EE
Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah.
Vega za vse leto. • • $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov
GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
jj The only Slovenian daily * ^ in the United States
Issued every day except' [fj Sundays and Holidays
TKLZFON PISARITE: 4C87 CORTLANDT.
Entered as Second- Class Matter, September 21, IMS, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISAJLNE: 4M7 CORTLAFD*
NO. 186. — STEV. 186.
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 10, 1914. — PONEDELJEK, 10. AVGUSTA, 1914.
VOLUME ZHI —, LETNIK tyti-
Del avstrijske armade dospel v Baden. Nemci so zavzeli mesto Luettich. Francoske čete v nemškem ozemlju.
BLIZU ŠVICARSKE MEJE SE BO V KRATKEM ZAČELA HUDA BITKA. NEMČIJA DOSED A J ŠE NI PREKRŠILA ŠVICARSKE NEVTRALNOSTI. V BOJIH PRI MUELHAUSENU SO IZGUBILI NEMCI 30,000 FRANCOZI PA 55,000 MOŽ. CESAR VILJEM JE ODPOTOVAL K FRONTI. IZ BEROLINA SE JE ODPELJAL Z AVTOMOBILOM.
Crnagora in Avstrija,
AV8TRIJ8KA BOJNA LADIJA JE OBSTRELJEVALA ČRNOGORSKO PRISTANIŠČE BAR. NAPAD DOVJE. BOLGARSKI POSLANIK V PETROGRADU JE VSTOPIL KOT PROSTOVOLJEC V RUSKO
NA ANGLEŠKO BRO-ARMADO. NEMŠKI PO-
SLANIK JE ZAPUSTIL NIŠ. TURŠKA VLADA JE ZAČELA MOBILIZIRATI.
Nemčija, Francija in Belgija.
Berlin, NVmči ja. 9. avgusta. — radni li*t " Lokalanzeiger" po-►ča, da so X»'in<M zavzeli trdnja-> F.u« ttich. Nadalje naznanja. Nemci vjeli štiritisoč hel-vojakov. V južnem < I *' 111 Namur so vjeli Francozi patruljo nemških ulancev in jo prepeljali v Francijo. Ob reki Muus se vri** neprenehoma spo-
rt ko ijskih rov i ne
I neko tovarno in precejšnje števi-' lo hiš. Križarka je nato o<i*pliila proti Boki Kotorski.
Cesar Viljem. ..
London, Anglija. avgusta.— "Daily .Mail" je dobila iz Kima poročilo, da je nemški cesar odpotoval k fronti. Včeraj zjutraj se je odpeljal z avtomobilom iz Berlina. Kakor hitro bo dospel v
padi med nemško in francosko	Alzaeijo, ho prevzel vodstvo liem-
k avalerijo. Belgijske čete so se	generalnega štaba, umaknile nekoliko nazaj.
Bruselj, Belgija. avgusta. —	Napad na angleško brodovje. Vsakemu se čudno dozdeva, da	London, Anglija. 9. avgusta.— je v zadnjih Itojih ranjenih raz-	Iz poročila, ki ga je izdala danes »k romu vee ča*Lnikov kot pa na-	admiraliteta. je razvidno, da so varinih vojakov. Vojni minister	nemške bojne ladije napadle daje predlagal, da hi se uniforma	nes nekaj ansrleških križark. Poza < astnike izpremenila. ker jih v	škodovane so primeroma malo. v sedanji sovražnik lahko že od da-	pristanišče so se pa morale ven-I« i' spozna. (Vravno se nahaja	darle vrniti. Nemški podmorski povsod veliko število špionov, ni	čoln **!'. 15" se je potopil.
gnala belgijska vlada vseh »V iz dežele. V neki ljudski ) našli aparat za brezžični mi AntwerjM*ria so
ii p . T
Nemci in Rusi. Berlin, Nemčija, 9. avgusta. — Pri Tilsitu. Vzhodna Prusija. sta ki so napadla danes dva oddelka ruske v°Ja* infanterije s strojnimi puškami časopisje odločno nemško posadko. Po dolgem boju Neme i zavzeli me- so vrgli Nemci Ruse nazaj.
Petrograd, Rusija. 9. avgusta. Ruske ee»te so prekoračile avstrijsko mejo in se nahajajo v (»ali-eiji, kjer j»» koncentriranega polno avstrijskega vojaštva.
Htrai prej
(>
ob
v. BI
tri nemške apione. •i Cblečeni v belgijsk« ikajšn antkuje, da to liuettich.
Berlin, Nemčija, 0. avgusta. — 'radni list naznanja, da so zgra-ili v Lttettiehli tudi civilisti za rož je in napadli zdravnike, ki r> obvezovali ranjence.
Haaf, Nizozemsko, 9. avgusta, ii) so Nernei napadli Luettich. o se dogajali v bližini trdnjav "ni prizori. V mesto je naj-vdrlo 2000 Nemcev, katere >«trel;ali do zadnjega moža. i»/'»ue so bile žene. starci in i. Skoraj iz vsakega okna je a puškina cev.
Bern Švicarska, 0. avgusta. — Švicarska vlada je prepričana, da Nemčija ne bo prekršila švicarske nevtralnosti, ker je pripravljena povrniti vso škodo, ki bi jo mogoče napravili nemški vojaki v Švici.
Pariz, Francija, 9. avgusta. — Francoska armada uspehi vdrla v Alzaeijo. Vojno ministrstvo je danes sporočilo, da so Francozi zavzeli Muelhausen in AItkirch ; baje so zasedli tudi Colrnar. V Alzaciji ho skoraj gotovo izbruhnila revolucija in je že Willi j vstopilo ver tisoč ALza-čanov v francosko armado. Napad na mesto AItkirch se je začel že v petek. Francozi so se z velikim navdušenjem zagnali na sovražnika in kmalo vrgli nazaj nekaj nemških regimentov. Proti večeru so prišli še v tako hližiuo, da so se poiduievali bajonetov, kar se v moderni vojni le redkokdaj zgodi. Ker so Nemci videli, da jc vsak o-lpor nemogoč, so zapustili mesto. Prebivalstvo je Francoze navdušeno pozdravilo. V soboto zjutraj »o zavzeli mesto Muelhausen. Nekatera poročila pravijo, da jc padlo v bojih 110.000 Nemcev in 15,000 Francozov.
Avstrija in Crnagora.
Rim, Italija, 9. avgusta. — Neka avstrijska križarka je obstreljevala danes črnogorsko pri-Bar. Kroglje so razdeja-
tančno videti črne skupine, ki so se pomikale na avstrijski strani p rot i mostu, kateri vodi preko Save. Streljanje j«- trajalo neprenehoma tri ure. Naenkrat se je pri mestu nekaj zasvetilo. Srbi so razstrelili most. Takoj nato so Avstrijci ponovili streljanje, ki je bilo najprej namenjeno na u-trdbe pri Kaleme^danu. potem pa tudi na ostala privatna poslopja. Srbi niso mogli veliko o-praviti. ker je večji del artilerije že odšel proti Nišu. S svojega okna sem videl, kakšno škodo so na-pravljale kroglje na hišah v Mi-hajlovi ulici. Angleško poslaništvo je precej poškodovano.
Po Donavi še sedaj patrulirajo rečne bojne ladije in obstreljujejo utrdbe. Pred Srbsko banko ie eksplodirala granata. Eksplozija je bila tako močna, da kale vse šjpe, dniffe škode pa 11» napravila. Srbi nameravajo prodreti pod vodstvom prestolona-Sslednika Aleksandra do ruske meje in se tam pridružiti Rusom. V Belgj-adu je ostalo le še nekaj tisoč prebivalcev, vsi drugi so se pa podali v sredino dežele.
Kdo je povzročil atentat?
Nemško (!!!) časopisje poroča, da je našla policija v neki grški cerkvi v Budimpešti veliko skladišče bomb. Skrite so bile v or-
London, Anrlija, !>. avgusta
I gljah. Aretirali so duhovnika, ki
Nemški poslanik na Nizozemskem j Pa 110,V	izdati. Bombe so
j.- sporočil, da so Nemci na vseli k«l«*lovali mladi ljudje po naro-krajih vrgli Ruse nazaj. Tozadev- ! t"i,u srbskega prestolonaslednika
no poročilo se glasi: _ (VnstoJ f kl ^ v l>rvi vrsti odgovoren
hov Kališ. Bjelun. Kibart in dru-j za atentat, ga ruska obmejna mesta se naha-j	* ♦ *
v rokah nemških voiakov. Pariz, Francija. !>. avgusta. —
jajo v rokah nemških vojakov. Poljsko | rebivalstvo veliko bolj simpatizira z Nemci kakor pa z Rusi. Na Rusk o-Poljskem ni skoraj nič več ruskega vojaštva.
Razna poročila. Sofija. Bolgarsko, !). avgusta. Bolgarski poslanik v TVtrogradu. general Radko Dimitrov. ^ie vstopil kot prostovoljec v rusko ar
V tukajšnjem mestu so aretirali več oseb. ker so razpošiljale napačne brzojavke glede vojne z Nemčijo. Da za more policija boljše nadzorovati prebivalstvo, je razdelilo .mesto v dve sekciji.
London, Anrlija 9. avgusta.--Zadnje dni so aretirali več nemških rezervistov, ki so namerava-tli zapustiti Anglijo. Angleži po-
,.,. .	'IV1IUMFI JU \ I IPMI «1 I " 1 , _ • „	.	. ,	.	,
je z velikimi i„i„	^	• „	, . stopajo znjimi zelo lepo m se bo-
.. ... mado.	\ vojni proli Turkom ie .	J . .	'
zanjo. \ojno)i.:i__-____ _____• ____, - *, <»o smeli vrniti po dokončani voj-
bil nekaj r-asa vrhovni poveljnik bolgarske armade.
Niš, Srbija. 9. avgusta. — Tu-kajšni nemški poslanik baron Griesinger je zapustil Niš. Svoje posle je izročil ameriškemu poslaništvu.
Atene, (JrŠko. 9. avgusta. — Turki koncentrirajo svojo armado blizu reke Marice. Visoka Porta bo jutri odredila mobilizacijo turške armade.
Rim, Italija, 9. avgusta. —, Nemški križarki "Goeben" in '"Breslau". ki sta morali, kot j*1 bilo že poroča no, zapustiti Mesi-no. sta srečno dospeli skozi Otran. to v Jadransko morje. Iz Petro-jrada poročajo, da sta križarki nekje v Egejskem morju.
Izooved očividca.
Dopisnik nekega nevrvorškega časopisa je sporočil sledeče :
Po dolgem prizadevanju se mi je slednjič posrečilo sestaviti poročilo o obstreljevanju Belgrada. Avstrijci so 27. julija ponoči čisto nepričakovano začeli streljati na mesto. Iz svoie sobe v hotel* va" sem zamogel Čisto na-
il i vsak na svoj dom.
Prenapolnjeni parniki.
Plymouth, Anglija. 9. avgusta. Parnik "Niew Amsterdam*' Holland-American Line je odplul danes od tukaj, zaseden do zadnjega kotička. Potniki so nastanjeni v dvoranah, obednicah in po hodnikih in vsi so veseli, da so sploh dobili prostora. Na stotine jih je moralo ostati nazaj v Rotterda-mu. ker ni sploh nobenega prostora.
Amsterdam, Nizozemsko, 9. avgusta. — Ko jc dospelo v Berlin poročilo o padcu Lueticha. je nastalo med prebivalstvom velikansko navdušenje. Državni kancelar se je podal v palačo in čestital cesarju. Po glavnih ulicah so se vršile velike demonstracije.
Berlin, Nemčija, 9. avgusta. — Neki ugleden nemški državnik je rekel: — Ce Nemčija v vojni podleže. bo Rusija kontrolirala pol Evrope iii pol Azije. Vojaštvo drugih držav bi potemtakem sploh ne prišlo več v poštev. Glavno napako sta napravili An-
glija in Francija, ker sta začeli vojno skupno z Rusijo. Od cele stvari ne bosta imeli ni najmanjšega dobička, pač pa veliko izgubo. Po vojni* se Ru.sija ne bo nič več menila za svoji zaveznici, ampak delala bo za svojo lastno korist brez obzira na desno in levo. V Rusiji preti izbruhniti revolucija. Kakorhitro premaga Nemčija kozaško nevarnost, bo prenehala z oboroževanjem. To bi pomenilo konec modernega milita rizma in mogoče tudi konec sovražnosti med posameznimi državami. Čeravno so Nemci vedeli, da vojna mora izbruhniti, so bili presenečeni, ko se je začela.
