Ste v. 361.
Trst, v soboto 28. decembra 1912
Tečaj XXXVI!.

IZHAJA VSAK DAN Mi sb nedeljah In praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. PoBnmičue StCT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih k>bakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ftčini, Dornbergu itd. Zastarele" Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OaLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •emrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka sadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Platijlvo In toŽIjivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„F udimufi jt w*ir
NAROČNINA ZXAŠA
» celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na
roćbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oxira. Saroonina ca nedtljiko Izdaoja „EDINOSTI" «tu«: it o«lo leto Kron 5*2Q, s* pol lata Kron 2-SO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefrmnV:*-vana pisma m M tprejemajo In rakopisi se os vraća|i. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lLrt^
UREDNIŠTVO: ulloa Giorglo Galattl 20 (Narodal d»). Isdajatalj ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. T.aatnth konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna JSdinoat", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trata, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. Po3faio-hranllnRnl ra?on Jtev. 841-652. TELFFOfl R 11-57.
BRZOJflUNE UE5TL
Državni zbor.
Službena pragmatika je sprejeta.
DUNAJ 27, (Izv.) Po izredno kompliciranem glasovanju Je poslanska zbornica v poznih večernih urah sprejela službeno pragmatiko, kakor Jo je bila priredila gosposka zbornica. Jutri pa bode zbornica sprejela računski provizorij in potem šla za dalje časa na dopust. — Če pa bo Še Jutri časa, še pride na vrsto nekaj malih predlog.
Davčne reforme.
Danes se Je vršila konferenca senijorjev in ministerski predsednik grcf Stiirgkh Je poudarjal, da se bode treba baviti po novem letu z malo finančno reformo. Tu pride na vrsto 1) reforma davka na osebno dohodnino, 2) Izpremena davka na žganje, 3) Uvedenje davka na tantijeme in 4) uvedenje monopola za šibice, kar še pa ni bilo predloženo parlamentu.
Grof Stiirgkh meni, da bode finančni odsek, ki je sklican za 16. januarja, že v enem tednu končal svoje delo, eden teden pa bode delal plenum zbornice in tako bi bila zbornica gotova z vsemi reformami do 5. febr. — po ministrovem računu.
Deželni zbori.
Nato bodo sklicani deželni zbori. Ga-Hiki se bode posvetoval 5—6 tednov o reformi volitev v deželni zbor. Od južnih deželnih zborov je zagotovljeno samo koroškemu zasedanje, drugi pa se ne bodo sestali, tudi goriški, tržaški in istrski ne. Sele po veliki noči bode nato zopet začela državna zbornica poslovati.
Italijanska fakulteta in Slovenci.
Italijani so danes pri konferenci se-niorjev zopet urgirali svojo fakulteto. Dr. Korošec je na to izjavil, da hočejo Slovenci, da se o tej zadevi vrši glasovanje in razprava od stranke do stranke, ker Jej drugače ne morejo obljubiti gladkega poteka.
Lokalne železnice.
Ministerski predsednik je obljubil, da bode železniški minister v najbližjem času pokazal predlogo o lokalnih železnicah. Po privatnih izvestjlh pa to ne bo kaj posebnega, ker gre le o skupno 40 kilometrov dolgi progi, ki bi stala 130 milijonov kron in bi tekla večinoma po nemškem ozemlju. Kaj pa da je tudi to nemogoče, ker ni denarja.
Pozabljiv poslanec.
Pri glasovanju o službeni pragmatik! je prišlo do veselih prizorov. Posl. dr. Korošec Je stavil v odseku državnih uslužbencev več minoritetnih votov. Danes so se pa pri gla sovanju vsi člani slovenskohrvatskega kluba umaknili in dr. Korošec ž njimi. Kajpada so njegovi predlogi propadli, ker ni bilo nikogar, ki bi Jih bil podpiral. Po dvorani so se čuli klici: „Kje je Korošec, noter ž njim"...
Obrtni red in renjikoli.
Danes je vložil posf. Pitacco interpelacijo glede uporabe obrtnega reda pri onih Italijanih iz kraljestva, ki stanujejo v Trstu.
Važna avdijenca.	j Savova ni bilo v Carigradu.
DUNAJ 27. (Izv.) Cesar Je danes sprejel j SOFIJA 27. (Kor.) Bolgarska brzojavna v avdijenci grofa Berchtolda. Politični krogi. agentura dementira kategorično vest, da bi prisojajo tej avdijenci velik pomen in priča-[bil prišel general Savov v Carigrad In se kujejo kot njeno posledico važno politično i tam posvetoval z velikim vezirjem o vpra-objavo.	jšanjih, ki so predmet mirovnih pogajanj.
Finančno ministrstvo rabi denar. Agentura izjavlja, da Je ta vest neukusna
DUNAJ 27. (Izv.) Finančno ministrstvo je izdalo odlok, ki prestavlja rok za prijavo osebnih dohodkov od 1. januarja na 15. marca. Ministrstvo namreč računa s skorajšnjo rešitvijo finančne reforme, ki upliva tudi na davek za osebno dohodnino. Sta-tuiralo je nadalje tudi amnestijo za dohodar-stvene prestopke in zanaprej bo služil le
intriga, ker Bolgarija ni nikoli niti mislila na posebna in tajna pogajanja s Turčijo.
Kaki so turški pogoji?
LONDON 27. (Izv.) Jutri bodo turški delegati priobčili pogoje svoje vlade. Najprvo bodo odklanjali predajo Drinopolja. a Kfamll-pašina vlada je sklenila, da vzdrži za vsako ceno mir. Zavezniki pa se priprav-
enoletni rezultat za temelj preračunanju, ne jajo na vse možnosti in Bolgarija je že popa kakor dosedaj, triletni povprečni znesek. j klicala rekrute letnika 1914, ter se začela Ukrajinsko zborovanje.	? utrjevati pri Čataldži.
LVOV 27. (Izv.) V božičnih praznikih ' _ BEROLIN 27. (Izv.) Iz Carigrada poro-Je zborovala ukrajinska stranka v Lvovu. ?l0. daJe minlstrsk svet sklenil, predlaga« Protestirali so proti tlačenju ukrajinskega! balkanski zvezi sklenitev miru pod temi naroda, zahtevali reformo volilnega reda za [Pogoji: Ozemlje od reke Ergene do Soluna deželni zbbr in grajali politiko glede univerze,; gaI dobl avtonomijo pod turško suvereni eto, ki je brez vse energije.	ibolun pa ostane mednarodno pristanišče.
Za avstrosrbsko trgovino.	;skem morJu
Tart"8k" vest o turško-bolgarskem
!l£flZ£ i« P,?JffJ?	I LONDON 27. (Kor.) Po neki vesti
eK !?pti&^ftj? SIm c0^i':»Daily Telegrapha« je prispelo v Belgrad lesenih in steklenih izdelkov, dočim bi Srbiji > *p0T0&0 ki5trdHf da \e £u nied Tu«či|o
dovolila svoboden in neomejen uvoz žive £ Bolgarijo že sklenjen vsled pogajanj
in Kiane zivme.	generala Savova s porto. V političnih krogih
Bolgarska bi dobila luko v Kavali na Egej-
Avstro-Ogrska nasprotnica Črnegore.
DUNAJ 27. (Izv.) „Neue Freie Presse« zatrjuje, da avstrijska diplomacija ne bi rada videla, da bi Skader pripadel Črnigori.
tej vesti ne verujejo. Neoficijelna Srbija proti .zadoščenju" avstro-ogrskima konzuloma. (?)
