državno edin- stvo. §u so ^di prcd stanovanje Ljubc Davidoviča, ki se jim je toplo zahvalll. Organizaclja okrožnili zdravnikov je na svojem izrednem sestan'ku dne 1.3. tm. v Ljubljani sklenila, da ukinejo o- krožni. zdravniki z dnem 14. maja tl. vsako uradno delnvanje, tako tudi vsa- ko cepljenjc, najsibode. da Je bilo isto že objavljeno ali pa že pričeto. To iz- redno stanje traja tako dolgo, da dobi- jo okrožni zdravniki izplačano zaostaio petmcscčno plaeo in druge že davnaj zapndle pristojbine. Prevoz iudenburških žrtev. Na od- bor prihajajo dopisi za informacijo gle- de udeležbe pri izkopu žrtev v Juden- burgu. Odbor naznanja. da se izkop v Judcnbiirgu vrši brez vsakih posebnili sveeauosti, ob vecerni uri ob asistenc: predpisanih uradnih oseb, Pri izkopu bo navzoč samo 1 odposlanec odbora, ki mora po predpisih potem tudi spremljatl vlak, ki bo vozil rakve v domovino. Kadi tcga odbor priporoča, da oni, kt so namenjeni oditi v Judenburg, to opu- stc. Ako pa hočej-o priso^tvovati izkopn morajo to storiti ]e na lastne stroške. Najdeno mrtv0 truplo; Dne 13. 4. 1923 je bilo v Loeah pri St. Andražu, sodni okraj Šoštani, najdeno v gozclu tniplo naibržc nekaj dni EP-prejc tarn uinorjene možke osebc, stare okrog 60 tet, velike in suhe postavc, s plešo od temeJia do čela, sicer pa 2c deloma osi- velih las, nad levim iiSesom za lesniJt vcliki izrastek. Pri sebi ni imel nikakih listhi in se njegove identitete do sedaj ni moglo dognati. Vsi obcinskj uradi se vslcd tega naprosajo za naznanilo, Ce se pogrcSa kaka taka oscba, katere imc ¦naj se pomaga po moznosti izsleditl, vsi drugi Iisti pa, da to notico ponatls- 'iieio. Ime pogneisanega s popisom nje- gove osebe naj se sporoči okrajnemi; sodišču v Soštanjn, kjer se iahko upo- gleda tudi njegova slika. Knjižna tombola Jugoslovanske Ma- lice. Casi draginje so kruto zadeli tudi siovensko knjigo — najlepše, kar ima slovcnski narod. Vedno bolj redki po- stajajo oni, ki si morejo nabavljati slo- vensko knjigo, ki bo skoraj hranjena Ie se po knjižnicah. Toda slovcnska knji- ga, ta naš ponos in naše bodrilo mora med ljudstvo; kaj.ti iz ljudstva je izsia slovenska kniiga. Ijudstvu je namenjena in ljudstvo naj jo tudi ima. Da se to vsaj delorna urjsniči, prircdi Jugoslovanska Matica v Ljubljani knjižno tombolo. Du pride slovenska knjiga med na5e ljudstvo, je torej prvi ponicn »knjižiic tombole Jugoslovenske Maticc«, ki tu- di s tem svojim činom dokazuje, da )e ona ena naših prvih kulturnili organiza- cij. Kakor vsaka tombola, naj prinesc seveda tudi knjižna tombola priredite- Ijii nekaj dobicka. Ta dobiček pa porab; Jugoslovenska Matica za one, ki so naj- boli potrebni naše pomoči, bodisi v kul- turneüi ali gospodarslocm oziru, porabi Rii za naše brate in sestre, ki še zdihujc- jo pod tujim jurmom. Iz tega dvojnega ozira je knjižna tombola Jugoslovenske Matice cisto kn'turna prircditcv. ki je vrcdna in potrebna vsestranskega pod- piranja in sodek.vanja. Knjižiia tombola se vrši na sledeči nacin: Žrebanje sc vrši na sledcči način: Trije odborniki pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice imajo nadzorstvo pri