Prenapolnjeni parniki.
Rotterdam, Nizozemsko, 9. avgusta. — Najvišje cene se je po-so popo-; nudilo za vožnjo iz Rotterdama v New York. V enem slučaju Je plačal nekdo t"»0<) za vožnjo v .iiedkrovu.
Štiri pomežne ladije.
Washington, D. ('., 9. avgusta. V državnem department!! se je naznanilo, da jc prekinjena zveza z Nemčijo zopet ustanovljena. Državni department upa, da bo ostala ta zveza neprekinjena in sicer v interesu Amenkancev, ki se mudijo v Nemčiji in ne morejo domov. Vojni tajnik Garrison je izjavil, da mora najeti ameriška vlada štiri ladije, ki bodo prevedle Amerikance zopet domov.
Kršenje nevtralnosti.
Detroit, Mich., 9. avgusta. — Tajnik mestne zveze je poslal danes predsedniku AVilsonu protest proti kršeniu nevtralnosti, ker je poslala Rand Trunk R. R. v Cana-do veliko množino premoga. — Predsednik je pristavil, da je na postaji v De,troitu še velikanska množina premoga, ki je namenjena v Canado. Tz zanesljivega vira sem doznal. da je poslala) tvrdka zadnja dva dni v Port Huron 80 vagonov premoga. Dolžnost Zdr. držav je, da takoj napravijo konec tenni kršenju nevtralnosti. Predsednik mestnega sveta je dr. Emil Rosinger.
Rusi pravijo, da oni niso krivi, da je izbruhnila vojna.
Petrograd, Rusija, 9. avgusta. Predsednik dume je v posebnem zasedanju parlamenta prečital manifest carja, katerega so sprejeli navzoči z velikanskim navdušenjem. Ministrski predsednik Sa-sanov je imel nagovor, tekom ko-jega je izjavil, da je skušala Nemčija zastonj ohraniti mir.
Rekel je: "Nemčija ni hotela ničesar slišati. Nadaljevala je s svojo politiko zavlačevanja in praznih obljub. Rusija in njeni zavezniki niso mogli trpeti na-daljne nadvlade Nemčije." V na-daljnem govoru je navalil ministrski predsednik velik del krivde na Avstrijo. Rekel je, da je vest Rusije čista. Nikdo ne more dolžiti Rusijo, da je ona provoci-rala celo zadevo, Avstriji pa se ne bo nikdar posrečilo razbiti slo-vanako edinost
Izjavil je nadalje, da so bile notranje zadrege v Avstriji, ki so jo napotile, da jV prijela za un č. Pohvalil je tudi hrabrost Belgijcev. Ko je omenil slednje in pa Francoze in Angleže, so vstali poslanci s sedežev.
Finančni minister je govoril nato o financijelnem položaju Rusije ter rekel, da ima carska banka na razpolago 1.700.000,000 i uhljev. Vlada namerava zvišaj": to svoto z davkom na vino in na tobak. Y debati, ki je sledila nato. so glasovali vsi poslanci za predlog vlade. Koncem seje je zaoiil po dvorani klic: **Pognaj-te tevtonskega tirana nazaj!"
Zastopnik Židov. Friedmann je rekel, tla bodo dali ruski Zidje celo njihovo silo na razpolago proti skupnemu sovražniku.
Koncem debate je bila duma vsi cd carskega odloka od god en a do februarja meseea prihodnjega leta.
Dcvtipi zgodovine.
Ni brez vsakega vzroka, da se imenuje nemškega cesarja *'go-spoda vojne" cele Evrope. Evropski vladarji imajo namreč smešno navado, da si podeljujejo drug drugemu vojaške čine in dostojanstva in vsled tega je nemški cesar vrhovni poveljnik skoro vseh evropskih armad in mornaric. V slučaju vojne se vidi to zelo smešno, ker bi moral vladar poveljevati sovražni armadi proti lastnim podanikom. -
Črnagcra pripravljena na boj.
Cetinje, Crnagora. 9. avgusta. Srbski princ Peter je zapustil Cetinje z veliko četo ter se bo pridružil armadi kralja Nikite. Vojno ministrstvo jc dobilo veliko pošiljatev modernih topov, s katerim se bo zastražilo prelaze na gori Lovčenu in pri Sutomanovu. Kralj Nikita je dobil že pred par dnevi od skupščine dovoljenje, da sme postopati v soglasju s Srbijo.
Bulgarski poslanik v Petrogra-du je izročil danes svojo demisi-jo. Vstopil bo v rusko armado kot prostovoljec.
Poroča se, da je dala črnogorska vlada podminirati pristanišče l>ar. Mine bodo eksplodirali kakor hitro se bodo približali Avstrijci.
Skandinavija se hoče braniti. Kristijanija, Norveško, 9. avg. Švedska in norveška vlada sta za-počeli danes korake v svrho skupnega nastopa za slučaj, da bi bilo treba varovati neodvisnost in nevtralnost skandinavskega polotoka. Pogodba določa, da sta obe državi enakopravni ter da bosta nastopili skupno v slučaju potrebe.
Ameriška zlata ladij a na poti.
Washington, D. C'., 9. avgusta. V državnem departmeiitu se je danes naznanilo, da bo dospela križarka "Tennessee", ki ima na krovu zlato za zaostale Amerikance, dne 13. avgusta v Falmouth, Anglija.
Zadržano parobrodstvo. ^
Montreal, Canada, 9. avgusta. Parniki 1 'Scandinavian", "Canada", " Manxman •4 Tyrolia? ? "Lestitia", "Alaunia" ki so se mudili tukaj pretekli teden, so odpluli včeraj, vendar "pa niso prišli daleč. Celo brodovje je za sidrano pri Three Rivers. Kot vzrok se navaja meglo, vendar pa se misli, da ne bodo prišli parniki preko i^uebeca.
Nemčija in Avstrija grozita Italiji z vojno.
—o-
Italijanski listi poročajo, da pričakuje Italija povsem mimo bodočih zapletljajev.
Portugalska mobilizira za Anglijo.
Lizbona, Portugalsko, 9. avg. -Mobilizirane so bile tri divizije portugalske armade, potem ko je objavila vlada, da bo Portugalska v vojni podpirala Anglijo.
Direktna zveza z Nemčijo bo kmalu gotova.
Radio-brzojavna postaja v Tu-ckerton, N. J., bo v par dneh toliko pripravljena, da bo mogla sprejemati direktna poročila iz Nemčije preko Hanovra.
ODPOSLANEC CESARJA.
Vesti o zmagi Srbov pri Foči se potrjujejo. Vcjna s Črnogoro. — Italijanski poslanik.
Rim, Italija, !>. avgusta. — "Secolo" in "Messaggero" sta priobčila vest. da sta vladi Nemčije iu Avstrije sporočili italijanski vladi, <la ji morata napovedati vojno v slučaju, da hi Italija vstrajala na svojem stališču kot nevtralna država. Iz zanesljivega visa si* poroča, da je obiskal ita-lijanskega kralja posebni odpo-slanik nemškega cesarja. pl. Kleist. ki je sicer pribočnik nemškega cesarja. Kleist je baje izročil italijanskemu kralju sliko nemškega cesarja z lastnoročnim podpisom, v katerem ga pozi vi je. naj se vdeleži splošne evropske vojne. Odškodnina, katero bo dobila Italija, se ho baje tikala belgijskega Kongo in pa Alžerije.
Pariz, Francija, !>. avgusta. — Ker Avstrija ni napovedala Franciji vojne, a je kljub temu pomagala Nemčiji, je francoska vlada vprašala avstrijskega poslanika v Parizu, kako je pravzaprav z razmerjem med francosko in avstrijsko vlado.
Rim, Italija, 0. avgusta. — "Secolo" je dobil iz Niša obvestilo, v katerem se potrjuje zmage Srbov nad Avstrijci. fJlasi se. da so Srbi zavzeli Fočo v Bosniji ter da prodirajo proti Sarajevu.
Druga brzojavka pravi, da je padlo 500 Avstrijcev, ko so Srbi skušali prekoračiti mejo.
Rim, Italija. '.). avgusta. — "Tribuna"' je dobila iz Vidma (blizu avstrijske meje) brzojavko, da je več avstrijskih beguncev sporočilo, da so skušali Avstrijci zavzeti goro Lovčen. glavno trdnjavo Crnegore. da pa so bili odbiti na celi črti.
Italijanska vlada je sporočila listom, da bo vstrajala pri nevtralnosti ter da ne bo prijela za orožje, dokler ne bo napadena ali dokler ne bodo tangirani njeni interesi.
Rim, Italija, H. avgusta. — Kralj Viktor Emanuel je podaril svoto 50.000 lir za Italijane, ki se hočejo vrniti v Italijo iz dežel, kjer se vrši vojna. Kraljica Helena je prišla s svojimi otroci v Rim ter izjavila, da je v teh težkih časih njen prostor poleg soproga.
Rim^ Italija, 0. avgusta. — Duca d* A varna, italijanski poslanik na Dunaju, je imel danes dolgo posvetovanje s kraljem. Seji je prisostvoval minister za zunanje zadeve in ministrski predsednik Salaiulra. Takoj po konferenci se je vrnil poslanik nazaj na Dunaj. Italijanska mornarica je opremljena s premogom za celo leto.
Včeraj zvečer so se vršile demonstracije pred francoskim poslaništvom. Zbrana množica je živahno aklamirala poslanika, ki se je raz balkon zahvalil za simpatije.
Poroča se, da je na stotine Al-žačanov in Loreneev pobegnilo iz nemške armade. Iz zanesljivih virov se nadalje poroča, da so o-stali brezuspešui vsi poskusi Nemčije in Avstrije, da bi napotili Romunsko, da bi zavzela stališče napram Rusiji.
Industrijalna kriza, ki se je pojavila v Italiji, je velikanska. V Turinu so zaprte skoro vse tovarne. V Milanu je napovedala banka Weiss bankerot ter znašajo pasiva osem milijonov lir.
Rim, Italija, 9. avgusta. — Iz Ancone poročajo, da so opazili na morju gorečo ladijo, ki je plula v smeri proti avstrijskemu vojnemu pristanišču Fulju.
Rim, Italija, 9. avgusta. — 48 vlakov z avstrijskimi četami, ki ao prihajale iz Tg$šjg|ake, je do-
v Leopoldshoelie na Radenskem. Avstrijske čete se bodo združile z nemškimi, ki korakajo proti francoski meji.
Newvorški list "The New Vork Times" poroča, da je to 15. armadi! i zbor. ki sestoji iz samih Slovanov. Najbrž se ga ne upajo uporabiti na ruski meji.
Rim, Italija. 0. avgusta. —-Iz Niša brzojavljajo. da so srbsko čete preprečile prekoračenje reke Donave od strani avstrijskih čet. ter da je v boju padlo 500 Avstrijcev, ki so bili po večini Ogri.
Rim, Italija. avgusta. —. Z Dunaja se poroča, da je zletel na Ogrskem v zrak. neki vojaški vlak. Na tračnicah je bila položena bomba.
Dczdeven ogleduh ustreljen.
Rim, Italija, !K avgusta. — Časnikarski poročevalec "Giornale d' Italia" poroča, da je bil v Monte Carlo ustreljen Nemec Kotz3 katerega se je smatralo za nemškega ogleduha.
Najdeno žensko truplo.
Raltimore, Md.. !>. avgusta. _
Ob izlivu reke Colgate so našli v pesku truplo neke ženske. Sodeč po obleki in zlatnini, katero je imela na sebi. je pripadala boljšim slojem. Policija j,- prepriča, »a, da gre v tem slučaju za zločin in da so jo neznanci najprej zadušili, potem jo pa pren-sli k reki in jo zakopali v pesek. Cud-no. da ji niso vzeli dragocenosti. Policija ni mogla dobiti dosedaj še nobenega sledu. Ženska je ležala v pesku najmanj tri tedne.
Samomor vsled patriotizma.
Blizu Sheepshead so našli ob reki truplo nekega dobroobhče-nega možkega. V žepu je imel pismo brez podpisa, v katerem pravi, da je šel v smrt zato. ker so Belgijci premagali Nemce. — Toliko sem zaupal v nemško armado — jc pisal — sedaj so so pa vse moje nade razblinile v nič. Poraza Nemcev ne morem prenesti. M ožak je skorajgotovo preveč verjel časnikarskim poročilom. ki so tako vplivala nanj. da se mu je omračil um. Dosedaj tr-i še niso identificirali.