DUNAJ 27. (Izv.) „Zeit" poročajo iz
Ur £ ^ Postane Skader albanski, Belegagrad^da ^''m^ZST^ ker so ga vsi vedno smatrali zat albansko bur,e*n£ ker' natnerava srbska llada zado-
r!t0^,,Kar Sei { m alba?S,kf dr2*aVe' i vol iti avstrijski zahtevi in dati konzuloma
ffl E PriZn|Ia'H da 56 5tr*ln a % v Mitrovici in Prizrenu zadoščenje. Politični
^/SrntK^i^ smatrajo to za premišljeno ponižanje
m*! a n ,*	« uP m 'Srbije, ki nikakor ni pripravno, ustvariti
lišča, da-li naj postane grški ali bolgarski. •trajnle' prjjateijske odnošaje med ohemn
Srbsko stališče glede Albanije. državama.
BELGRAD 17. (Izv.) „Pravda" javlja, j	Mir je gotova stvar,
da mora Srbija zahtevati, da se ustvarijo j PARIZ 27. (Izv.) Zatrjuje se, da bo mir Albaniji take meje, da ostane Dibra, Ohrid gotovo sklenjen, ker vojujoče države nimajo in Prizren na vsak način Srbiji.	i denarja za nadaljevanje sovražnosti. Glasovi
Ruska zahteva glede Albanije. 1° intervenciji velesil se vedno bolj krepe. PETROGRAD 27. (Kor.) V članku „No-! Suhomlinov pri cesarju Viljemu, vega Vremena" z nadpisom „Drugi Monaco« ! BEROLIN 27. (Izv.) Ruski vojni minister se razpravlja o albanskem vprašanju In pisec 1 Suhomlinov, ki se mudi sedaj v Nemčiji, izvaja, da mora ruska diplomacija podoiratiida prisostvuje polaganju temeljnega kamena turško suverenost. Glede Albanije ne morena kapelo v spomin padlim ruskim vojakom privoliti v kompromis ne Italija, ne Avstro-i v Lipskem, bo potoval v Berolin, kjer ga Ogrska. Nevtralizacija Albanije Je torej ediui i bo sprejel cesar v avdijenci. izhod. To želi tudi Srbija, ker Je izgubila!	Demisija Makarova.
možnost dohoda do Jadranskega morja, j BEROLIN 27. (Izv.) Poroča se „Lokal-Nevtralna, od velesil garantirana Albanija j Anzeigeriu" iz Petrograda, da Je vzrok de-pa zagotavlja Srbiji prehod na zapad.	misije Makarova v napadih, ki Jim Je bil
Rusija bo vedno podpirala Balkance, 'izpostavljen pri zadnjih volitvah v dumo PETROGRAD 27. (Izv.) Danes je ukto- NieS0V naslednik bo Maklakov.
PODLISTEK.
Osvit.
Slike iz tridesetih let.
SpUal Ksaver Šandor OJalskl. — Prevel A.
Marjan ni nikomur, prav nikomur pripovedoval o tej svoji ljubezni, ko Je še plaval v svetih vedrinah srečnih upov. Od-sedaj pa Je sklenil, da jo še globlje zakoplje in skrije pred svetom — da jo čuva kakor svojo sveto skrivnost.
In bedni ter do skrajnosti nesrečni Marijan je znal čuvati to svojo tajnost in niti blažena Hana niti srečni Avrel niti vsa svatovska družba ni mogla pomisliti niti trenutek, da drug Kargačevič ni najdivnejši veseljak tega sveta.
Pa niti ostali svet ni mogel soditi drugače, tako se je stisnil Marjan in skril svojo tugo. Nekoliko dni pozneje so mladi ljudje zopet slavili vesel dogodek, da se je Rakovcu zopet posrečilo, da se Je hrvatski igralo v nemškem gledališču. Na Rakovčevo vabilo so se zbrali v posebni sobici kavarne na D?ercih. Nihče od navzočih ni mogel pomisliti niti v snu, da ta delavni, za vsebino prvih številk hrvatskega časopisa tako skrbni rodoljub nosi v svojem srcu težko — težko, neozdravljivo bolest. Nihče od njih, niti sam Babukić niti Ante Mažuranič — ni mislil tako na vsako malenkost, kakor ta nespretni debeluhar. V njegovi duši kakor da Je stala gotova slika prve Številke in treba mu je bilo samo s prstom
brist Šidlovski v dumi pozdravil poizkus mirnega razreševanja zapletljajev, pripomnil
Kompenzacija za Rumunijo. DUNAJ 27. Novi rumunski poslanik
pa Je, da Je Rusija vedno pripravljena zjv Londonu, Misu, ki bo zastopal na kocfe-
vserni sredstvi podpirati opravičene zahteve balkanskih narodov, ker je to dolžna svojemu ugledu. Tem besedam Je sledilo burno odobravanje.
renči veleposlanikov interese Rumunlje, je dobil naročilo, da se necficijelno posvetuje z bolgarskimi delegati glede kompenzacij za Rumunijo. Rumunska zahteva pokrajino
pokazati na to sliko, kaj mora priti sem —j ravno dokončal svoje besede, s katerimi je kaj pa tjakaj.	| izrekel trdno prepričanje, da preneha dose-
In vse je oduševi! s svojo točnostjo,j danja tema in posije sijajno solnce skoz vsi so se mu čudili, kako misli na vse, i vrata hrvatskih dežela, kako tega vzpodbuja na tako pesem, onega j Mažuranič Je segel v žep in potegni pa na tako. Samo o svoji zmagoslavni iz njega ozek papir. Rekel nI nič, temveč je
pesmi, namenjeni časopisu, Je Marjan molčal kaksr neumen — najbrž je tudi njo zakopal s svojo tajno vred v najgloblje dno svo|ega srca in svoje notranjosti.
Sestanek se je obnesel naravnost divno. Vesti, ki Jih Je pred kratkim prinesel Gaj z Dunaja, so jih prepričale, da izide časopis ob novem letu. V vseh Je torej kar gorelo velike skrbi, kaj naj bi in kako bi uredili celo stvar. A te skrbi so Jim bile sladke, vse je povzdigala silna ljubezen do narodne stvari in vsem so se duše širile mladega in
s poluvzdignjeno roko dal znak, naj umolknejo, potem Je začel čitati. — Bila Je to pesem i klasično dovršena in nadahnjena z življenjem narodnih želja, vsa lepa in krasna, okrašena z vsem bogastvom narodne govorice in z vso nežnostjo ljudske duše. Iz njenih stihov, iz vsake besede se Je kaza pesnik — umetnik, misli pa so mu letele v brezkončne višine, kamor je mogoče poleteti edino le geniju. Tu je šumelo s silnim šumom brezkončno morje, tu se Je v nebeški modrini modril nebesni azur, tu pa
srečnega navdušenja. Nastal Je diven večer, .kakor da gledaš i nebotlčne vrhove Alp razvil pa se je še lepše, ko je nenadoma i zopet mili kraj bujnih nežnih pokrajin. Oj prišel v krog prijateljev izvrsten rodoljub Tomo Blažek in Je s svojo pesniško ia zopet močno dušo netil in žgal v prsih mladenlčev rodoljubni plamen. Marjan Je nekolikokrat občutil ob Blažekovih besedah, da mu solza prihaja na oko, ko je Tomo z bolestno besedo risal globoki san domovine — vendar pa mu Je v zenici zasijala solza radosti, ko je pesnik pošiljal k nebe-som svoje velike upe, da se narod prebudi in postane srtčen, edin in svoboden.