žrcbanju, ki začne v pctek, dne 25. majnika. Ta dan se potegneia prvi dve šfccvilki, ki se pKobeita potem v soboto, odnosno ne- deljo v vseh slovenskih dnevnikih. Kdor je zadel obe številki y eni vrsti, pošlje tombolsko karto v kuverti na naslov: Jngoslovenska Matica v Ljubljani. Od- sek kontrolira pravilnost tombolske karte in izžrebane Stevilke ter odda naročilo Matični knjigarni v Ljubljani. da odpoSljc takoj dobitek na naslov, kl je pridejan dotični tombolski karti. Na- slednji pctek, dne 1. junija se vleCe tretja štcvilka. Ta se ravno tako prl- obči v vseh dnevnikih in vsi oni, ki so scdaj iziwd treh zadeli dve številki v eni vrsti, posljejo tombolske karte z na- tančiiim naslovom opremljene v Ljub- ljano. Tako bodo najbržc izčrpane vsc ambe. V petek, dne 7. junija vleče se se četrta številka. Na vrsto pridejo dobit- ki terna s tremt številkami v eni vrsti. Postopek isti kakor zgoraj. V petek. dne 15. junija se.ylece 5. Stcvilka. Na vrsto pridejo terne in kvaterne s tremi odnosno štirimi številkami v e.ni vrsti. V petek, dne 22. junija vleče se Sesta Stevilka. Na vrsto pridejo kvaterne In tudi zc činkvini, to je 5 Stevilk v eni vrsti. V petek, dne 29. junija vleče sc 7. številka. S to številko bodo gotovo že izčrpani vsi činkvini. Postopek za sprejem dobitkov vedno isti. V petek, dne 6. julija vlecejo se od S. do 15. ül-- vilkc. Možno je. da bo tu izžrcbana že prva tombola. Naslednji petek, dne 13. julija potegne se 16. stevilka ter bodo skoro gotovo izžrebane s to številko tudi vse tombole. Vse dobitke odpošlje po pošti Matična knjigarna v Ljubljani popolnoma brezplačno za onega, ki je dobitek zadel. Dobitki so sledeči: 1. 100 amb po 8 knjig; 2. 80 tern po 11 knjig; 3. 50 kvatern po 16 knjig, 4. 25 činkvi- nov l>o 21 knjig; 5. 5 tombol. Tablicc za to tombolo razprodajajo po Celju na- Ši dijaki in dljakinje. Kodoljubc lepo pro- simo, naj pridno kupujejo, saj tem po- tom Iahko pridejo na cen nac'in do lepih knjig ter obenem pomagajo tistim, ki so stokrat bednejsi od nas! Bik zmečkal dečka. V graščini na Fužinah ie služil 15 letni Pavel Kaplja. Po dclu je Sei v hiev privezat bika, ki pa je Kapjo podrl na tla in mu popolnoma zmec'kal oprsje. BH je takoj mrtev. Mednarodni ženski kongres. V Rimu se je otvoril 14. tm. mednarodni ženski kongres za žensko voliJno pravico. U- deležilo se ga je nad 2000 zensk, ki so zastopale 40 narodov. Kongres je po- zdravil tudi Mussolini. Slovenski vojak se ie ustrelil. \ Milanu sliižeči voiak Miroslav Zavadlav iz Standreža se je na straži ustrelil. Po tretji nri zjutraj je zaslišal poveljntk straže strel in v tem hipu sc je Zavadlav zgrudil mrtev na tla. Vzrok samomora ni znan, zlasti ker nesreenež ni nikdar o tem omenil tudi svojim najboljSim prJ- jateljem. Natartčiiejši podatki o umoru v Za- grebu. Poroeali smo že, da so našli v Zclengaju pri Zagrebu dvoje nirtvih tru- pel, 30 letnega krojača Slavka Kanajeta in 52 letnega tihotapca Andrije Jeličiča. Policija je izsledila morilca v osebl 18 letnega gimnazijea Hrvoia Paskije- viča. sina tajnika zagrebškc trgovskc in obrtne zbornice. Preiskava je ugo- tovila, da je ua