Dr. Raub umrl.
V Lancastrn. Pa., je umrl včeraj zvečer znameniti naravoslovec dr. Michael Raub. Star je bil že 78 let. Njegova zbirka ptičev je ena najlepših na svetu. Pred leti je bil kurator Franklin univerze.

Odgovor
vsem onim. ki so nas vprašali glede varnosti denarja, naloženega v Mestni hranilnici ljubljanski -ter drugih hranilnicah in posojilnicah v starem kraju za časa sedanje vojne.
Kakor hitro je napovedala Avstrija Srbiji vojno, so prenehali vsi denarni zavodi v Avstriji z izplačevanjem vlog. in sicer za nedoločen čas. Raditega ni mogoče niti iz ene niti iz druge posojilnice ali hranilnice dvigniti v tem času denarja. S tem pa nikakor še ni ogrožena varnost vlog.
Vsak vlagatelj ve, da izposoju-jejo denarni zavodi vloge strank na posestva, poslopja itd. Ko je izbruhnila vojna, so pričeli vlagatelji trumoma dvigati denar. Hranilnica pa nima vedno toliko gotovega denarja na raxpolago, da bi zadostila vsem zahtevam. Da obvaruje torej zavoda propada. vlagatelje pa izgub, ji ni pre ostalo nič drugega kot ustaviti plačila.
Kdor ima hranilno knjižico, naj jo dobro hrani. Denarja sedaj ne more dvigniti in dokler se razmere ne izboljšajo, tudi tvrdka Frank Sakser ne more posredovati pri dvignjenju denarja, naloženega v hranilnicah in posojil-* nicah v starem kraju.
FRANK SAKSER, 1 82 Cortlandt St, New York City*


"GLAS NARODA"
& iSbvtaiic Daily.) 9 an) published by the
Sloverilc Publishing Co.
•sy	(ft corporation.)
FtlAS'K SAKSER, President. JANKO PI.ESKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
of Business of the corporation and t uddruasee of above officers : H£ fIortJ*ndt Street, Borough of Min-) battan. New York City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko in Cwado........................13.00
Do! tfttt ....................
M Ibtp T a n test to* New York ** po (f-ta ZJL mesto New York ** tvrouc ih leto........
pol "tel
1 let*.............
trt leta............
1.50 4.00 2.00 4.50 2.55 1.70
fc
k*t>iJLS NARODA" izhaja vsak dan izvzertifii nedelj in praznikov.
-GLAS NARODA"
< "Voice of the People"} art ©vary day except Sundays and Holidays, baoticription yearly (3.40.
AdvwtUement on urmmut
Do*;.* are« podpira in osobttoflti m ne priobčujejo.
JMaj «e blagovoli podil jati po — Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov pro-*.ic«>, da be nam tudi prejšnje jN)#alii£e naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
-
soin in poiiljatvam naredite ta
naslov:
* -OLAS NARODA" 9
BS ..rti and t St.. New York City.
Telefon 4687CortlandL
Misli o vojni.
Kak preobrat vsled božje pre vidnosti, — Cesar Viljem I. po
bitki pri Sedanu leta 1870. * * *
Kog je pri najmočnejših bataljonih. — Friderik Veliki, pruski kralj.
Streljati morate eventuelno tudi na očeta ia mater. — Cesar Viljem II. pri zapriseženju rekru-
tov dne 2:J. novembra 1891. * * *
Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na
remiji. — 4. božja zapoved. • •
a
Vojna je sveta in del božjega svetovnega reda. Ona vzdržuje pri človeku vse dobre in plemenite lastnosti, čast, čednost in hrabrost ter preprečuje povratek v najnižji materijalizein. — General Mol tke.
» a •
Tako se združujejo v velikf trop«, korakajo noč in dan brez miru in presta n k a, ne mislijo na nič, ne študirajo, se ne uče, ne či-tajo, niso nikomur v korist, so vsi umazani, spijo v blatu, žive kot Živali v neprestanem poneumnjt vanju, rušijo mesta, požigajo vasi, pokončujejo narode, se nato srečajo z drugo tropo človeškega mesa. padejo d mg na drugega, prelivajo v potokih kri, mešajo isto z razkosanimi udi, zagreblja-jo trupla v zmehčano in s krvjo prepojeno zemljo, trupla brez rok in nog, s sklanimi glavami; brez pomena za tega ali onega pogi-ujajo za ploti, d oči m umirajo doma stariši in otroci gladu: To je, kar se potem NE imenuje povratek v najnižji materijalizem. —
(Juy de Maupassant.
* * *
Slabo junaštvo, kadar gre človek proti človeku v vojno. Ne hlepi po njegovi krvi, katero ne more piti; noče njegovega mesa, ker ga ne mara jesti. Razbiti ga, razsekali, ubiti! Iz osvete? Ne iz osvete, ker ne pozna svojega nasprotnika ter ga morda eelo ljubi. Tudi ne, da reši svojo domovino, je prišel iz daljne dežele. Privedlo ga je semkaj povelje mogotca..., strelja, zbada, seka in mori... ter ne ve, koga in zakaj! Oba junaka prideta nato v bolnico, kjer ležita stokajoča s stoterimi drugimi. — Herder,
nemški pesnik.
• • •
Ne ubijaj! — 5. božja zapoved. • • •
Povsem napačno je kaznovati nmor v mirnem času. v vojnem ga pa nagraditi. Napačno je, zaničevati krvnika, sam pa ponosno letati naokrog z morilnim instrumentom, sabljo, kot delajo to vojaki. — Gtrhard Hauptmann, dramatik.
• • *	1
i'im močnejši, zdrave ji! in nor
več
slabe, s hibami obtežene mladeniče pa pusti vojaščina pri' miru. Ti ostanejo tekom vojne doma, se oženijo ter prenesejo vse slabosti in hibe na svoje potomce. — Ernst Haeekl, naravoslovec.
K zborovanja K. S. K. J.
XII. zborovanje najstarejše in največje slovenske organizacije ie že takorekoč pred durmi. Zbrali se bodo zastopniki krajevnih društev, zastopniki ljudske volje, da prenovijo stara pravila. To je njihova naloga, saj so poslani za to. Večina zborovanj naše K. S. K. J. se je vršilo pod vplivom duhovnikov. Vse, kar so predlagali, je bilo prav, ne glede na to, če so bili ostali delegati s tem zadovoljni ali ne. Med delegati je bilo seveda tudi veliko treznomisleeih mož. toda na te se ni moglo ozirati, ker so bili v manjšini. Tako se je zgodilo, da so ostali v pravilih skozi dvajset let nekateri členi, ki so Jednoti več škodovali kot pa koristili.
Sobratje delegati, prihodnje zborovanje bo jako burno! Duhovščina je delala na vse kriplje, da bi si pridobila več komande, zato vas opozarjam, da se ne daste preslepiti z lepimi besedami, ampak ozirajte se na ono, kar bo predlagala večina. Po mojem mnenju je večina članov za to. da se pravila predrugačijo in se napravijo na bolj svobodomiselni podlagi. Sobratje, na stran s prisilno spovedjo in duhovnim vodjem ! Sele ko ne bo te komande več, bo začela Jednota napredovati. Duhovnik je lahko pri Jednoti zavarovan in ima iste pravice kot člani, ki plačajo svoje mesečne prispevke. Prisilne spovedi ni treba, ker vsak katoličan ve, kaj mu je storiti. Zavedni delegati. upoštevajte ta moj nasvet in brišite tozadevni član iz društvenih pravil!
Nekateri so pisali tudi o centralizaciji bolniške podpore. To je težavna stvar in zato vam jaz kot stari član svetujem, da naj ostane pri starem. Društva naj ne plačujejo manj kot po $0 na teden bolniške podpore, asesment naj bo pa vsak mesec enak, ker se s tem prihrani mnogo dela. Smrtnina naj bi se razdelila na if'250, $500 in $1000. Za operaeije (samo za notranje) naj bi se izplačalo $75.
Konečno še par besedi o našem prihodnjem glasilu. "Amerikan-ski Slovenec" nikakor ne sme več ostati glasilo, ker to zahteva večina članov. Tam, kjer bi morali biti podučljivi članki, so drobtinice, ki delajo samo razpor med narodom. In potem naj Slovenci tak list podpiramo? Ne in tisočkrat ne! Pokažimo na prihodnji konvenciji, da se ne bojimo drobtiničarjev! Svetoval bi, da bi si Jednota uredila svojo lastno tiskarno in začela z lastnim glasilom, v katerem bo lahko vsak član pojasnil svoje mnenje. Ako se to uresniči, bomo imeli red pri Jednoti in Jednota bo napredovala, da bo veselje. Vzemite si za zgled N. H. Z.
Pueblo, Colo., 3. avg. 1914.
Olan dr. št. 7 K. S. K. J.
Slovenske vesti.
Obidk. — Minulo soboto je dospela v New York iz Virginije, Minn., Mrs. Antonija TrampuŠ, soproga pokojnega in znanega trgovca Franka Trampuša, hoteča odpotovati v staro domovino. Vsled zunanje vojne pa ni zamo-gla dobiti nikake parniške zveze ter se je vrnila zopet nazaj. Spremlja jo njena hčerka Ajige-la ter gospodična Marija Težak iz Virginije, Minn. Mrs. Trampuš se bo mudila radi zdravja nekaj tednov v znanih toplicah Mt. Clemens, Mieh.
Udovica.
— Porast k 18. stoletja. —
Napisal L K. Tomič.
(Nadaljevanje.)
G i ta je sela.
41 Ali mi boš ti branil T" je rekla jezno.
"Ne jezi se— Seveda, da ti zabranim. kakor tvoj mož sem dolžan to storiti!"
Nehvaležnež, ti se drzneš!" "Ne govori nič", se je zadri ni si, kar sem ti ne bol ubogala, te
posiuiati
3 , - te- .
GLAS NAHODA, 10. AVGUSTA, 1914.
"Ha. ti kmet, ti ničvrednež!"
"Če ne bi bila pijana", je rekel Zana grobo, "hi ti sedaj pokazal (in zamahnil je z roko, da bi jo udaril), ali sedaj te samo odvedem v tvojo sobo!"
Po teh besedah jo je prijel za roko ter jo je vlekel z naslonjača.
"Nazaj, razbojnik, kmet!" je vpila Gita.
"Molči, ali te..." jo je prekinil Zana.
"Kača, lopo. i ' je kričala, kolikor je mogla.
Isti hip je začutila močan udarec na obrazu, kateremu je liitro sledil še drugi. Surovina se ni mogel vzdržati, da bi je ne pre-tcpaval.
Oiti je udrla kri iz nosa. Sirota se je silno prestrašila, ko je zagledala kri.
"Xa pomoč, na pomoč!" je klicala z živinskim glasom, nakar jo je popal Zana z obema rokama ter jo odnesel v njeno sobo, pak zaklenil vrata s kletvijo na je-* ziku.
Od znotraj je bilo čuti dolgo, obupno Gitino jokanje, dočim je sedel Zana za mizo ter mirno kadil.
Drugi dan in še naslednji je ležala Gita v postelji. Bila je bolna od težke razburjenosti. Se pomisliti ni mogla, da bi se moglo »jej, potomkinji tako ugledne ro-dovine. kaj takega dogoditi. Žalostno! Sedaj je jasno videla svojo grozno usodo... Ta surovina je zmožen vsega. Vsemu svetu se je zamerila in nikjer ni mogla iskati utehe.
"Oh, moja deea in sirota jaz!" je tožila na svoji postelji. "Ali je to kazen božja... za Jeleno in za vse, kar sem hudega storila?"
Ko je Gita vstala iz postelje, je bila zelo slaba. Zahtevala je, da jej obed prenesejo v njeno sobo. a tega ni dovolil Zana.
Po obedu je prvi spregovoril Zana.
"Cuj me, žena! Midva sva na posestvu tvojega prvega moža. Vse je last-njegovih in tvojih o-trok, a najino samo to, kar si pridobiva. Zato je treba delati, pošteno delati. Jaz delam in se trudim od zore do mraka, in še ne zadostuje. Moraš tudi ti delati. Dosedaj nisi delala nič, a tako ne sme dalje! S takim tvojim gospodinjstvom ne prideva dalje. Pravim ti sedaj, da se tudi živo lotiš dela. Lienuha ne bom trpel!... In mislim, da me boš ubogala, ker jaz se ne šalim z nobenim!"