In govoril je drug za drugim, edini Ante Mažuranič je dolgo molčal. Mladi — Šele zapriseženi odvetnik je bil navadno molčeč in komaj je odprl usta, da Je povedal kako znamenito in pametno. Takrat je molčal še bolj kakor navadno. Blažek je
si slavne prošlosti slovanskega naroda obenem pa tudi mučeniški krik na razpelu razpetega celega naroda — iz vsega je pršela in dišala nedotaknjena sveta mladost
—	Kdo je to spesnil? Ali ti? Govori vendar, kaj je to, kdo Je to ? — so soglasno vsi skočili na Mažuraniča, popolnoma očarani po lepoti pesmi — i sitno navdušeni po velikih mislih in slikah, ki Jih je vsebovala pe3em.
—	Ni mo|e! Mojega mlajšega brata — od mojega dečka — brata Ivana'; Še skoraj dijak je, pa ne poje napačno I — Je odgovoril z nekim nezata'ljivlm ponosom Ante Mažuranič, cela družba pa Je občutila, da Je bilo v tem izrečeno ime velikega pesnika.
(Dalje.)
od Sllistrije do Kavarne. Bolgarska pa bi dala Silistrijo in nič več.
Boji v Epiru. CARIGRAD 27. (Izv.) EJabi paša Je s svojim štabom padel v boju pred Janino. Pri Korici se vrše ljuti boji med turško armado, ki Šteje 20 tisoč mož, in med dvema grškima divizijama. Ostanki vardarske armade, razbite pri Bitolju, hite proti Ljaskodiku, da pridejo pravočasno na pomoč v Janini obleganim.
Poincarć kandidira za predsednika republike. PARIZ 27. (Kor.) Ministrski predsednik 5oincarć je sprejel kandidaturo za pred3ed-nika republike, kar listi zelo pozdravljajo. Kandidati za predsednika francoske republike. PARIZ 27. (Kor.) „Echo de P;ris" avija, da si bodo Ribot, predsednik zbornice Deschanei in predsednik senata Dabost prizadevali za kandidaturo za predsednika republike.
Petrović-NjegoS na Egejskih otokih. DUNAJ 27. (Izv.) Francozki listi pišejo, da bi za slučaj, da Črnagora pri pogajanjih v Londonu ne dobila Skadra, postal črnogorski princ vladar svobodnih Egejskih otokov. (?)
Žrtve napada z bombo v Delhi. LONDON 27. (Izv.) Vsled napada z bombo na podkralja Hardingea v Delhi Je bilo usmrčenih troje ljudij, 13 pa ranjenih. Atentat z bombo na Tafta. PARIZ 27. (Izv.) Listi poročajo, da je bil v Panami poizkušen napad z bombo na Tafta, bivšega predsednika združenih severo-ameriŠkih držav. Pri kiosku prodajalca časnikov Je bila nastavljena bomba, ki bi bila imela eksplodirati, ko je Šel mimo Taft, pa Je eksplodirala pozneje. Policija je zaprla več oseb, a atentat ni imel političnega značaja. G:e baje samo za maščevanje ljubosumnega Španjola.
Požar v Kijevu.
KIJEV 27. (Kor.) Preteklo noč je uničil požar obširni mehaniški oddelek tukajšnjega južno-ruskega zavoda za gradnjo strojev. Francozka mornarica. PARIZ 27. (Kor.) Iz Lorienta poročajo, da hoče minister za mornarico pospešiti gradnjo v novem programu o floti navedenih oklopnjač.
Kolera v Carigradu.
CARIGRAD 27. (Kor.) PredvčeraJ so registrirali 34 slučajev kolere, med temi 5 smrtnih. Do sedaj pa so našteli vsega 2228 slučajev in sicer 1107 s smrtnim izidom. Turški prestolonaslednik Jusuf Izedin je hipohonder.
DUNAJ 28. (Izv.) Iz Carigrada javljajo „Novemu Vremenu", da so prepričani, daje turški prestolonaslednik Jusuf Izedin zopet resno zbolel. Ko )e bil princ zadnjič na bojišču, so dogodki tako razburili njegovo živčevje, da se sedaj pojavlja pri njem najhujše vrste hipohondrija.
Propaganda v Mandžuriji.
MUKDEN 27. (Kor.) Oficijelno se potrjuje dalekosežna propaganda za vzpostavitev mandžurske države. Te ideje pa ne podpirajo Mandžurcl, nego konservaii ni Kitajci in „celo uradni krogi in armada. Tudi med Čunguzi ima pripadnikov. Vlada v Pekingu je zapovedaia generalnemu guvernerju, da naj energično uduši upor, i-i se obeta. Gibanje je izredno močno v pokrajinah Mukden in Kirin. NacIJonalistovski tisk meni, da podpirajo gibanje Japonci.
Ruska policija v gimnaziji.
PETROGRAD 27. (Izv.) Dijaki neke tukajšnje privatne gimnazije so zborovali in govorili, pri čemur pa se niso prav nič dotikali kakega političnega vprašanja. Policija pa je kljubu temu vdrla med nje in jih je mnogo zaprla. Postopala je na sk ajno krut način. V današnji seji dume so vse stranke podale resolucijo, ki poziva vlado, naj prouči zadevo In !o pojasni. Stališče naučnega ministra Kasoja le baje omajano.
Pismo iz Črnegore.
Cetinje, 25. decembra 1912. Kraljev imendan. — Pred Skadrom. — Turški izpadi. — Avtonomija Albanije. —• Albanska vlada.
Kraljev imendan, Sv. Nikola (19. t. m ), se Je praznoval po vsej Črnigori zelo slovesno, posebno pa |e imelo to slavlje zelo prisrčen značaj pri armadi.
Iz Murlčanov, kjer se nahaja glavno taborišče z generalnim štabom južnega oddelka, poročajo, da je nekoliko pred 9 dopoldne nastopila armada pred glavnim ta-! borom, kjer je bilo pripravljeno za slovesno
Biran II
službo božjo. Ob 9 je prijahal na lice mesta knez Mirko, ki ga je sprejel general Mani novfć. Godba je zaigrala himno, a čete so ga pozdravile z navdušenimi klici. Knez M'rko je pozdravil čete in obšel vrste. Službo bcžjo je obavil svećenik Jovićevič VoŠčtlo kralju je povspremlla baterija na Murićanski Glavići s topovskimi streli.
Po zahvalnici je vojni minister brigadir Martinović izpregovoril kratek, ognjevit pozdrav kralju, spominjajcč se njegovih doživljajev, njegovega dela, letošnjega zgodo-. vinskega dneva Sv. Nikole, ki ga njegova vojska proslavlja okoli Skadra, in je zaključil z navdušenim : ,Živio kralj I" Nato je knez Mirko z zvonkim, jasnim glasom pozdravil voj3ko s sledečim v srce segajočim go-\ orom :
„Dvigam to čašo v zdravje, srečo In uspeh te divne, zorne in junaške vojske ter tudi njenega viteškega poveljnika brigadirja Martinovica, ki jo vodi modro in junaški. Zdrava tudi ona vojska onostran tega hriba i a jezera, zdrave balkanske vojske, balkanska zveza in balkanski kralji. Zdrav vsak Srb, kjerkoli je kateri. Živeli in bili srečni novi Gospodarjevi podanik! iz nove Črne-gore. Zdrava polja in ravnice, zdrave reke in planine, zdravo srbsko morje! — In obrni v ši,se proti Lješu : — Zdravi tudi vi bratje Šam?dinci! — Obrnivši se proti Skadru : — Zdrav tudi ti naš Skader I Živel kralj, živeli ^rnogorcil"
Godba je po kneževem nagovoru za-svirala himno, vojska pa je pozdravila nagovor z burnimi vzkliki. Knez Mirko je nato še govoril z raznimi višjimi častniki, se potem poslovil od vseh in se ob burnem vzklikanju vojske zopet vrnil v svoje bivališče.