dan nmora PaskijevlC kupi'l revolver za 750 Din. V blržini Zelengaja so naSIi raztrgano pismo, pisano od Paskijevičeve Toke. Tudi )e osumljenec razsipal denar že prihodnjl torek. Paskijevič, ki je ušel, je bil aretl- ran na Siišaku. S prva je vse tajil, ko- nečno pa je priznal. da je izvršil nmor v dogovoru s tiliotapcema Kraljem In Jcličičem ter jih podkupil s 40.000 K- Kralj k ustrelil Jeličiča v glavo. Praskr- jevič pa je uobil Kanajeta, ki je imel pri sebi 500.000 K, z bokscrjem na tla, Kralj pa ga je nato ustrelil v glavo. Mr- tvi trupli sta zavlekla v bližnji jareK in pokrila z vejami. OJavni odbor »Jadranske Straže« za Slovenijo v Ljubljani priredi dnc Hi. junija t. 1. svojo prvo veliko Ijudsko veselico. Z ozirom na velepatrijotičnl namen društva, ki je popolnoma nad- strankarsko in zasleduje izključno dr- žavne interese, se prosijo vsa drustva, da opuste za nedeljo 10. junija vse event, projektirane prireditve, veselicc in večje skupne izlcte, da se prcpreci kolizija, ki bi Iahko škodovala tej do- moljubni prireditvi. Obenem se spo- roča, da bodo članice društva prihodnJe dni nabirale darove za siečolov rečene prireditve in je domoljubna javnost na- prosena. da darujc Po svojih mocch_ v prilog drustva, ki si je stavilo plemenito nalogo, buditi zanimanje in interes za očuvanje in cksploatacijo našega morja. Nabiralne pole bodo numerirane in o- premljene s pečatom in podpisi od- bora, da se tako izogne vsaki ev. zlo- Tabi s strani neupravicenih nabiralcev. Ogromna zaloga železne rude v Ru- siji Profesorjti Lazarcvu se je posrečilo najti v ruski guberniji velike zaloge magnezita in kvarcita, ki vsebujejo 40 % železa. Sodi se, da so v bližini tudi velike zaloge čistega železa. Ta^ najdba Lazarcva pomenja za Rusijo velikansko bogastvo. Najdena utopl.ienka pri Zidanem mostu. Utopljenka, o kateri smo zatf- njič poroeali, je žena premikača južne železnice Amalija Bernik. V sredo se Je peljala v Celje po zdravila za svojega moža. Ostavila se je v Gaberju v go- stilni Wilson, od koder ie odšla v druz- bi treh možkih. Najbrže so jo ti trije napadli, ker se poznajo na Bernikovl udarci na glavi in na nogah. Železnlca v Poruhrju razsteljena. Dne 11. tm. okoli polnoči so neznanci razstrelili o-d Francozov militarizirano železnico Botrop — Osterfeld 800 km severno od kanala Ren - Heme. Vsled silne cksplozije so v Essen-u popokale šipe. Proga je uničena. Mati zgorela. V Zagaju pri Ko- strivnici je spravljala žena Valentina Lovrenčaka petletno hčerko in osemlet- nega sina k počitku. ko se je pnbližala hiida nevilita. Mati se je postavila po- leg otroškega lcžišča in molila za otro- ka. Naenkrat je udarila strcla v zgor- njo kočioo, ki je bila takoj v plamenu. Mati je vslcd strahu omedlela in sc zgrudila nezavestim na tla. Deček pa Je planil kvisku, pograbil sestrico iji tekel klicat sosede na pomoe. Predno pa ]e prišla rešitev je žena z imc tie m vred zgorela. Moža ni bilo doma, ker jc §el okrog za zaslužkom, da pribori du^zini kruha rn jo izkoplje iz velikih dolgov. Velikanski požar v Poljčanah. V soboto ponoči je užgala iskra lokomo- tive železniško skladišče v