To je bilo drugo razočaranje za Gito. Sedaj mora še delati 111 so mučiti zanj. Ali ga je zato napravila za plemiča, da bo sedaj njegova dekla?
jej je preostajalo? Morala se je pokoriti brezobzirnemu človeku, ki je dobil vso oblast nad "jo.
Gita je res pričela delati, kakor je želel njen mož. Vstajala je zgodaj, takrat ko on, delala neprenehoma do mraka. Potrpežljivo je delala in prenašala svojo grenko usodo, prepričana čim dalje bolj, da je to kazen božja za njene grehe.
Kolikokrat se je spomnila svojih otrok! Z Jeleno se je že davno sprijateljila in vroče je želela, da bi jo videla, t še več, želela je, da se preseli k njej ter se reši sedanje sužnosti. Ali do tega ni smelo priti, to je uvidela sama.
Ali da bi bila vsaj Magdalena pri njej. Da bi bila doma; mnogo lažje bi prenašala težko breme, a je zopet pomislila, kaj bi rekla Magdalena, ki je že medtem postala eela deklica, ko bi videla njeno žalostno življenje? Kako bi jeJ prijalo -življenje na materinem domu?
"Da, vse to je kazen božja!" je govorila nesrečnica in prenašala potrpežljivo težko delo, ki ji je jemalo telesne moči. Posušila se je in postarala, da jo je bilo žalostno pogledati.	,
Največ jo je peklo to, da ni njen mož z nobeno besedo priznal njene požrtvovalnosti, ali s čim pokazal, da jo varuje. Večkrat je komaj stala na nogah, komaj gibala z rokami, a vendar delala, samo da se ne bi kregal bad njo surovi njen mož.
Zani je vendar ugajalo, da se je žena tako spremenila. Pila je vedno le vodo. Obiskavala ni nobenega ; opravičevala se je, da nima časa. Tudi on je bil vedno doma. Da bi šla v Zagreb in tamkaj živela par dni, za to se m niti drznila prositi. Postala je prava snžinja v lastni hiši. Ves ta čas je Zana pridno delal. Njegovo gospodarstvo je bilo v največjem redu in prinašalo je mnogo. Kar je le mogel, je spravil v denar. Že preje je trgoval z žitom, vinom, živino m konji ter je hodil
skern in si zaslužil mnogo denar- Stvar je pravična iu bilo bi greli,pju. Namestil te so nosile navad-
ja. V enem in pol letu, kar je bil ako se nihče ne zavzame za si-gospodar v Konščini, je prihranil roti...
več tisoč forintov, kakor se je obče sodilo. Gita ni upala vprašati za dohodke, tisto za Magda
leno je plačeval, kar je bil edini izdatek. Dve leti ni kupil Giti ne robea ne nobenega kosa za obleko. Silno jo je to bolelo.
Pohlepen je bil Zana po denarju tako, da je začel ljudem poso-jevati. V kratkem času je bila vsa okolica njemu dolžna. Dajal ie samo kmetom na visoke obresti.
In v resnici je Zana v kratkem času obogatel. Nekateri so pripovedovali, da ima do dvajset tisoč forintov uloženih pri zagrebškem kaptolu. To hitro obogatenje je bilo vzrokom, da je gospodaril Zana po svoje nad Gito in njenim posestvom.
Kanonik je privolil in takoj drugi dan sta se odpeljala v Va--Jraždin, kjer sta hitro izposlovala
no avbo. Srednjeveški pisatelji se pritožujejo v svojih spisih, da hodijo moški in ženske po ulicah.
Zakon iz ljubezni.
V cerkvi Saint Charles v Londonu se je pred kratkim poročil princ Louis Bourhonski, stričnik
XXII.
Asesor jndieijarne tabule Anton Bedekovič je obiskal nekega dne kanonika Krčvliča ter mu je takoj pri prihodu povedal, da se ima pogovoriti ž njim o zelo važnih stvareh.
"Izvoli!" je rekel kanonik ter ponudil naslonjač trebušastemu asesorju.
"Že dolgo časa te nameravam posetiti. moj reverendissitne! Stvar je važna h-r se hočem s teboj posvetovati. Gre za nesrečno Gito in njeni hčerki."
"Zelo nesrečna je", je potrdil kanonik, "vsemu je sama kriva."
"Res, ali sedaj dela hudo pokoro za svoje grehe", je pristavil asesor.
"Slišal sem."
"Strahota je! Dela kakor navadna dekla... Da jej vidiš sedaj njene roke, one lepe, da se je vsakdo srečnega štel, če jo je poljubil na roko. Xe bi jo spoznal, če bi jo videl..."
"Nemesis!" je pristavil kanonik kratko.
"A njen mož... Gotovo si že dosti čul o njem. Prostak in surov, da ga ne moreš prenašati... A vendar je v enem moder. Pomaga si prav lepo z ugodno pri liko."
"Ima več tisočakov gotovega denarja", je rekel kanonik.
"Pravijo, da je dvajset tisoč posojenih pri kaptolu."
"Skoro bo toliko", je pritrdil Krčelič.
"Ali vse to njegovo?" je vpra šal asesor.
1 'Ti, kakor sodnik, moraš bolje vedeti", je odgovoril Krčelič nasmehom.
"Seveda, da vem!" je rekel asesor ter vstal z naslonjača "Velik del tega denarja pripada vdovi in njenima otrokoma."
"Kaj misliš ukreniti?" je vprašal kanonik mirno.
"Mi dva", je pričel asesor i svečanim glasom, "sva bila ved no dobra prijatelja Magdičevi rodbini— Pravi prijatelji se pokažejo v nesreči, a pravim ti, da preti velika nevarnost vsej rodbini. Zana hoče obogateti na veliko škodo Gite in hčerk in kdo ve, če ne odide z denarjem, odkoder je prišel... Pravim ti, da 011 ne ravna z Gito kakor s svojo ženo. Ou jo je že pretepa val."
"To ne bi bilo še najhujše."
"Res je, ali denarja ne sme odnesti... Naj položi račun o njem!"
"To more zelo lahko storiti; a kdo ve, če se ne pokaže, da ima on še kaj dobiti od posestva", je pristavil kanonik.
"Toda dokazati se mu more, da si je pridobil denar na tujem imetju", se je jezil asesor.
"A njegova pridnost?... Pravijo, da je cel trgovec."
Ti prigovori so zmešali ase-sorja..
"Ti mi, dragi moj, kvariš vso dobro voljo s svojimi opazkami... Hotel sem nekaj storiti za družino, posebno za sirote hčerke, a ti govoriš, kakor da to ni možno."
"Povej, kaj nameravaš?"
"Postaviti knratorja v Konščini."
"To pojde lahko... Ali veruj mi, da preženeš Zano iz Konšči-ne", je del kanonik. "On ne bo delal pod kuratorjem, niti za njeera."
"Pa naj gre!"
"Če tako misliš, potem je kaj drugega... Županija dovoli ku-ratorja."
"Ali se mora vendar nekdo zavzeti za deco, ki ima-vpliv in če-gar beseda nekaj velja."
"Na primer jaz?" je vprašal kanonik v smehu, ker je takoj videl, kam meri asesor.
"Da, ti, prečastiti prijatelji Stori to radi našega pokojnega
kuratorja za Konščino.
Županiški gospodi je prav ugajalo, da so mogli napraviti zadrego Zani, ki je bil povsod nepriljubljen radi svoje skoposti.
Kuratorjem je bil imenovan asesor Bedekovič.
Zana ni slutil, kaj se je zgodilo. Bil je zelo iznenaden, ko ga je obiskal nekega dne veliki sod-nik in asesor Bedekovič ter mu 'je sporočil, da inu župan i ja odvzame upravo posestva, pa jo izroča v roke uglednega gospoda Bedekoviča, asesorja slavne judi-eijarne tabule.
Zana je prebledel, ko je izvedel za ta odlok.
Zakaj ste mi to storili, gospoda?" j«- vprašal s trepetajočim glasom. "Ali nisem to zapuščeno posestvo tako povzdignil, da je sedaj eno najlepših in najboljših plemiških posestev v Zagourju.'"
"Res je, ali posestvo vendar nič ne prinaša", je pristavil veliki sodnik zvito, ker so mu bile vse podrobnosti dobro znane.
"Kdo more reči to?" se je izdal Zana. "To posestvo prinaša zelo mnogo."
"Komu?" mu je presekal besedo asesor Bedekovič, ki mu je vse vrelo, pa je komaj čakal, da more po svoje pritisniti tega človeka. "Komu prinaša? Morda vam... A vdovi, otrokoma, katerih posestvo je?"
Zana se je zmedei vsled teh besedi.
"Znano mi je", je nadaljeval asesor. "da imate uloženih več ti-sočev na svoje ime pri zagrebškem kaptolu. Te tisoče ste izpili iz tega posestva, ki je last Magdi-čevih otrok, pa sedaj povejte, kaj ste storili za otroka?"
"Dobivata, kar potrebujeta."
"Tako? In vi mislite, da je s tem račun izvršen?" je povzel Bedekovič. "Onih dvajset tisoč, ki so vloženi pri kaptolu, ne dobite vi v roke, temveč boste delili z otrokoma na dvoje."
"Kaj?" je zaškrtal Zana. "Moj denar, ki sem ga zbral v težkem naporu, mi kdo odvzame?"
"Molčite!" se je zadri sodnik nad Zano, videč, da je vzrojil bivši kmet. "Sedaj gre za to, da izročite upravo posestva v roke gospoda asesorja, a ostalo pride kasneje na vrsto— Sedaj sestavimo inventar, a vi nam po resnici povejte vse, kar je nepremičnega in premičnega blaga na posestvu."
(Pride Se.)
Raznoterosti.
Isolda — krotiteljica bolh.
Pariški ognjegasec Tizzon, ki se je kaj lahko vnel, je pred kratkim vzplamtel v ljubezni do kro-titeljice bolh s poetičnim imenom Isolda. Isolda, ki je. merila okoli pasa 350 cm in ki je štela že petdeset let, je bila že vdova. Prvi njen mož, plavalni mojster, se je ponesrečil pri požaru. Da bi bila varovana v bodoče ognja, je Isolda veselo rekla "da", ko ji je ognjegasec ponudil me toliko srce, marveč svojo roko. In pred kratkim sta slavila svatbo. Pri svatbi se ga je pa krotiteljica nekoliko preveč navlekla. Ko so šli svatje čez most, je pravila Isolda: "Moj prvi mož, ki je imel o-pravka z vodo, je umrl v ognju: torej bi bilo pravilno, da bi moj drugi mož, ki gasi ognje, končal svoje življenje v vodi?' Po teh besedah je z močno roko prijela svojega moža Tizzona ter ga vrgla z mosta v reko. Tizzon je imel pa srečo ter se rešil, dočim je Isolda prebila svojo svatbeno noč v ječi ter lovila grilje; svojih bolh najbrže ni imela s seboj.
Kopalna obleka v prejšnjih časih.
. V svetovnih morskih kopališčih vlada v sedanjem času velik luksus kopalnih oblekah. Nekatere dame nosijo kopalno obleko, ki ne stane mnogo manj nego plesna toaleta. To je bilo v prejšnjih časih drugače. Možje so sicer nosili nekake plavalne hlače, toda dame niso v onih Saših oblačile ničesar, imele pa so — visoke frizure in včasih srebrne ali zlate verižice. Pozmeje so nosile "kopalno ruto", ki jo je ddbiva-Ia nevesta v balo. Kmalu se je iz-premenila ruta v krilo, ki je imela, da bi je voda ne vzdigovala, zdolaj svineene giunbe. V 14. in 15. stoletja je izginila frizura, ki
kadar se gredo kopat, le v najpo- španskega kralja Alfonza, z go trebnejši obleki oblečeni. Še v 19. spodično Harrington, ki je 2:$ let stoletju je bila ženska kopalna
»bleka zelo priprosta. Še le v zadnjih dveh desetletjih je postala kapalna obleka zelo rafinirana in luksuriozna.
Nekaj svetovne statistike.