Enako slovesno se je praznoval kraljev god tudi v zetskem armadnem oddelku na urudi, kjer poveljuje knez Peter, trdo pred skadrskimi vrati. Ob tej priliki se je izrekla tudi zdravica hrabri srbski vojski in njenemu vrhovnemu poveljniku, zetu kralja Nikole, kralju Petru, ki je izzvala burne klice: „Živio kralj Nikola! Živio kralj Peter! Ž!vilo složno Srbstvol"
Iz Muričanov poročajo, da skadrska posadka še vedno prireja Izpade proti črno-gorsk. oblegovalnim četam. Tako jih ob vsaki priliki obsipajo predstraže desnega krila pod Obliko s krogijami iz pušek. Navadno sledi nato tudi topovski napad z Brdlce in Malega Taraboša. Crnogorci so skriti za okopi in puščajo turške izpadalce tako blizu, da z lahkoto zadenejo kroglje. Ko se sovražnik približa toliko, ga črnogorske predstraže začno obstreljevati z živim ognjem, da se vrača v popolnem neredu za razne trdnjav-ske okope.
V zadevi avtonomije Albanije piše „Ce-tinjski Vjesnik: Kakor je znano, obstoji av-tonomska Albanija še za sedaj na papirju vzl'c vsem pajacadam Izmaia Džemala. Vkljub temu pa se že kaže velikanska neje-volia proti tej „državi". Ne glede na to, kaj mislijo o celi stvari drugi, vlada med Albanci samimi velika nejevolja proti nesramni igri, ki se uganja z Albanijo. Narod sam noče niti slišati o avtonomiji in o ustanovitvi posebne države. Narod v Albaniji odkrito pravi, da mu je ljubše, da ostane pod balkanskimi zaveznlmi državami, kakor pa da mešetarijo zanj tuji agenti. „O tem smo se prepričali sami, ko smo se pogovarjali z mnogimi Arbanasi", pravi omenjeni list.
Dasiravno pa je še daleč do onega časa, da se Albanija proglasi za avtonomno, se samooblastnl voditelji Albanci trgajo za oblast v deželi. Tepejo se za to, kdo bo stal na čelu tej novi državi in kdo bo zavzel ministrske stolce, dasiravno so vsi ti možje precej omazanih rok.
Na čelu začasne vlade stoječi Iimaii Džemai bej je znan avstrijski prijatelj, človek star, ki ima sedaj 68 let. Vse do zadnjih časov je bil poslanec mesta Berata. Od ostalih članov vlade je Ekrem bej Flora rodom iz Valone in velja za priznanega književnika, dasiravno ni mnogo napisal. Derviš H:ma je ve*ik sovražnik Turčije in je bil vsled tega za časa prejšnjih arbanaških nemirov obsojen v smrt. Falk bej je rodom iz Korice v Srednji Albaniji. Živel je dosedaj v Ameriki, odkoder se je že napotil v Valoao.
Najuglednejši med vsemi je gotovo Izmail Džemai, toda tudi on ne spada v ono vrsto ljudi, ki bi mogli ali s svojo pametjo ali svojo moralnostjo kaj velikega in vrednega storiti za svoj narod. Izmail Džemai je avstrijski plačanec, ostali pa so zopet samo njegovi podrepniki.
Pod tako upravo bodo Arbanasi kmalu začeli sovražiti i „avtonomijo" i „neodvisnost" Albanije. _
Slaba bilanca.
(iz Gorce.)
-^o pridno? i in skromnosti slovenskega narcua bi morija biti njegova bilanca veliko boljša, r.fgo je v resnici. Slovenski nared je idealen in goutoliuben. Ali za pravilno gosprdc.st o, ki bi služilo v osvojitev in v os guranje obstanka, nima še pravega razumevala. Veliko več smisla pa ima za scc< ••l 10 življenje — društveno, športno itd. Tj^i to je varno za vsestranski napredek naroda. A?i naš razvoj ne bi smel biti enostranski. Žrtvam, ki jih zahteva na-lodna, politična in socijalna organizacija, bi
„EDINOST'- št. 361.
V Trstn, dne 28. decembra 1912.
morala ustvarjati neko protltežje racijonalna gospodarska organizacija.
Potrebno je bilo, da smo si ustanov-Ijali pevska, bralna, telovadna, gledališka, muzejska društva, kajti vsega tega potrebuje narod za samostojno žMjenje. Vse to oa stane, kakor smo že omeaiii, deaarn h žrtev. Te naj pokriva plodonosaa gospodarska organizacija. Seveda zahteva ta veiiko več zrelosti, truda in požrtrorsSnostl, ki pa se je narod, ki stremi po napredku fn samostojnosti, ne sme ustrašiti, ako noče le ži votaritl brez upa do srečaeje bodočnosti.
Tu je ravno naša rana, na kateri bi mogli izkrvaveti. I a žal, da se od merodaj nih faktorjev ne opozarja ljudstva dovolj ua to grozečo nevarnost, ki jo moremo Slovenci — ker smo narod brez velicega kapitala — odvrniti le s pomočjo krepke organizacije, zadružništva, združevanja malih gospodarskih sil v veče celote. Z vsem socijalnim snovanjem bi se moralo vsporedno ustvarjati naše narodno gospodarstvo. Drugače nam Jame hirati tudi socijalna organizacija in ne bomo imeli ne ene, ne druge.
Vse tarna o slabih časih in toži radi pomanjkanja denarja. Vzlic tema oa se pr; nas n. pr. šport dalje razvija, dočim naše gospodarstvo peša. A kaj potem, ko pote-čejo zadnja sredstva ? J
Ker je pri nas že nekaka karakterna poteza, da se radi veselimo nezgode ali celo nesreče drug diuzega, je tega veselja, žal, dan za dnevom več. A tedaj, ko se stvari razvijejo do one točke, da bomo vsi de ležni tega žalostnega — veselja, tedaj bo katastrGfa tu.
Trgovci in intelektuvalci, priseljeni k nam iz sosednjih pokrajin, se, žalioog, večinoma zavedajo le naloge na narodnem in socijalnem polju, oziroma radi uživajo do brote socijalnega življenja, ne moreš jih pa pridobiti za delo na gospodarskem polju, oziroma se zanimajo za gospodarsko stran le v toliko, v kolikor reflektirajo na — slovensko klijentelo. Radi apelirajo na slovensko rodoljubje; tudi se sklicujejo na znano, sicer lepo geslo »Svoji k svojemu"; da bi pa sodelovali na trudu za gospodarsko jačenje (kar bi bilo v svojih posledicah tudi njim samim v največo korist) — o tem jim ne govori. Hoteli bi od naroda le prejemati, ali nočejo ničesar dajati gospodarsko — ne od svoje iastne gospodarske moči, ne od svojih intelektu valnih sil. Ne trdimo, da ta žalostna resnica velja za vseh; so tudi častne izjeme ; ali mnogo Je takih. Menijo, da so že vse storili, če tu pa tam podarjajo kak desetak v kak narodni namen. Ni res. Dela Je treba; odločnega, vstrajnega in smotrenega, v povspeševanje našega gospodarstva. Kdor se udeležuje tega dela, Je res prijatelj naroda, je podpl-ratelj in povspeševatelj naše narodne stvari.