Poljčaiiah, ki je bilo hipoma v plamenu. Ogenj sc ie1 razširil na skladišče tvrdke Suppanz iz Pristave. Vsled vetra so letele iskre po vsej okolici in ogrožalc vso vas. Razun domače požarne brambe jc prl- hitelo na pomoc tudi mariborsko gasil- no društvo s svojo novo avtoturbinsko brizgalno ter gasilci iz Slov. Bistrice. Posrecilo se jc ogenj omejiti. Zgorelo Je popolnoma železmško skladišče, skladi- šče tvrdke Suppanz, dva prazna želez- niška voza, dva voza opeke in dva vo- za piva. Skoda se ceni na veČ milijonov dinarjev. Ne samo ob slovenskih pojedinah, ampak v petek in svetek naj Jcuhajo naše gospodinje »Pekatcte«. So najce- nejše, ker se zelo nakuhajo. Razširjajte vNovo Dobo"! Narodno gospodarstvo. a M E L j. I. porociio o staniii nasadov pri nas hi drugod: Žalec, 15. V. 1923. Vsled ugodnega vremena so se izvrševala vsa spomladanska dela pravočasno in seda] se še tu in tarn pečajo hmeljarji s prl- vezovanjem panog na drogie, potem z okopavanjem rastVine in obdelovanjem zemlje s kultivatorjcm. Obče se Iahko rece, da je stanje pri nas dobro. V po- sameznih nasadih je hmelj zrastel že do 2 m visoko. Rastlina je zdrava in krep- ka; v posameznih nasadih se je prika- zal bolhač. Skladišča naših hmeljarlev so vcčinoma prazna, pač pa se v trgov- skih rokah nahaja še precej stotov lan- skega in predlanskega pridelka. —Dru- štveno vodstvo. Žatec, C. S. R. 15. V. 1923. Ugodno vreme zadnje tedne je zelo pospeševalo rast hmelja. V zgodaj obrezanih nasadih je rastlina že % >~ 1 m visoko zrastla, medtem pa ko je v pozno obrezanih še Ie koinaj prirastla iz zemlje. V nekaterfn krajih se je ,prikazal bolhač. Minnie ted- nc je tu in tarn med nevihto padala tudi toča, katera je v hmeljnikih povzročila nekaj škode. Pritrjevanje žice in po- stavljanje drogov v pozno obnezanih na- sadih se bo te dni končalo. Od vc«ra] se je temperatuTa sprcmenila ter je poslalo precej hladno, kar ni v prospeh mladi rastlini. Dne 9. tm. se je v Nürnbergu plaCalo prvokrat 1 milijon M za 50 kg hmelja. — Zveza hm/društev. Vzorčni semenj v Padovi. V Pa- dovi sie vrši vzorčni velescmenj od 1. do 15. junija t. I. Legitimacije, na pod- lagi katerih jc posetnikom velesej-ma dovoljena znižana vožnja na italijanskih žcleznicah, dobijo intcresenti v pisarnl trgovske in obrtniskc zbornice v Ljnb- ljani. Direktni tovorni promet z Neračl- Jo. Z 8. majem t. 1. so bilr iipeljani za direktni blagovni pro-met med našo dr- žavo in Nemčijo takozvani »Mcrkur- jevi vlaki«, ki bodo znatno olaišalf In pospežili izmeno blaga mied obema dr- žavama. Ti vlaki bodo voziii kot kom- plctni vlaki v obeh straneh med FreT- lassing (Salzburg) in Ljnbljano in se bo ž njimi prevažalo blago, ki je oddano t mednarodhimi tovornimi Iisti in za ka- tere je prcdpisana pot Salzburg - Ro- ¦senbach. Zelezniske oprave bodo skr- bele za to. da se zadrževanje »Merkur- jevih vlakov« na obmejnih postajah rc- ducira na miniTnnm. Uprava nemškili železnic bo izdala v kratkem seznarn vseh važnejsih tariinih in odpravnih ter prcvoznih predpisoy za uporabo teh' vlakov. Stran 4. »NOVA DOBA« Štev. 55. Telefon §tev. 75 In 76 Lje. P A L 1*1 A &sn*čuk pof pe toilce in potplate lilllllülllililllliifülillllüllllüHlJlüiliKllllOü Psednosti! J C e n e ) e 11 s z n a t n o j L trainiic M 1 a^o q4 iozftf .