Leta 1812. je znašal državni dolg vseh držav :{G milijard kron. Po sto letih, leta 1!»12. pa je že narasel na višino 414,80(1 milijonov kron. Kako velika svota je to. se vidi iz tega. da bi obsegala veriga cekinov, ki bi predstavljala to svoto, celo zemljo okoli ravnika. Leta 1!>12 je imela zemlja 1900 milijonov ljudi in od teh j>-živelo v Aziji 9:J3 milijonov, v Evropi 484 milijonov, v Afriki 118 milijonov, v Ameriki 187 milijonov in v Avstraliji 57 milijonov. — Dolgost \seli železniških pros na svetu znaša več kot en milijon kilometrov.
Albanski vojni minister'
Iz Charlottenburga pri lieroli-nu poročajo: Pred kratkim je prišel na cesto neki mož. ki raz-ven zlatega nanosnika ni im<-l ničesar na sebi. Tako neoblečen je šel obiskat neko znano rodbino, toda služkinja mu ji- pred nosom zaprla vrata. Toda to ga -ni motilo. Zopt-t je šel na cesto ter hotel obiskati neko drugo znano rodbino. 'Med tem pa ga je prijela policija, k.-iteri se je predstavil kot — "albanski vojni minister". Oddali so ga v norišnico.
stara in hči navadnih meščanov. Princ jo je'spoznal v nekem morskem kopališču ter se zaljubil vanjo. Po poroki je šel mladi par v špansko poslaništvo, da dobi 11-radno potrdilo poroke. Poslanik pa ni hotel izstaviti potrdila. — Kralj Alfonz je baje zelo ogorčen zaradi te poroke.
Atentat zaljubijenega šoferja.
Pred kratkim so v neko bolnišnico v Parizu prinesli igralko Suzano Darbv. ki jo j.- neki mlad oboževatelj težko ranil. Ta krvoločni oboževatelj je šofer Miehe-lin. Vozil je umetnico čestokrat iz gledališča tet- ji pri tem delal ljubavne ponudbe. Kmalu na 10 je s silo vdrl v njeno stanovanj«* ti r jo zaklinjal, naj ga nslisi. Ko ga je zavrnila, je potegnil revolver ter jo ustrelil v vrat. Zaljubljenec je ušel.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. B., Pittsburgh, Pa. — Radi Vam popravljamo, da je zapustila pokojnrea žalujočega moža in šestletno hčer in ne šest hčera kot je bilo napačno poročano. Povemo Vam pa. da ni bila napaka na naši strani. Vi ste poročali, da je zapustila "6 hčer", besedico "letno" ste pa izpustili. Prihodnjič poročajte natančnejše, pa bo stvar v redu.
ROJAKI NAROCAJTL SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Pazite na ta ovitek!
Ničvredne pon&redbe slavnega Pain-Expeller-ja dobite cesto* ako niste pa* zni. Pazite na sidro in ime Richter. 25 in 50 centov pri vseh dobrih lekarnarjih.
F. AD. RICHTER & CO., 74 ■ 80 Washington, St., New York, N. Y.
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. S41 East Ohio St., [Allegheny] N. S. Pittobarf, Pa NasoroU "Hotel P«vlinae". - Kare Štev. 1. 2. 3 in 4 vozijo r>n«mo moj« <!U I.

Farmer je dandanes najbolj
neodvisen človek v Ameriki.
SEDAJ STE SLUGA — ZAKAJ NE SVOJ GOSPODAR?
B S S
Ako ste se naveličali delati v tovarni ali rovn, ako vam je težko delo vzelo moči in ubilo podjetnost — zakaj ne izpremenit* poklica? Zakaj ne postanete poljedelec, farmer? — Zakaj se ne oprimete obdelovanja fp] zemlje, na čistem, zdravem božjem zraku. Znano je, da je danes farmer najbolj neodvisen človek v Ameriki. — Njemu nikdar ne preti brezdeldoat — on se ne boji stavk ali težkih časov; on dela kadar se mu zljubi delati ter lepo naprepuje in kar je glavno, on je vedno zdrav in krepak. Vedite, da ni treba posebne izkušenosti ali tehničnega znanja, da postanete uspečen farmer kot je to treba pri večini drugih poklicov in v drugih industrijah. Razventega pa ie obdelovanje zemlje bolj
__zdravo in manj pogubno za življenje kot vsaki drugi poklic.
Sj Ako nameravate kupiti zemljišče, pišite nam, ker mi prodajamo farme Ijj^ v novi hrvaški koloniji, v kateri je že sedaj lepo število Hrvatov in drugih Slovanov. Na teh zemljiščih obrodi sad 3 do 4krat na leto. — Zemlja je zelo rodovitna ter leži svet v bližini železnice in tržišč. Nikakih močvirjev in tudi ne poplav. — Podnebje je skozi celo leto ugodno niti pretoplo in niti premrzlo. Ta zemljišča prodajamo pod zelo ugodnimi pogoji: za gotov denar ali na mesečno odplačevanje. Ni treba imeti mnogo denarja, da postanete farmer v tej novi koloniji. Ako mislite postati farmer, vam je to najboljša prilika. Pišite še danes in sporočiti vam hočemo vse posameznosti. Pisma naslovite na:
First Louisiana Foreign Agriculture Society
Room 104-5-6, 424 4th Ave., PITTSBURGH, PA.
Zapomnite si dobro kaj vam pravimo.
Ako kupite zemljo ali farmo p redno boste ojtfedali zemlio in farme v naših hrvaško-alovenakih naselbinah krog- Aahlanda, boste zamudili najboljšo priliko, katera se vam nudi sedaj. Ako vrjamete ali ne vrjamete to kar vam pravimo, vi boa te mm)! verovati takrat, kadar po-•etite naše kolonije ter se raxa;:>vozite s vašimi rojaki, ki so naseljeni tukaj. Ako ho*ete sebi in družini dobro, ne kupujte farme toliko časa. dokler si ne ogledate zemlje v tej okolici. Pišite po pojasnil* in na* listič "Good's Cololonist' na:
The James W. Good Company
Dep. 54. Ashland, Wis.
X
V
K£9B
EP
Jugisloranska
B
a
Katol. Jednefa
El
Inkocporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad-Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOU2E, Box 105, Ely, Minn. Zaupniic; LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ftPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KR2ISXIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JIJSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—Gth St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL, od društva itv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva itv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od društ va fitv. 114., Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši-Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode oziralo.
Društveno glasilo: '^GLAS NARODA".
GLAS NARODA, 10._AVGUSTA, 1014.
T
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Vodovod za Sorsko polje. Dno
19. julija so se na povabilo poslanca Jarca sešli v Smartnu pri Kranju zastopniki občin Stražišče, Mavčiče, Stara Loka in mesto Loka, da se posvetujejo v zadevi vodovoda za te občine. Inženir Potlkraj.šek in poslanec Jarc sta poročala. Splošen načrt za občini Stražišče in Mavčiče je bil gotov že pred več kot enim letom. Medtem pa so se oglasile še druge občine, naj se vodovod zgradi v širšem obsegu, namreč za eelo Sorsko polje in za mesto Ivoka ter za Staro Loko. Studenci j mm 1 Sv. J ost om ft > i zadostovali za občini Stražišče, Mavčiče in za vas Zabnico, za večji vodovod pa bi ne imeli dovolj vode. Treba bi bilo iskati drugih vrelcev, in tu je vodovodno vprašanje prišlo do mrtve točke. Studenci pod Lub-iiikom ali v Hrastniku niso primerni. bi tudi celo zgradbo preveč podražili, ker so oddaljeni. Najpriinerneji bi bil studenec pod Križno Goro. Ta ima dovolj vode in ni predaleč; toda ta stu-denec daje vodo potoku, ki teče skozi Si aro Loko. Zato se Staro-ločani upirajo, da bi se porabil za vodovod. Naročilo se je torej inženirju Podkrajšku, naj si o-gleda še druge studence. Na vsak način bo treba to zadevo pospešiti, ker občini Mavčiče in Stražišče sta vodovoda zelo potrebni. Ako se vodovod ne more zgraditi v večjem obsegu, naj se zgradi vsaj za občine Mavčiče, Stražišče in za Žabnieo. Priznati pa se mora, da bi bilo pametneje, zgraditi vodovod v večjem obsegu, ker bi bila zgradba in tudi vzdrževanje vodovoda cenejše. Želeti je torej, naj bi se občine v zadevi studencev zedinile.
Ženo je ustrelil in pobegnil. fiO-letni Franc Bučar iz Koprivnice se je vedno prepiral s svojo ženo Jožefo. Rili so vsakovrstni nastopi med tema zakoncema. Junija meseca pa se je mož razsrdil in je s samokresom večkrat ustrelil na svojo ženo. Ta je vsb^l zadob-1 j enih smrtnih ran umrla. Bučar je takoj zbežal v hribe. Nekaj dni »e je klatil okoli, zadnje čase je pa izginil vsak sled za njim. Povedal je. da si bo vzel življenje. Zato so dne 20. julija zavpili, ko je priplavalo moško truplo, da je to Bučarjevo. Dokazalo pa se je, da je bilo to truplo mlajšega človeka in da Bučar najbrž Se živi.
Potre« v Novem mestu. Dne 22. julija ob 11. uri 55 minut se je čutil močan več časa trajajoč potresni sunek. V sobah so steklenice zaivenketale in se je tresla o-pravH.
Tifus v Novem mestu. Na novomeškem sejmišču * * Loka'' igra VQ nogometne igre. Fantje
nico. Ta voda izvira izpod pokopališča. V to se izliva voda iz zgornjega sejmišča in vile trasij-skega oddelka. Po dolgih žilah se voda sicer izčisti in izgleda kakor kristal. Vsled vživanja te vode pa je zbolelo več gimnazijcev na le-garju. Dosedaj jih leži šest; med temi sin sodnega predstojnika Toporič, sin bivšega oskrbnika graščine Poganic Schneider in njuni tovariši. Mesto naj bi izvirek zasulo in ga izpeljalo v Krko.
ŠTAJERSKO.
Najhitrejša pošta. Dne 15. maju je bila v Možgancih niže Ptuja oddana neka dopisnica. Poslati se je imela čez dve železniški in eno vozno postajo. Pot je bila dolga za tri ure hoda. Toda dopisnica je rabila ravno dva meseca. Dostavljena je bila namreč lastniku dne 15. julija. Živela pošta!
Nemški poslanec Wastian je šel v politični pokoj. Mariboržani so se naveličali svojega Wastiana, ki se je pred kratkim moral pred okrajno sodnijo v Gradcu zagovarjati zaradi "jemanja" knjig v veliki knjigarni. Mož je videl, da se ga njegovi prijatelji ogibajo. Radi tega je odložil zopet podeljeno mu čast mariborskega podžupana in zraven še mestno od-borništvo. Za sedaj si je Wastian pridržal samo mandat v štajerskem deželnem zboru, kamor pa menda tudi ne bo šel več sedet. Tako je politično dogospodaril mož. ki je bil glavni vodja vsega političnega in narodnega boja Nemcev zoper Slovence na Štajerskem. Bil je tudi predsednik Siidmarke. A tudi tam so izvolili drugega predsednika. Za mariborskega podžupana je bil v seji dne 17. julija izvoljen bivši usnjar Nasko, ki bo baje tudi v državnem in deželnem zboru Wa-stianov naslednik.
Kadar črešnje obrodijo, se rado pripeti mnogo nesreč. Posebno usodcpolne so bile za 241etnega mladeniča Martina Meško iz Drakšla pri Veliki Nedelji. Padel je z drevesa in si zlomil za pestjo obe roki; tudi drugače se je notranje poškodoval. Zdravnik mu ni mogel pomagati; odpeljali so ga takoj v Gradec. Bil je izvrsten goslar; naredil je na Dunaju lani vsprejemni izpit za višjo glasbeno šolo, a ker ni dobil štipendije, se moral vrniti domov, dokler bi si kaj zaslužil. Sedaj pa je vsa nada izgubljena; sploh je malo upanja, da bi še ozdravel.