In prostora za tako delo je za vseh dovolj. Treba se je le poprijeti z resnično voljo, treba koncentriranega narodno gospodarskega dela. Pri gospodarskem delu ne sme biti ne liberalcev, ne klerikalcev,^ m pak te razumnih in pridnih Slovencev. Časi, ki so nastopili, so tako resni, da se bomo mogli rešiti preko njih le ob složnem delu in vzajemnem podpiranju. To pa pomenja, da ne sme biti med nami koristolovstva posamičnikov. Izkoriščanje svojega krvnega brata je zločin ne le na interesu dotičnega posamičnika, ampak tudi na interesu skupnosti.
Resnost položaja nas zove, naj se opri-merao krepko ideje zadružništva (pa ne po uzorcu mizarske zadruge). Potom zadružništva ustanovljajmo tovarne, podjetja, zaloge, ki jim dajajmo vsikdar prednost (pod pogojem seveda, da bodo tudi one vršile svojo dolžnost nasproti odjemalcu). Tako nam bo ostajalo čim več našega denarja v deželi in se bomo gospodarski krepili kakor posamičniki in kakor narod. S tem nam bo ostajalo doma tudi več delavnih sil (ki hite sedaj v tujino), ki bodo zopet oplojale naše gospodarsko življenje.
Čudno ulogo igrajo v Gorici nekateri trgovci ia uradniški upokojenci. Mesto da bi podpirali narod, med katerim so prišli vsaj do relativno dobrega stanja, delajo ravno nasprotno in odtezajo iz prometa denar, ki ga mi potrebujemo kakor riba hladne vode. Koliko dobrega bi lahko storili ti ljudje, s čemer bi si pridobili hvaležnost naroda.
Glejmo, kako delajo Nemci, kako skrbe za svoje I Posnemajmo njih izgled. Če trgovci, čim so toliko pridobili, da morejo neodvisno živeti, odtezajo svoj denar, kako naj vspevajo njih nasledniki, ki potrebujejo kredita in ga morajo iskati pri — nasprotniku ?
Vse to so hude hibe, ki provzročajo našo slabo bilanca_
Polom v Puli.
Pula 26. 12. 1912.
Molčali smo precej časa o tej zadevi in to radi tega, ker je vsled zaključka sodne preiskave nastal odmor. Da pa čitatelji ostanejo v tekočem, hočemo tu v par vrsticah označiti sedanje stanje o vsej aferi. Kakor znano, je večina aretirancev od okrožne -odnije v Rovinju že obsojena in so isti deloma tudi že dostali svojo kazen. Ali elita te tatinske bande, z znanim kasirjem Galan-lejem na čelu, še čaka svoje usode. Seveda sede ti poštenjaki v zaporih. Kakor smo poročali pred kratkim, nameravalo se |e dele-
igirati kako Izventetrsko porotno sodišče, da sodi to družbo. In to tudi iz lahko umlji-?ega vzroka. Vendar pa imajo U tatovi ne-<je še kakega pretektorja, kajti sedaj se je naenkrat določilo porotno sodišče v Rovinju za nje. Ali splošno mnenje je, da jim tudi to ne bo dosti pomagalo, ker ti poštenja-koviči ne uživajo nikjer več simpatj; razun njihove kl-ke seved3.
Razprava, ki prične koncem januarja 1913. pred poroto v Rovinju, bo najzanimivejša vseh dosedanjih razprav. Že dejstvo <;amo, da je določena na 2 tedna, govori dovo j, da je neizmerno dosti gradiva.
Tu pridejo pač veleinteresantne stvari na dan.
O že kaznovanem inženirju Borriju, ki fe svoja 2 meseca že prestal, imamo še poročati, da je sodaija zopet nabrala gradiva oroti njemu in u/edla sodno preiskavo proti njemu in je odredila njegovo aretacijo. Toda ko so prišli policijski agentje na stanovanje, da ga edvedo zopet v luknjo — ga ni bilo več 1
Poštenjak je namreč takoj po prestani kazni popihal — ne ve se kam.
Pri tej priložiosti bodi tu še enkrat omenjeno, da si je mož v 7 letih svojega službovanja pri občini okolu 350.000 kron
—	prihranili A pri razpravi se mu je moglo dokazati le x/a% ukradenega; zato je dobil samo 2 meseca. To smo mi tudi svoj čas primerno komentirali. Sedaj pa Je fant lepo odnesel pete z denarjem vred.
Proti onemu istotako glasovite mu inženirju in ravnatelju mestne plinarne Lebanu seje vršila dne 3 decembra 1912. razprava pred okrožno sodnijo v Rovinju. Ker je bila ta razprava tedaj prenešenana nedoločen čas nismo poročali o. njej. — Tu omenimo le, da so prišla na razpravi nova dejstva na dan, radi česar je državno pravdnlštvo odredilo dopolnilno preiskavo proti Lebanu. Ta Človek ima namreč tudi dosti na vesti. Mej drugim je zavel več svojih delavcev h krivi izpovedbi pred sodiščem, radi česar so bile te njegove žrtve več ali manj občutno kaznovane. — Leban je namreč tisti, ki je bil lastnik najlepše vile v Puli; seveda si je isto sezidal na račun občine, oziroma nje davkoplačevalcev.
Oni znani bivši prvi tajnik občine, dr. Palisca je dobil za svoje kamoraŠko-pa-trijotlčne čine 14 mesecev težke ječe, o čemur smo tudi svoj čas že poročali. Ali ni se zadovol|ii s tem in je rekuriral na višo inštanco. Med tem časom pa je bil proti kavciji 14 000 kron (vsak mesec 1000 kron) izpuščen na svobodo in to do odloka najvišjega sodišča. To pa je pred kratkim zavrnilo rekurz, kakor neutemeljen. Gospod prvi občinski tajnik mora le sedeti svojih 14 mesecev.
Oni znani iredentar in slavofob, bivši občinski tržni komisar Trolis, o katerem smo svojedobno toliko pisali radi njegovega postopanja proti našincem, le imenovan s 1. januvarjem 1913. za občinskega tržnega komisarja v — Tržiču 11 Toliko tržiškim Slovencem v obvestilo in ravnanje.
Ona mesta pri tukajšnji občini, ki so deloma radi aretacij deloma pa vsled od-puščenj iz službe radi prevroče italijanske krvi dotičnikov postala vakantna, so večinoma že zasedena. Pri tem moramo priznati, da je baron Gorizzutti pri imenovanju postopal strogo nepristransko. Tako je tudi precej naših dobilo dotična mesta. Radi tega tuli glasilo kamore „Giornaletto", napada barona Gorizzutija, mornariške in pa našega hrvatskega Člana svetovalstva g. SJhoviča. To ne gre v glavo tej kliki, da more tudi nekamoraš dobiti siužbo pri občini. Razvajeni so bili, pa se že privadijo polagoma. Minuli so tisti časi, ko Je dobil službo le notoričen kamoraŠ in iredentar.
—	Prišla je metla, ki je začela pometati Avgljev hlev; sicer je še mnogo smeti, a pride že na vrsto tudi to drugo.
Domače vesti.
Odlikovanja. Ob priliki stalnega njunega umirovljenja je podelil cesar ravnatelju evidenčnega urada pri tržaškem namest-ništvu, Franu Landrisserju, zlati križec za zasluge s krono, delovodji, zadruge pogod-denikov (konsorci'a kontratistov) v prosti luki, Ivanu Blasigu pa srebrni zaslužni križec s krono.
Poreški škof dr. Flapp umrl. Iz Poreča so brzojavno naznanili včeraj vest, da je nenadoma umrl poreško-puljski škof dr. Ivan Krstnlk Flapp. Zjutraj ob 6 ga je našel njegov strež^j mrtvega v postelji. Poklicani zdravnik je konstatira!, da je umrl na otrpnjenju srca, to je, da ga Je zadela kap.