|™ HVarstvo^fej 9 proti vlagi IS f^^i mrazal ^^G v Stefan Strašek Celje, Kovaška ul. 1 zaloga i« izdetovanjje čevBjev Dobro s I %i ž Ss o dobi priprosta gospodična s pisarniško prakso, lepo pisavo in znanjem stro- jepisja v kraju izven mesta. Pismene prošnje je predložiti g. Fr. Pograjcu, Celje, Breg 33. l Priporočam svojo zalogo moSkih, žen- ških ter otroških čevljev, kakor sandal; solidno izvrševanje popravil. Cene nizke. izurjen v vseh delih stiskovania, vle- Čenja, upogibanja, odtiskavanja(Stanz-, Ziehn-, Falz- und Druckarbeiten), ki bi se razumel kot delovni mojster (Schichtmeister) v delavnicl za ploče- vinske ambalaže, se takoj sprejrne. Dopisi z navedbo dosedanjega delo- vanja in rodbinskih zadev naj se poš- Ijejo na upravo tega lista pod šifro »St. 100«. 2—1 OdgovoTiii urednik: Lie. Edvard Šimnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Proda se moforček z 1 HP. Vpraša se v pisarni Zvezne tiskarne v Celju. Brnsne \mu za Kose, prave italijanske, neprese^ljive v dobroti tnodro galico, rafij$l(o licje, MAfctfA tratfn za moderce v vsaki HlVF>l|V l»a»B množini priporoča : SeVer $ Komp., Cjnbtjana. 5-3 1/sfopDic? kakoršne so predpisane, ima v zalogi Zuezna tiskarna. Premoc], cemiesmf in sfrešna epeka 642 stalno v zalogi pri 7—4 H. PETRIČ, Ljubljana, Tel. 366. Dunajska c. 33. Tel. 366. :—. Skladišče: »Balkan«. :—: Proda se po ceni trgovski lokal z inventarjem in stanovanjem. Naslov v upravi »N. D.« 769 3-2 Iščem sobo s uporabo kuhinje. Plačam dobro. Ponudbe na upravo »N. D.« 3—2 .or]ev, kakor napi*a«e re a varenje in bele kovine« IS !5? KflRL 3ETZBBCHEB, *s?S?l Vabito na četrti redni leini oSsčni zbor, ki se vrši v ^eürieäf, dne 24. m^ija 1923 i»b 8« uri zjutraj we- liki gostilniški sobi Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Čitanje bilance. 4. Poroklilo nadzorstva. 5. Podelitev absolutorija načelstvu. 6. Odobritev bilance in razprava o razdelitvi čistega dobička. 7. Preosnova zadruge. 8. Volitev načelstva in nadzorstva. 9. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti občnega zbora vrši se uro pozneje drugi občni zbor, kateri sklepa pri vsakem številu navzočih in zastopanih zadružnikov. Glej § 51 tretji odstavek zadružnih pravil. Celje, dne 15. maja 1923. Trgovska zadruga »Sloga« v Celju r. z. z o. z. Brzojavoe droge in hrastov les za taninsko porabo od 10 cm naprej debeline, razžagan na 1 m 20 cm, kupuje večje množine lesna tvrdka ERNEST MARINC, CELJE, Kapucinska ulica 3. I. nadstr.________ 3-3 s* E? i Ti er |j L3 ri r% Cf s\ T11 n i f* $pm Sicinse lirfinilnlh V1O0 llarOdni ClOITI (üfl OOlU U pritliČjU) StanJehranDnlh^og če»; K 70,000.000- ___---—.—— CGZ K 70'000000*~ Sprejcma Mratnilne vlogre na hranilne lcnjizlee In tekočl racen 4er Jih otsrestoje oci t. jan-1033 naprej po y/ol»rea5 odpovedLI, 5f/a% do 6°/o ^ oöpo- vecljo, večje stsafine maloastoe in natložbe denarnšh zavodov po dogovoiru. Otojavlfa vse denarne, kreditne In posojllne transakcije neR|5«iilsarifrRe5e.