Grozen vihar s točo. Toča in grozen vihar sta prihrumela nad St. Jernej in deloma nad Sv. Primož nad Muto. Prizadetim posestnikom je uničena sadna letina in poljski pridelki; veseli so gledali v bodočnost, a sedaj si bodo morali reveži kupovati živež, da
Poslanec Pišek rešitelj. U Sliv- tor, ki je gnal v jami stroje, je nice pri Mariboru poročajo: Dne vsled nepaznosti strojnika tekel 21. julija zjutraj ob 2. uri je pa- pol ure brez olja in se je vnel. truliral orožnik stražmojster Pla- Podzemski plini so se radi tega nine po Orehovi vasi. Naenkrat pomnožili s strupenim premogo-zapazi, da je hiša Antona Šmir- vim oksid-plinom. Ta strupeni | maula, v kateri je stanovala Ma- plin je vdrl v omenjeni rov, kjer rija Potočnik z dvema malima o- je delalo čez 20 delavcev in 2 in-trokoma, začela goreti. Takoj je ženirja. 11 delaveev je vsled vdi-poklical sosede, hitel na kraj ne- havanja strupenega plina storilo sreče in začel reševati. Ko je ho- v rovu nesrečno smrt, inženirja tela Marija Potočnik rešiti še ne- in drugi delavci pa so bili rešeni. I kaj reči, jo je naenkrat zadela go- Oba inženirja sta bila že blizu reča plast slamnate strehe, ki je smrti. Celo uro je trajalo, predno padla na tla. Vnela se ji je oble- so ju spravili k zavesti. Med poka in reviea bi bila lahko živa nesrečenci je tudi nekaj koroških zgorela, da ji ni prišel na pomoč slovenskih delavcev. Vinko Jam-Plan inc. Ko jo je pa vlekel izpod r*ik> oče 4 otrok, pripoveduje o ognja, se je vsul tudi na njega nesreči sledeče: "Zdelo se mi je. drugi del goreče strehe, tako da Jda je strojnik pri motorju zaspal, sta padla oba, rešitelj in ponesre-. Stroji so začeli počasneje delati, eenka, nezavestna na tla. V tem (Kar naenkrat smo bili prescueče-hipu in ne meneč se za varnost ni s strupenimi plini in delavci svojega življenja, priskoči župan j drug za drugim so popadali na in poslanec Pišek ter potegne oba tla. Jaz sem imel še toliko prisot-iz srede ognja. Ponesrečenima je Jnosti duha, da sem splezal bolj v dal okrepčila ter ju spravil zopet ozadje, misleč, da je tam zrak k zavest T. Vsi trije so dobili znat-[boljši. Počasi sem splezal proti ne opekline. Poslanec in župan j,e izhodu, a sem pri nekem stebru
odredil, da so odpeljali hudo ranjeno Marijo Potočnik v bolniš-
obležal. V mučnem položaju sem' bil. molil sem v popolni temi, de-
nico, stražmojster Planine pa si vet ur sem visel med življenjem
je moral tudi takoj poiskati radi hudih opeklin zdravniške pomoči v Mariboru. Kako je nastal požar, se še ni moglo dognati. Hiša je bila zavarovana le za majhno svoto. Na mestu nesreče sta bili takoj tamošnja požarna bramba pod poveljstvom svojega stotnika Frana Primca, kakor tudi ona iz Rac.
Potovanje štajerskih kmetovalcev v Švico. Osrednji odbor štajerske kmetijske družbe bo priredil v času od 10. do 21. septembra t. 1 poučno potovanje v Švico. Tam se bo ogledalo napredno gospodarstvo, umna živinoreja in mlekarstvo. Potovanje bo stalo približno 200 K. Za manj premožne upa dobiti osrednji odbor od poljedelskega ministrstva podporo v znesku 80 K.
PRIMORSKO.
Avstrijski vinarski shod v Gorici se vrši od 5. do 13. septembra. Na njem govori tudi ravnatelj Anton Štrekelj iz Gorice, višji nadzornik Gvozdenovič iz Gorice in vinarski nadzornik Jožef Zabavnik iz Trsta.
Aretirali so v Trstu neko komaj 15 let staro deklico, in sicer na poziv njenih starišev, ker je pobegnila od doma, hoteča se u-dati lahkoživstvu.
Aretiran begunec. 241etni roka-vičar Fran Faberaj, ki je služil pri 92. pešpolku, je pred nekaj časom pobegnil na Grško. Ko mu je zmanjkalo denarja, se je javil pri avstrijskem konzulatu v Atenah, ki ga je poslal v Trst. Ko je prispel s parnikom "Cleopatra" v Trst, so ga aretirali in oddali vojaški oblasti.
Dva nevarna grozilca pod ključem. V Trstu so aretirali 281etne-ga Ivana Slaica, ker je grozil nekemu Hammerscheiderju, eeŠ, da ga bo zaklal. Kmalu nato so aretirali tudi 331etnega mesarja Frana Godino, ker je z nožem grozil ženi, češ, da bo tudi njo zaklal. Oba sta znana kot nasilneža, ki sta že večkrat ogrožala življenje bližnjikov. Oddali so ju sodišču.
KOROŠKO.
Stara pesem. Dne 19. julija so imeli nemški liberalni učitelji v Celovcu stanovsko zborovanje. Sklenili so: zahtevati večje plače. Kako bi učili deco, o tem se ni govorilo.
Smrtna nesreča. Dne 15. julija je bila posestnica Julijana Diirn-bacher iz Kraste zaposlena v gozdu z lupljenjem posekanih dreves. Pri .tem se je sprožila neka smreka in podrla posestnico na tla. Smreka je tako nesrečno zadela posestnico, da je bila ta na mestu mrtva.
Zblaznela kuharica. Iz Beljaka poročajo, da je v neki tamošnji kavarni zaposlena 271etna kuharica Marija Kernjak v noči 16. jelija nenadoma zblaznela in pričela razsajati, tako da so jo morali po zdravnikovem priporočilu oddati v deželno blaznico.
Požar. V Volšperku je izbruhnil požar pri nekem kozolcu, ki so ga pa še pravočasno opazili in pogasili, tako da ni mnogo škode. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
SOLNOGRA&KO.
Pri kopanju slate rode je našlo smrt 11 rudarjev; med ponesrečenci so tudi Slovenci. V rudniku Rathausberg v Solnogradu, kjer kopljejo kakih 150—200 m globoko pod zemljo zlato rudo, se je 19. julija ponoči zgodila velika rtesteča. Radi deževnega vremena je Ml zrik v ruduiku silno goat žila. Roparji so pokradli mnogo in napolnjen s
in smrtjo. Štirikrat sem skušal se rešiti, plezal sem. z mokrim žepnim robcem v ustih in kosom obleke, zavezane čez nos, proti kraju nesreče. Štirikrat sem zopet moral nazaj, petikrat pa je bilo že toliko zraka, da sem mogel priplezati blizu izhoda, hoditi nisem mogel več. Groza me je izprele-tavala, ko sem plezal čez trupla svojih, že mrtvih tovarišev, in prišel končno "v roke rešiteljem, ki so došli na pomoč. Edino skrb za mojo- ljubo ženo in štiri otro-čiče me je še držala po koncu, drugače bi me bila gotovo tudi zadela ista usoda, kakor uboge moje tovariše. — S solznimi očmi in ves ginjen se je ubogi mož zahvaljeval rešileem, ki so še v pravem času vdrli v jamo.
PREKMURSKO.
Zlata ruda? Iz Križevcc (madžarski Mura Szent Kereszt) piše "Slov. Gospodarju" neki rojak: Pri nas so našli zlato rudo. Dne 13. julija so začeli tukaj preiskovati lapor radi premoga. Izkopali so do 8 m globoko in so našli med gramozom zmešano zlato. Kako debela je žila, se še ne ve. Dne 19. julija je pa prišla uradna oseba in je dala jamo zabiti, dokler ne pride iz Budimpešte in iz Ver-gesega komisija. Čez nekaj dni se bo že vedelo, kako bodo kopali naprej.. — Uredništvo "Slov. Gospodarja" k temu dostavlja: Žal nam je, da moramo morebitne sanje o zlati prihodnjosti našemu dopisniku podreti; kajti kar se je našlo, ni in ne more biti zlato, ampak je žveplov kršeč, ki je po zunanjosti zelo podoben zlatu. Če se ga drži čez^ ogenj, se kmalu o-voha žveplo. Žveplov kršeč je tudi ona ruda, ki je premotila onega kmeta, o koji naš Erjavec tako poučno in mično pripoveduje v povesti "Ni vse zlato, kar se sveti". Ta ruda vsebuje žveplo in baker, zlata pa nič.
VAŽNO NAZNANILO.
Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro domovino ta teden ali nameravajo potovati v prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vse paro-brodne družbe prekinile za nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet razmere pre-drugačijo, bodemo pravočasno poročali na tem mestu.
Tvrdka Frank Sakser.
VOJNI ATLAS
vojskujočih se evropskih držav: Rusije, Avstrije. Srbije, Nemčije. Anglije iu Francije.
SVETOVNI ATLAS
kolonijalnih posestev vseli velesil.
Vsak zemljevid je v lepih barvah. Skupno 8 zemljevidov. Cena 25e, 10 komadov $2.00.
Balkan Book Co., P. O. Box 109, New York. N. Y.
Iščem svojega brata' FRANCA M1HELČIČ. Doma je iz Planine pri Rakeku. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu, za kar bom zelo hvaležen. — Andrew Mihelčič, P. O. Box H. Woodlands, W. Va. (10-12—8)
MESAR,
vešč vsakega v mesarski posel spadajočega dela. išče službo, ali pa tudi prične na svojo roko, če je obstanek gotov. Zmožen je več svetovnih jezikov. Pisma pošiljajte pod imenom "Mesar" na uredništvo "Glas Naroda". 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
SLOVENKA
išče službo v kuhinji, v saloonn ali pa pri otrokih. Vajena sem vsakega posla. Kdor potrebuje služkinjo, naj mi piše.
M. G.,
313 Kirby Ave., Detroit, Mich. (10-11—S)
Gologlavost Človeštva
prerokuje londonski zdravnik Steep. Na .podlagi znanstvenega študija je prišel do žalostnega zaključka, da- bodo naši potomci popolnoma <— plešasti. Športi pod milim nebom sicer morejo to nesrečo od nas odvrniti, toda samo zočasno, popolnoma preprečiti je nemorejo. Duševno delo je največji sovražnik las ter nam vzame tričetrtine naše energije; z eno besedo, naši možgani delajo mnogo preveč. Poglejmo ženske: gologlavost je pri ženskah le redek pojav, kajti ženske baje večinoma nekoliko premalo napenjajo svoje možgane. Od 1000 tridesetletnih mož je 300 . plešastih, dočim od 1000 žensk obdrži 950 žensk vse svoje lase do 40. leta. Gologlavost je najbolj razširjena med matematiki, filozofi in pisatelji. Med prebivalci velikih mest je mnogo več plešastih nego med malomeščani. Z lasmi HkxIo ljudje izgubili tudi zobe. To po naziranju Steepovem ne bo šlo baje tako hitro. Izpadanje zob povzročajo baje ponarejena živila in ostra jed'1**
Aretiran morilec svojega očeta.
Iz Vidma poročajo: Tu so aretirali pred kratkim Alojzija Cos-sa, ki je umoril svojega očeta. Mladi Coss venomer taji.
Roparski umor.
V neki vasi_ blizu Kijeva so napadli roparji hišo- nekega milijonarja ter umorili mnogo članov rodbine. Le dva dečka sta se re-
VABILO
na
PRVO PLESNO VESELICO,
katero priredi novoustanovljeno godbeno društvo
v soboto dne 15. avgusta 1914
v Austrian -American Hall na Bessemer, Pa.
Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Bessermer, Pa., in okolice, da se te naše veselice poluoštevilno vdeleže. Čisti dobiček je namenjen v pokritje stroškov, katerih je imelo društvo jako mnogo, posebno v počet ku za inštrumente, dohodkov pa še ni bilo. Torej, rojaki, pri-pomagajte nam k boljšemu uspehu, društvo bode vsakemu hvaležno.
Za dobro postrežbo, fini prigrizek itd. bode dobro preskrbljeno. Šaljiva pošta bo napravila mnogo zabave. Za ples bode igralo novo godbeno društvo, ki priredi veselico.
Rojaki, na svidenje dne 15. avgusta v Austrian American Ilall! (10-11—8) Godbeni odbor.
PRIPOROČILO.
Rojakom se priporočam za vezanje knjig. Izdelujem in prodajam vsakovrstne usnjate denarnice. Imam angležke žepne koledarje. Jaz sem edini slovenski knjigovez v Ameriki.
Alois Gregorin, 20 Judge St., Brooklyn, N. T (25—10 lx v t)
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa. okolici naznanjamo, da je
rn
POZOR POŠILJATELJEM DENARJA!