Uurli škof je bil rojen dne 18. aprila leta 1845. v Krminu. Njegovi starši so bili zelo ubožni. Gimnazijo je pohajal v Švici, kjer je tudi vstopil v teologijo. Dokončal pa je teologične študije na Dunaju, kjer je pro-movlral xa doktorja bogoslavja. Za mašnika je bil posvečen leta 1863. In je potem več let poučeval kot profesor v goriškem osred njem semenišču v Gorici. Bil je tudi član deželnega šolskega sveta. Leta 1884. meseca oktobra je bil designiran za poreško-puljskega škofa, meseca Januarja prihodnjega leta je bil v Gorici posvečen za škofa, slovesno pa vmeščen dne 15. meseca 1. 1885. v Poreču, dne 24. majnika istega leta pa v Puli.
Z dr. Fiappovim škofovanjem v pore-
š'*o-pu1ski škof ji so nastale za slovansko bogoslužje v tej Škoftji najžalosteeje razmere. Brezobzirno je iztrebil Fiapp iz cerkve vse, kar je le še količkaj spominjalo nekdanjih glagolašev in bes^ei je celo tudi proti slovanskemu cerkvenemu petju. Menda ga ni bilo škofa v A/striji, ki bi bil proti večhi svojih duhovnih ovčic tako neljubezniv pastir, kakor je bil on, in ki bi bil vsled tega tuli tako malo priljubi jen, oziroma celo tako zelo sovražen, kakor on.
O dr. Flappovem vplivu na politične razmere v Istri izpregovorimo cbšineje prihodnje dni. Danes rečemo le toliko, da se Je slovansko prebivalstvo gotovo oddehnilo, ko je čulo, da je šel dr. Flapp za kriv'ce, ki mu jih je storil tekom svojega skoraj 20-letnega'škcfovanja, odgovarjat drugemu.
Jubilej drž. poslanca J. Biankinija. Dalmatinski državni poslanec Jurij Blan-k i n i Je slavil te dni redek jubilej, kakor-šajih je malo zabeleženih v analih parlamentarizma. Tem povodom je državni poslanec dr. Tresič-Pavišič priobčil v zaderskem „Narodnem L!stu" članek, posvečen parlamentarnemu delovanja Biankinija skozi dolgih 20 let. Biankini ]e torej leden najstarejih poslancev v parlamentu, obentm pa tudi — pravi dr. Tresič — ena najpoznanejih ii najmarkantnejih oseb v avstrijskem parlamentu. Ni čuda, kajti delavnost in vestnost Biankinljeva na izvrševanju srojega mandata je naravnost uzorna. Nikdar ni utrujen, vedno je pripravljen za delo na korist svojemu narodu. Njegova rutina je čudovita, sar mu moramo ceniti tem više, ker mož niti nemški ni znal, ko je prišel v dunajski parlament. Menda ne treba praviti, kolike železne volje in vstrajnosti treba, da se človek že v zrelih letih Šele uči tujega, povsem nepoznanega mu jezika ? A Biankini se je naučil. Navadna konverzacija mu s'cer težje teče, ali parlamentarni nemški jezik pozna izborno. Skozi mnogo let se mu Je uho privadilo tako, da si Je prisvojil vso frazeologijo, da jo more rabiti „ex abrupto-. Tako Je vedno pripravljen za napad in obrambo. Delavnost njegova je naravnost brezprimerna. O svojih nastopih vodi Biankini nekako evidenco in Je Tresič iz njegovih besed posnel, da so njegovi govori, interpelacije, predlogi itd., dosegli že številko jtooo 11 Biankini je parlamentarec, borllec, ki ga cenijo prijatelji in ga respektirajo nasprotniki. Spoštovanje, ki Je uživa, Je toliko, da mu drugi poslanci — če sam ni bil toliko srečen, da bi bil Izžreban za govornika — radi odstopajo mesto.
Če pa še računamo njegovo neprestano neumorno delovanje kakor politika in borilca na narodnem polju v domovini, kakor žur-nalista, kakor deželnega poslanca, potem imamo šele pravega pojma o neizmerni svoti dela tega moža in o njegovi veliki ljubavi do svojega naroda.
Dr. Tresič pravi, da Blankinijevega Jubileja niso slavili ne s sijajnimi gostijami, ne s shodi, ne z deputacljami, ampak slavil ga |e sam skromno v svojem srcu, v zadovoljstvu na dovršenem delu. V tej tihi sreči se mu bližamo tudi mi, ne s čestitkami, ki jih on ne želi, ampak z živo željo, da bi mogel še dolgo vrsto let nadaljevati svoje blagoslovljeno delo za blagor in srečo Hrvatov, Srbov In tudi nas Slovencev v tej monarhiji!
Častno kolajno za 40Ietno službovanje so pre|eli od namestnika: višji nadzornik juž. žel. Henrik Stiimpfi, vodja obratnega nadzornlštva v Trstu; Karel Bosig, nadučitelj v Zagradu, JerneJ Celan, Ivan Šmuc, Fran Doles, Jakob Bizjak, Anton Teičič, Ivan Dolenc, Matija Majcen, Matija Kosen In Matija Spacan, vsi delavci Juž. železnice v Trstu, in Antonija Opatič, služkinja v Labinu.
Pesem v službi narodne stvari. Iz
Trebič nam pišejo: Na dan Sv. Štefana po-poludne so prišli k nam v obiske mili gostje, ki smo se jih prisrčno razveselili. Došli so pevci društev „Zvon" z Opčin in „Gaj" iz Banov. Namestili so se v gostilni JerneJa Kralja p. d. ŠČeka. Razveselivših se na tem obisku se je hitro zbralo v omenjeni gostilni mnogo vaščanov in razvila se je ob pevanju slovenskih pesmi tako animirana in prisrčna zabava, da kaj tako prisrčnega nismo še doživeli v naših TrebČah. Bili smo pač bratje z brati. Posebno ugodno vplivajo taki sestanki na one, ki niso še dovolj narodno vzdramljeni, kakoršnjlh, žal, imamo še tudi pri nas. To je tista velika in vzvišena misija, ki Jo mora pri nas še vršiti niša pesem, kar naj si dobro zapom lijo posebno vsi oni, ki bi hoteli trditi, da pevska društva nimalo več pomena in da so se preživela. Še, še je mnogo dela na ledini narodnega vzlramljanja. Zato iskrena hvala onim od „Zvona* in „Gaja", ki so nam dne 26. t. m. izkazali bratsko ljubav I
Nadvojvoda Evgen v Trstu. Nadvojvoda Evgen, ki se Je nastanil v Excelsior Palače Hotelu, je v sredo popoldne v spremstvu svojega adjutanta barona Skrben-skega odšel ceš iz hotela najpre| na pomol Sv. Karla, odkoder Je občudoval morje. Od tamkaj Je odšel v staro prosto luko, kjer je ogledoval Lloydov parnik „He'^ in" In hangar št. 1, nakar se je vrni'. obrežju do pomola „Sanita" in .GTn ^ i in potem nazaj v hotel. V četrta p^oldne se Je odpeljal v Mlramar v puaci k princezinji Windischgraelzovi, včeraj dopoldne pa si je v avtomobilu ogledal mesto.
v Trstu, dne 28. decembra 1912
„EDINOST št 361
Stran IH.
Zimski šport v Bohinju. Ravnateljstvo c. kr. državnih železnic je razglasilo potom c. kr. koresoondenčnega urada sledeče vremensko poročilo z Bohinjske Bistrice, datirano dne 26. t. m.: „Temperatura — 1, vreme jasno, santališče prav dobro, sanka-lišče za sankanje s konjsko vprego nepo-rabno, za skije dober sneg na senčnatih rebrih."
Silvestrov večer v gorah. Zvesti svojemu vsakoletnemu običaju polete tudi letos nekateri planinci na snežne gore, da proslave pomembni Silvestrov večer vrh skalnih pečin.
Cilj letošnjega poleta je Vršič ter planinska koča „Dom na Vršiču" pri Kranjski gori. Odveč bi biio opisovati obsežni vele-častni razgled na vse strani s tega mesta, ki nudi zlasti tudi v zimskem Času divne prizore. Pot do vrha koče je zelo priležna ter bode nudila posebno veselje sankačem.
Kdorkoli Je že preživel enak večer vrh naših gora v zimi, se mu zbudi gotovo zopet želja, da pohiti vrh snežne gore v slovo staremu a pozdrav novemu letu. Zato pa na svidenje dne 31. na Silvestrovem večeru v planinskem domu na Vršiču 1
Za plačevalce osebne dohodarine. C. kr. finančno ravnateljstvo razglaša: V smislu § 201 zakona od 25. oktobra 1896 dr. z. št. 220 mora vsakdo, ki je v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, dolžan izplačevati za eno osebo prejemkov na plačilu ali pokojnini, označenih v § 167, na leto več kakor 1200 K, podati vsako leto davčnemu oblastvu naznanilo o osebah, ki imajo pravico do teh prejemkov, navedši njih ime, stanovališče in posel, potem višino, vrsto v prejšnjem letu izplačanih prejemkov.
V naznanilih Je označiti tisti znesek, ki so ga v resnici dosegli izplačani stalni in izpremenljivi prejemki v letu pred davčnim letom — ako pa se ne drži spodaj navedenega izročilnega roka, pa v dvanajstme-sečni doti pred izročitvijo. Pri izpremenljivih prejemkih je siužbodajalcem prepuščeno, da napovedim, zadevajočim zadnje leto, pristavijo tudi napovedi prejšnjih let, ki prihajajo ob preračunu priredbene podstave v poštev.
Kadar se stalni ali premenljivi prejemki niso še plačevali skozi vse leto, ali so se izpremenili med letom, tedaj (e označiti način (nastop službe, zvijanje ali znižanje prejemkov, izstop iz službe) in čas te spremembe (dan, katerega je nastopila prememba, oziroma dan, od katerega ali do katerega so bili izplačani prejemki), in pa letni znesek, ter v resnici izplačani zvesek.
Na temelju označenih zakonskih določb poživljajo se radi priprave zu odmero osebnega dohodninskega davka za leto 1913 delodajalci, ki plačujejo prejemke imenovanih vrst, naj predložijo ona naznanila in sicer v neposredno-državnem mestu Trstu in okoliških občinah pri c. kr. davčnimi administracijah Trst I in II, v pokneženi grofiji goriški in gradiški in v mejni grofiji istrski pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih kot davčnih oblastih prve stopnje in sicer v Času od 1. do najkasneje 31. januarja 1913.
Vzorci za naznanila se dobivajo brezplačno pri pristojnih davčnih oblastih I. stopnje (torej za Trst In okolico pri gornjih c. kr. davčnih administracijah, na Goriškem-Gradiškera in v Istri pa pri pristojnih okrajnih glavarstvih).
Kazenska določila radi neresničnih naznanil ali opusta teh naznanil, nahajajo se v §§ 240, 241, 243 št. 6 in 244 zakona od 25. oktobra 1896 d. z. št. 220.
Odborova seja *Matice Slovenske"
dne 23. dec. t. 1. — Predsednik se |e v toplih besedah spominjal f prof. Fr. Orožna, načelnika zemljepisnemu odseku In sotrud nika »Matice Slovenske", nadalje dobrotvora Iv. Fabijančiča, ki je svoje imetje zapustil družbi sv. CM in „Mat. Slov." zapisal 500 kron, končno f ustanovnika Valentina Kri-sperja. S smrtjo Orožnovov je „Matica" izgubila iznova pisatelja za Štajersko v opisu „Sioven ke zemlje", pri tem bo v bodoče ločiti zemljepisni opis dežele od zgodovinskega in ga poveriti posebnemu pisatelju Dilo za Jugoslovansko Enciplopedijo napreduje ; popolnoma je urejen sedaj tudi načrt za šolstvo in narodopisje, na pol pa načrt za »Sredstva prosvete" in arheologijo. Tehniški siovar, ki ga je pripravila „Matica", Izdado združene inženirske organizacije jugoslovanske ter se bodo v terminologiji ozirale na čin večjo skupnost in enakost izrazov. Zemljevid slovenskega ozemlja Je v Matični pisarni v svrho poprav in nasvetov vsakomur na ogled. „Matica" uvažuje popolnoma vrednost zgodovinske slovnice slov. Jezika, kakor jo je v mnogih partijah Izdelal f prof. Štrekelj, a misli, da bi tako delo bilo najprimernejše za edicije Jugoslov. Akademije znanosti v Zagrebu. Spričo ilustracij Trdinovih „Bajk", ki jih je izvršil prof. S. Šantel, se sprejme načeloma resolucija, da „Matica" hoče gojiti slovensko obrazovalno umetnost. Znanost Je v letošnjih publikacijah slabše zastopana nego beletristika, a to vsled tega, ker so Narodne pesmi po smrti urednikovi morale izostati in se je „Bibliografija" (o zadnjih letih) že radi svoje obsežnosti morala preložili na 1 1913. — Določijo se honorarji pisateljem in ured nikom. Program za I. 1913.: 1. Korespondenca dr. Jds. Vošnjaka (.Zbornik", uredil dr. Drag. Lončar). 2. Br. J. Šleblnger: Bibliografija (kakih 14 tiskovnih pol). 3. Na-
rodde pesmi. 4. Zabavna knjižnica (s Fjnt-kovo dramo: „Tekma"). 5. Knezova ksjiž niča z beletr. vsebino. 6. Hrvatska knjižnica (skupno z „Matico Hrvatsko") ilustriran! .Ćenglčaga«. Uvaževale so se tudi srbako-hrv. narodne pesmi. Iz Mencingerjevih Izbranih spisov II. zvezek. Odobrava se namera „Matice HrvaUke za I. 1913. izdati Izbor Aškerčevih pesmi v uredništvu dr. A Bszale.
Iz odsekov „Matice Slovenske". Knjižni odsek. Za I. 1912. je Matica pravkar izdala sledeče knjig«: 1) „Zbornik", ki ga je uredil dr. Ilešič; 2) R. Petruška, Po cesti in stepi (pesmi), ki jih Je za tisk pri redil g. Oton Zupančič; 3) „Zabavna knjižnica" (s spisi gg. MllČinskega, dr. Laha in Premka), ki jo je uredil g. Fr. Milčinski; 4 Dr. Fr. Detele povest „Tulinskl promet"; 5. orevod romana Dostojevskega „Zapiski iz mrtvega doma" ; 6. Letopis (s statističnim« podatki in drugimi aktualnimi poročili).
Tehnični odsek. Gradivo za tehniški slovar, izčrpano zlasti iz Pleteršniko-vega slovarja, je po abecednem redu nem Ške termlnologie urejeno tudi v okviru po-edinih črk. Poleg tega se zbira in poponjujt gradivo po strokah za poštno, gozdarska, rudarsko in kemijsko terminologijo. To-le zadnje delo se bo nadaljevalo. Slovar, ki se s tem pripravlja, bo po Intencijah slovenskega In hrvatskega „Društva inženirjev" skupna publikacija jugoslovanskih inženirskih organizacij ter bo nemško-hrvatskosrbski in slovenski. V terminologiji sami se bo pazilo na čim večjo skupnost in enakost terminov.