One, ki žele poslati domov denar, obveščamo, s tem. DA POD NOBENIM POGOJEM ne odpošiljamo DO PREKLICA denarja v staro domovino. Nobena banka v New Yorku ne dela kupčij in raditega smo TUDI MI USTAVILI POSLOVANJE. KAKOR HITRO SE RAZMERE IZ BOLJŠAJO, BOMO OB VESTILI ROJAKE PO TOM ČASOPISJA. Tvrdka Frank Sankser.
I
Za en dolar
dobite dnevnik "Glas Naroda"
SKOZI ŠTIRI MESECE.
Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važne je vesti vsakega dne vesti iz stare domovine in zani mive povesti.
Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.
Kje je moj brat PETER MUII-V1C.' Zanj bi rada zvedela jaz njegova sestra, ker mu imam poročati j;?ko važne stvari; zato naj pride takoj v Pueblo, Colo., ali naj se pa pismeno o-glasi. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi blagovoli naznaniti. — Mrs. Mary Vodopich, R. R. 2, Box 300, Pueblo. Colo. (8-11-8)
'Avstro-Ogrska'
Zemljevid te dežele vreden 25 centov se odpošlje ZASTONJ
na naročilo pri
Austro-American Line
j 2 Washington Si.	New York, N. Y.
ali pri aetntih.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Forest City, Pa., in okolici naznanjamo, da vas bode obiskal naš potnik
Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem
Tpravništvo Glas Naroda.
VSLED SPLOŠNE VOJNE V EVROPI SE VSAKDO ZANIMA ZA DOGODKE V STAR KM KRA-.JC. DNEVNIK "GLAS NARODA" JE NAJZANIMIVEJŠI MED SLOVENSKIMI LISTr, KER PRINAŠA DA NZ AT) NE M NAJNOVEJŠE VESTI O TEJ VOJNI.
PRVA HRVASKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI
priporoča ae vsem Slovenskim tam-burm?kim zborom, kakor tu<li posameznikom, ki Iju-bijo tambure. V t«j tovarni se izdelujejo tambure po
najnovej i« m •istemu ln n k j po p« ln«j. iib umetniških načrtih.
Okrašene ao z biseri in vsakovrstnimi roiamt.
Velika zaloga vpakovrptnih godal in najboljših gramofonov ter finih eloveuskih p!o$e i. t. d.
Veliki ilnatrova-ni cenik e elikaml poiljem vsakemu zastonj.
Ivan Benčič
4054 St. Clai/ Ave.,-
Velika prodajaFONOGRAFOV
Ta krasni Columbia IV. jrramofon ima najslajši najčistejši in najglasnejši trlas. Omara je velika in pripravna ter zitovljena iz trdega hrasta, 12 inčev v kvadratu in 7 inčev visoka. Ima velik, črno e maji i ran r cg. z zlatnimi okraski ter jamcen za 15 let. Ta stroj se je prodajalo za $40. a radi konkurence hočemo prodajati ta krasni gramofon na vse strani Zdr. držav in Canjule s 12 najboljšimi slovenskimi spevi, katere izberete iz našega cenika, in 500 igel ZA LE
na lahke obroke po $1.00 na mesec.
Prodajamo tudi dobroznane Victor gramofone in dražje Columbia gramofone na lahke obroke Pišite po na3 novi veliki ilustrirani katalog, katerega vam poMjemo povsem ZASTONJ.
SAUL BIRNS, 117 Second Ave., corner 7 Street. Dept. 233, NEW YORK.
Za newyorske odjemalce imamo odprto zvečer in v nedeljah
Mr. M. PAPIC, 128 Frederick St., Steelton, Pa.,
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izda vati pravoveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. UprtfMtgtfo
Kadar je kako druStvo namenjeno knpiti bandeio, zastavo, regmlije godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, privesek, prstan itd., n« kupite prej nikjer, da tudi mene začete vprašate. Upralacje Vas stane le 2c. pa ai bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrat pošiljam brezplačno. Pilite ponj.
IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328.
oflfc A A oflfc <aAi» oAfc oAfr dl
f
znižani ceni!
Po
t i
i Amerika in Amerikanci i
i
i
t
t
M
Spisal Rtv. J. M. Trunk
je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako priličtim.
Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor|n izplačala, zato je cena znižana, da'se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. » Dobiti;je pri:
Sloveitic Publishing Company/
82 Corthndt Street,	New York,fN.^T.
» » » » » »
i
--
GLAS NARODA, 10. AVGUSTA, 1014.
iwiirri
Prazna hiša.
Detektivska povest.
Bilo jp »pomladi leta 1894.. ko je umor mladica jarospoda Honal-da Adairja, ki se je pripetil v zelo nenavadnih in nepojasnjenih o-kr ! -ši inah, zanimal ves London ter prestrašil vso gospodo. Javnost je že izvedela one podrobnosti xloeina, ki so pri policijski preiskavi prišle na dan, vendar se je pri tej priliki zelo mnogo zamolčalo, posebno ker je bil slučaj /n sodnijsko ]K>stopanje tako silno očit, da ni hilo treba objaviti Vseli dejstev. Sele sedaj, po pretekli desetero let, je meni dovoljeno dopolniti one pogre&ane sklepe ki tvorijo vso to znamenito verigo. Zločin j«' bil že sampo-sehi zanimiv, vendar ta zanimivost ni bila /a mene čisto me v primeri z nedoumnimi ]»oslediea-mi, ki so me bolj pretresle in iz-nenadile kakor katerikoli dogodek mojega burnih dogodkov polling« življenja. Še eelo sedaj, po tem dolgem presledku, me mrzlo spreleti, ko se spomnim na to, in občutim zopet ono nenadno radost, začuden je in neverjetnost, ki je tako silno vplivala na mojo diušo. Dovoljeno naj mi bo. izjaviti občinstvu, ki je kazalo nekoliko zanimanja za one hipne slike, ki sem mu jih podal sem-tertja o mislili in dejanjih zelo znamenitega možaka, da naj ne pripisuje meni krivde, ker mu nisem objavil vsega tega. kar je bilo meni znano; kajti smatral bi za svojo prvo dolžnost, da bi to storil, ako bi ne bil imel izrecne prepovedi iz ust njega samega in katero prepoved je umaknil šele tretjega dne zadnjega meseea.
Lahko si je misliti, da se?n se Vsled svojetffa tesnega prijateljstva s Sherloek Holmesom močno zanimal za zločine in da sem po njegovem izginotjn vedno skrbno čiral različne probleme, ki so bili objavljeni občinstvu, in več kakor enkrat sem poizkusil uporabljati pri njihovim razreševanju njegove metode, dasi-ravno z nebistvenim us|>ehom. Noben zloein pa ni v toliki meri Vzbudil mojega zanimanja kakor ta žaloigra Ronalds Adairja. Ko sem čitsl dokazovanje v sodni ipreiskavi, ki je privedlo do razsodbe, da se je izvršil premišljen umor od ene ali več oseb, sem bolj kakor kdaj občutil izgubo, ki jo je doživela človeška družba vsled smrti. Seherloeka Ilolme-Pri tem eminent dogodku so bila dejstva, katera bi — prepričan sem bil o tem — v posebni meri vzbujala njegovo zanimanje in nazori polieije bi bili dobili pomoč ali bi se najbolj verjetno še preje izvršili j>o izkušenem opazovanju in bistrem duhu prvega kriminalnega agenta v Evropi. Ves dan se« razmišljal o tem dogodku, vendar nisem na-
igraleev — Mr. Murrev, Sir John llardy in polkovnik Morau — je pokazalo, da so igrali whist in da so karte preeej enako padale. Adair je morda izgubil kakih pet funtov šterlingov. vendar ne več. Njegovo premoženje je bilo pre-fejšnje in taka izguba mu pač ni nič prizadjala. Igral je skoro vsak dan v enem ali drugem klubu, vendar je igral oprezno in vreviduo ter je navadno dobival. I'ri pričanju se je dokazalo, da je pred nekoliko tedni priigral skupno s polkovnikom Mora n 0111 kakih 420 funtov šterlingov pri enem igranju z Godt'reyem iMil-nerjem in lordom Balmoralom. Toliko glede njegove poslednje zgodovine, kako rse je pokazalo pri sodni preiskavi.
Onega večera, ko se je zvršil zločin, se je bil povrnil ravno oh desetih iz kluba. Njegove matere in sestre ni bilo doma, odšle sta k nekim sorodnikom na obisk. Hišna je izpovedala, da ga je slišala stopiti v sprednjo sobo v drugem nadstropju, ki so jo navadno rabili kot družinsko sobo. Zakurila je peč in ker se je kadilo. je odprla okno. Iz te sobe ni bilo čuti nobenega glasu prav do enajste ure dvajset minut, ko se je ladv Movmooth s svojo hčerjo vrnila domov. Da bi mu rekla lahko noč. je poizkusila stopiti v sinovo sobo. Vrata pa so bila zaklenjena odznotraj in na vse svoje vpitje in trkanje ni mogla dobiti nobenega odgovora. Prišla je pomoč in udrli so vrata. Nesrečnega mladeniča so našli ležati blizu mize na tleh. Njegova glava je bila strašno razmesarjena od ekspanz.ivne revol verske krogle, vendar niso našli nikjer v sobi nikakršnega orožja. Na iiiixi sta ležala dva bankovca po deset funtov šterlingov in sedemnajst funtov deset šterlingov v zlatu in srebru: ta denar je bil zložen v majhnih kupčkih različne vrednosti. Na koscu papirja je bilo tudi nekoliko številk, njim nasproti pa imena nekaterih njegovih klubovib prijateljev.-iz tega se je sklepalo, da je skušal pred svojo smrtjo izračunati svojo izgubo ali dobiček pri kar tali.
Natančen pregled vseh okoliš-ein pa je naredil ves slučaj ši bolj zamotan. Pred vsem ni bilo mogoče navesti, nobenega vzroka. čemu da je mladenič zaklenil vrata odznotraj. Mogoče je bilo. da je storil to morilec in da je nato pobegnil skozi okno. Okno pa je bilo najmanj dvajset čevljev visoko, spodaj pa je bila gredica pomladanskega žafrana v polnem cvetu. Niti pri cvetlicah niti na zemlji ni bilo opaziti najmanjšega znamenja, da bi kdo hodil tamkaj, in prav tako ni bilo nobenega sledu na ozki progi trave, ki je ločila hišo od ceste. Iz tega je bilo ovito. da je mla-denič sam zaklenil vrata. Na kak način pa ga je potem doletela smrt! Do okna ni mogel nihče
Pri tem pa sem zadel nekega sta-j vek govoriti z menoj. V moje ve-j rega. grbastega človeka, ki je liko začudenje ni bil nihče tiru- .
šel nobene rešitve, ki bi se mi j splezati, ne da bi zapustil sledu zdela primforna. Dasii avno sem j /J« seboj. Morda je kak človek v nevarnosti. da pripovedujem ustrelil skozi okno; v tem sluča-' znane stvari, hočem vseeno po- j<> |>a je moral hiti izvrsten stre
lee. da je mogel zadati z revolverjem tako smrtno rano: Toda ulica Park Lane je zopet zelo živahna in komaj sto korakov od hiše stoje izvoščki. Nihče ni Čul nobenega strela. In vendar je bil tamkaj mrtvec in revolverska krogla, ki je podobno kakor krogle z mehko špico zadala rano. ki je morala povzročiti takojšnjo smrt. Take so bile okoliščine tega skrivnostnega dogodka v ulici Park Lane, ki je bil še bolj zamotan vsled pomankanja vsakega motiva, ker je bilo znano, kakor sem že omenil, da mladi Adair ni imel nobenega sovražnika. in se tudi ni poizkusilo vzeti denarja ali dragocenosti iz sobe.
Ves dan sem razmišljal o teh dejstvih ter skušal priti do kake teorije, ki bi jih združila vse, ter najti ono črto najmanjšega upora. o katerem je moj ubogi prijatelj izjavil, da je izhodišče vsakega preiskovanja. Priznam, da sem le malo napredoval. Zvečer sem se napotil črez park in sem okoli šeste ure prišel v Oxford-sko ulico na mesto, kjer se ulica Park Lane končuje. Gruča po-hajkovalcev, ki so se vsi ozirali proti nekemu posebnemu oknu. mi je pokazala hišo, ki sem si jo prišel ogledat. Neki visok suh človek z barvastimi naočniki, o katerem sem močno sumil, da je navaden detektiv, je razlagal neko svojo teorijo, ostali pa so se gnetli okoli njega, da bi slišali, kaj pravi. Približal sem se kolikor mogel, vendar so se mi zdele njegove opazke tako abotne, da nejevoljen obrnil n« stran.
noviri dejstva, kakor so bila znana javnosti koncem soduijske preiskave.
Gospod Ronald Adair je bil drugi sin grofa Mavmootlia, ki je bil v onem času guverner ene avstralskih kolonij. Adairjeva mati je prišla iz Avstralije, da se radi sive slepote podvrže operaciji, in ona. njen sin Ronald in njena hči Hilda - so stanovali skupno na štv. 417 Park Lane. Mladenič se je gibal v najboljši družbi ter ni imel. kolikor je znano, nobenega sovražnika in nobenih posebnih slabih lastnosti. — Zaročen j.* bil z Miss Kdito Wood lev iz (astairsa. toda zaroka se je pred nekaj meseci po obojestranskem privoljenju razdrla in nobenega znamenja ni bilo. da bi zapustila kako posebno glolmko čustvo za seboj. V o-fttalem se je gibalo mladeničevo življenje v ozkem in konvencijo-nalnem krogfi, kajti njegov zna-čaj je bil miren in njegova narava ne posebno zdražljiva. In vendar se je zgodilo, da je doletela tega mladega, lahkoživega aristo-krata smrt v jako čudni in nepričakovani obliki, in sicer v času med deseto in enajsto uro dvajset minut v noči tridesetega marca leta 1894.
Ronald Adair je ljubil karte in rad igral, vendar nikdar za take svote, ki bi ga mogle pripraviti v zadrego. Bil je član Babl-winskega. Cavendishkega in Ba-gatellskegi kartovskega kluba. Dokazalo ae je, da je na dan svoje smrti igral po večerji whist v klubu. Igral je tamkaj tudi rih
"J«
stal za menoj in izbil sem mu ne—ki kakor moj čudni stari nahira-koliko knjig, ki jih je nosil. Spo-j lec knjig, ki je s svojim ozkim, minjam se. da sem pri tem, ko I nagubanim obrazom bistro gle-sem jih zopet pobral, opazil na-j dal iz okvira sivih las. pod desno slov ene izmed njih. in po njem ' pazduho pa nosil svoje dragoce-setn spoznal, da mora biti človek ne knjige, ki jih je bilo najmanj kak ubog knjigoljuh, ki je bodi- tucat.
si radi kupčije ali pa čudaštva "Čudno se vam zdi, ker me nabiral, nepoznane knjige. Sku- j vidite pred seboj. gospod, kaj šal sem se oprostiti radi dogod- ne", je rekel s čudnim, hrešče-
NAZNANTLO.
Rojakom v Milwaukee, Wis., in, okolici naznanjamo, da je

ka, vendar je bilo očito, da so bile te knjige, ki sem na nesrečo tako slabo ravnal z njimi, zelo dragocene stvari v očeh njihove-
čim glasom.
Priznal sem, začuden.
'1 No. veste.
da sem v resnici gospod, jaz sem
ga lastnika. Zaničevahio je nekaj j pravičen človek, in ko sem vas zagodrujal in se okrenil, nato pa slučajno videl iti v tole hišo. ko sem videl njegov grbasti hrbet !Sem šel počasi za vami, sem si in sivo obstransko brado izginiti! mislil, da bi vstopil in obiskal o-v množici.	j nega prijaznega gospoda ter mu
Moja opazovanja na št. 427 j povedal, da nisem nič slabega Park Lane so malo doprinesla v j mislil, ako sem bil nekoliko oso-razjasnjevanje problema, za ka-(ren in da sem mu zelo hvaležen, terega sem se zanimal. Hišo je'ker mi je pobral knjige.
ločil od ulice nizek zid z ograjo: vse skupaj ni bilo višje nego pet čevljev. Raditega je bilo vsakomur popolnoma lahko priti v vrt. toda okno je bilo čisto nedostopno, ker ni bilo nobene cevi za vodo niti kaj drugega, kjer bi mogel zelo pogumen človek plezati. Bolj v zadregi kakor kdaj. sem nameril svoje korake nazaj proti Kensingtonu. Nisem bil še pet minut v svoji sobi. ko vstopi hišna s poročilom, da hoče neki člo-
1 'Vi delate iz muhe slona'', sem dejal. "Ali vas pa smem vprašati, kako ste vedeli, kdo da sem?"
(Dalje prihodnjič.)
Verjetno.
Lisica ježu: "Ne vem, kako je to. da si proti meni vedno tako Špičast
Jež: ''Ko bi imel tvoje zobe, bi se dal takoj obriti!7'
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo strogo spadajoče posle.
Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael C'irar.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terbove.
Leadville, Colo.: Jerry Jam-nik.
Pueblo, Colo,: Peter Culig in J. M. Roitz.
Salida, Colo, in okolica: Louis Co>telle (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-tich.
Indianopolis, Ind.: Alois Rud-
man.
Depue, 111.: Dan. Badovinac. Chicago, 111.: Frank Jnrjovec. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurich in •John Zaletel.
Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, HI.: Frank Pct-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, 111,: Frank (Vrne. Springfield, 111.: Matija Bar-
borič.
Frontenac, Kans. in okolico:
Frank Kerne.
Mulbery, Kans. in okolico:
Martin Kos.
Calumet, Mich, in okolico:
Pavel Shaltz in M. F. Kobe.
Manistique, Mich, in okolicco: B. Kotzittn. So. Range, Mich, in okolico: M.
D. Likovič.
Chisholm, Minn.: K. Zgone. Fr. MMved in Frank Žagar.
Duluth, Minn.: Joseph Shara-bon.
Ely, Minn, in okolico: T van
Gouže. Jakob Skerjanc in M. L. Kapsch.
Eyeleth, Minn.: Jurij Kotze in Alojz Baudek. Gilbert, Minn, in okolica: L.
Vesel.
Hibing, Minn.: Ivan Pouše. Nashwauk, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Ant. AV. Fon. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša-rek.
Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ka.
Cleveland, 0.: Frank Sakser, J. Marinčič, Olias. Karlinger in Frank Kovačič.
Mr. FRANK MEH
naš zastopnik, torej je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo Glasa Naroda.
Bridgeport, O. in okolico: Fr.
Hočevar.
Barbeton, 0. in okolico: Alois Bal a nt.
Collinwood, 0.:* Math. Slap-nik.
Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1935 K. 29th St. Youngstown, 0.: Ant. Kikclj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich.
Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Ple-
teršek.
Burdine, Pa. in okolico: John Keržišnik.
Conemaugh, Pa.: T van Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok-lieh.
Broughton, Pa. in okolico: A.
Demšar.
Export, Pa. in okolica: John Prostor.
Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben.
Farrell, Pa.: Anton Valentin-eie.
Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabre-nja. *
Meadow Lands, Pa.: Gcorg Schnltz.
Moon Run, Pa. in okolico: Fr.
Maček.
Pittsburg, Pa.: Tgnaeij Pod-vasnik. lgnaz Magister, Frank Bambič in Z. .Takše.
Unity Sta., Pa.: Joseph Škerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič.
Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel.
Winter j uarters, Utah: Lauis Blasieh.
Black Diamond, Wash.: Gr.
Porenta.
Ravensdale, Wash.: Jakob Romšak.
Thomas, W. Va. in okolica:
Frank Kocijan in Frank Bartol.
Grafton, Wis.: John Stamp-fel.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Ni..ek Ra-
dovinac in Frank Novak.
West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich.
Kommers, Wyo.: Josip MatoS.
HAMOMKfc
bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorSno kdo zahteva brez na daljnih vprafianj.
JOHN WENZEL
1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.

POZOR, SLOVENSKI FARMERJi!

Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število
PRAVIH DOMAČIH
S KRANJSKIH KOS S
V zalogi jih imamo dolge po 05, 70 in i7> cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer-
:-: skem. Iste se pritrdijo na kosi^ee z rinkcarni. :-:
Cei?a 1 kose je 1.10.
Kdor naroči 6 kos, jih dobi po $l.OO.
V zalogi imamo tudi □ □ klepalno orodje iz finega jekla; □ □
cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos.
Dalje imamotudijftne jeklene srpe po 50c. NaroČilu je priložiti denar ali Postal Money Order.
Frank Sakser,
82 Cortlandt St-, : - : New York, N. Y.
Kadar potujete v stari kraj
ali kadar ate na poti skozi New York, pridite k svojpmu rojaka ▼
HOTEL, SALON in RESTAVRANT
145 Washington St.. NEW YORK, N. T. Corner Cedar St
Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najca-ne j Se postrežem. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe za spavanje.
Ofcc* (M Mfla) 2S enter.	Spinik 25 eralev.
Z velespoštovanjem	JANKO TUŠKAN, lastnik.
Izšla je
lična knjiga i
"VOJSKA KA BALKANU".
Vsled vsestranske želj« naroči-li smo več iztisov te knjige in j« sedaj eenj. rojakom na razpolago.
Knjiga ''Vojaka na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih aesitkov, obsegajožih skupaj na večjem formata 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 ilikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tndi večji slovenski zemljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobit! p v 25e, vseh 13 sešitkov skupaj pn stane s poštnino vred $1.8S. Naroča se pri:
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York Citf.
a^ElHiHQ^Ei
(Francoska parobrodna družba.)
D irektna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Postni pnrniki so:
'LA PROVENCE"
M dva nj*!u
!"LA SAVOIE"
Ima dr> nitka
"LA1LORRAINE*
mm.drm vijaka«
"LA FRANCE"
|u Itiri viislca
PodpUaal
j? iznajditelj najuspešnej -š« tir. k ture na svetu Alpen-tinkture in Alpenpcmade - Ženskam in
možkim. kateri jo rabijo, zrastejo v Šestih tednih lasje popolnoma. ne boilo Izpaiiali ir. ne bodo oiiveli.
_________Kavno tako
zraste možeoj v testih ttunih brada in brke. ki ne bodo izpadate in ne bodo postale sive. O teku 8 dni pot jI noma ozdravim revmatizem. kcstiboL trganje po rokah, nogah in hrbtenici. Rane. opekline. bole. ture. kraste in kurja o^esa. bradavice, potenje no». zebTine itd. odstranim v treh dneh. Meja zdravila so registrirana v Wariiinsrtoru. znamenje, da so čista in najbolj uspešna. Pišita takoj po emik! Pošljem ga zastonj.
JAKOB WAHCIC, KM K. 64th »t Cleveland, O.
N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez upeha, plačam $500.
[ij Tr	Kxpresni pomiki so*
"Chicago", "La Tonraine", "RochamheaiTin "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner P »Ari flt., Ckesebrongk Building.
Postni parniki odpluje j o vedno ob sredah iz pristanišča številka
B7 V. JL
Parnik "ROCHAMBEAIT odpluje v sredo, dne 12. avgusta ob 3. uri popoludne.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
>
Amerika in Amerikanci.
Spisal REV. J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka:
AMF.RTKA IN AMERIKANCI.
® ® O (S)
NAJBOLJŠA
a> d) o <s)
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 > Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena ? plain vezani $1.00. Rojaki t defdaad, 0. dobe isto v podnaki fr. Sakser, 1604SLQair Ave., N. E
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le. da je povpraševanji po knjigi primeroma majhno, menda raditega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini.
Slovenic Publishing Co*
82 Cortlandt St.. New York. N.Y
rojaki naročajte sfc na "glas naroda", največji slovenski dnevnjk V ZDR. DRŽAV.
MT Denar mecete proč!
ako ne podpirate svojega rojaka. Pri meni dobite
izvrstno domače vino
galon po 75c. in več.
Pri (xljemn več kot 10 galon dajem popust, ter se po!>ehno priporočam glavnim slovanskim društvam ob priliki kake veselice, tudi onim xa svatbe.
V zalogi imam izvratne domače klobas« in vsakovrstno grocerijsko blago, katerega ljubi naS narod. Pošiljam denar na vee strani sveta in parobrodne listke za vee proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam
m kupujem avitrijskidanar. 8 tvrdko Frank Sakser sem v trgovski sveži. Upravljam vse v notarski posel spadajoče dela, ker sem javni notar. (Notary Public.)
PRANK JURJOVEC 1801 W. 22ad Stmt.	Ckka*«. Of.
V
PHONE 246
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovsek
•Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEGAN, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vožne listkelvseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA^vse v notarski posel spadajoča dela.
"glas naroda" je edini slovenski dnevnik v
zdr. drž. .naroČite se nanj i