Zemljevid slovenskega ozem-I j a. Korekturne pole zemljevida so ob delavnikih od 9-12 in od 4-5 v Matični pisarni (Kongresni trg, 7) na ogled. Ker se je bati, da bo, ko izide zemljevid, mnogo sodnikov, poživlja s tem „Matica" vse, ki se zanimajo za stvar, naj pridejo v pisarno in si ogledajo izdelke ter opozore na even-tuelne nedostatke; vsakdo bi mogel, zla-ti za svoj domači kraj, nasvetovati to aH ono.
Pevsko društvo „Zastava" v Lonjerju priredi, kakor vsako leto, tudi letos „Silvestrov večer". Uprizorila se bode nova Š tokova dvodejanka „Anarhist". Ta igra obeta, kakor že v njeni kritiki omenjeuo, obilo zabave. Po prireditvi se vrši ples, pri katerem bode sviralo domače godbeno društvo „Volarič". Kdor se torej hoče na Silvestrov večer zabavati, naj pohiti na prireditev pevskega društva „Zastave" v Lo-njer ! Na veselo svidenje 1
Vodstvo otroškega vrtca CM D v Rocol j se prav srčno zahvaljuje cerkvenemu pevskemu zboru od Sv. Ivana za krasno petje in še posebno njega vrlemu tenorju, kl bode skoro slavil 501etnico, ker s svojim prijetnim glasom navdušu|e in očara ljudstvo. Dalje srčna hvala g. Bocotu in mandolini-stični skupini „Viktor Parma" za požrtovalno sodelovanje.
Vstopnino so prepTaČall po 5 K: Emil Abramovich, Jakob Eržen, čevljar v Rocolu, in Rado Lah; po 2 K: Sever, Leban, Škrk Franc Mire;, po K 1*60 Sinkovič, PočkaJ. Ivan, Počkaj Franc, Sahar, Mršek, Slamič, Gerdol; po K 1: Slamič, Lokar z Grete, Boco, Gerdol Anton, Švab od Sv. Ivana, Štraus Jakob, £esar, Miha Grmek, Brezovec; po 60 vin.: Črnivec, ga. Lah, N. N., Koarič; oo 40 vin: Gulič, Slamič G. Vidmar, Gullč, Mržek, Gulič.
Dalle so darovali: Pahor Anton 1 kg biškoilnov, Josip Vatovec Štefanov 40 dkg biškotinov in 3 zaviike čokolade, Ivaa Poč-koj Škatjo uric, Karlo Suaič zavitek biškotinov in 2 škatlji slaščic, Vikiorija Matelik-Rašel 70 pomeranč, trgovec Batač 2 buteljki, Pavla Sankovič, učenka, 1 K.
Razpisana služba. Pri okr. sodišču v Sežani je razpisano mesto sodnega sluge; prošnje do vštetega 3. februarja 1913. 1. predsedništvu deželnega sodišča v Trstu.
Parnik „Venezia". Vožnja Trst-Be-netke s parnikom „Venezia" paroplovne družbe C. Tripcovich & C., se suspendira od konca tega leta do marca bodočega leta.
Biezplačno dobi vsakdo v vseh tr govinah s Čevlji in usnjem umetniško opremljeni Bersonov stenski koledar, ki ga tovarnarji slovitih Benonovih gumijevih napet-nikov poklanjajo kot novoletno voščilo p. n. cdjema'cem.
Julio Meinl uvoz kave

JYova filijalka
Corso 30 - Jrst - Oorso 30
Odprl se je v ulici San Lazzaro št. 8
nov centralni BUFFET

Vsak dan > aziia gorka in mrzla jedi J a za zajutrek.
Dunajske in kranjske klobase, praške gnjati itd. — Toči se pivo belo in črno najfinejše vrste. — Raznovrstna vina : istrsko, furlansko, kraški teran,
belo vipavsko in briško.
fj^ Ob nedeljah in praznikih ho odprt Buffet do polnoči.
s
OJiikovam pskariu in slaščičarna
Vinko Skerk - Irst
Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naroČila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših ml nev po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likeiji v steklenicah.
Brezplačna postrežba na dom. Kruh in slaščiče se izdelujejo s higijeničnim električnim strojem.
BRIVEC
Andrej Rojic
TRST - ULICA ACQUEDOTTO št. 20.
Hlgienična In dobri postrežba. Se priporoča za obisk.
' Umetniški predmeti 1
kipi, sijajno opremljeni, namizja vsake vrste; umetne cvetlice in palme, fantazijske opreme in perje za klobuke in mnogo drugih lepih stvari za darila ob vsaki priliki. Prava razprodaja, cene najnižje. Obrnite se na trgovino
Piazza S. Giovanni št. 3.
■ ■

UMETNI ZOBJ
P'omfefranja znoov
Izdiranja zsOgv brez = vsak« boisčme =
Dr. J. Čermžk V. Tu«ch*r
sob o zdravnik konce*, zobni tah&Si
—es* TRST r—
ulloa dali« Casorma Stev. 13, II. n.
f — Ako hočete imeti ■ zdrave in močne otroke, dojite jih same in uporabljajte za zboljšanje in pomnoženje lastnega mleka
IiZiOI.
zelo okusen izdelek, priporočen in predpisan od mnogih zdravnikov. Ta izdelek odpravlja vsled svoje izbome hranilne moči bolezni, ki so jim podvržene matere, ki same dojijo namreč vrtenje ia bolečine v glavi, v hrbtu itd. Številna zdravniška spričevala.
Prodaja se v vseh lekarnah.
Glavna zaloga:
lekarna „G A L ENO",
VIA S. CILINO - TRST.
m
^Sf Priporoča se
slovenska šivilja
TRST
ulica Barriera vecchia 33
vrata Stev. 13. -
»»
Slavij a
(4
uzo], zsranra. banka v Prosi
Rezervni fondi K 53,758^86-24.
Izplačane odškodnine in kapitali)« Kron
115v390.603~61. Dividend se je doslej izpl. K 2^88.081-85.
Po velikosti druga vzajemna utv. dmim držav« z vseskozi elov.-narodne npra*o.
Sprejema zavarovanja človeSkega življenja po najraznovrstnejlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in kulantneje. Uživa najbo^&i sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vtomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Olavni zastopnik v Trsta
0. CEGHAR, ulica Casernn IZ,
TASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTINI
družba z o. z.
Trst — ulica Tlziano Vecellio Stev. 3. — Telefon Stev. 250.
Izleti na vse kraie i
J	o
m varne.

avtomobilskimi žardinijersm: z Ž? prostori, avtomobilske Kočije odprte in eaprte, elegantne, solidne
Cene zmer e po dogovoru
VN/V/VN/ ^ W W
INI £
u
obroke!
Velika zaloga lsdelanik oblek 3
V«Nu kfctn fukavratalh oblik a |upc'< In tfrik«, jukin), po»rlnlkt» VMb klktnai — 3p«l|illttU t »«in|l.
Velika lzbera T«lBei>egi blaga. Na] zmernejše ee&e.
Adolf Kostoris - Trst
S. Okronal itev. 10» L ndstrople, zrara »Bufi« Automadco". Telefon IL 251, Rim. U.
JUM
Stran IV.
,EDINOST" št. 861.
V Trstu, dne 28. decembra 1912.
Slovensko gledališče.
Jutri, v nedeljo popoldne se ponovi pri ljudskih cenah Sardoujeva veseloigra „DOBRI PRIJATELJI".
(No« intimes.)
Ta veseloigra, morda najboljša izmed vseh, ki jih Je vprizorilo do sedaj naie gledališče, je dosegla pri premijeri popoln vspeh In kritika je bila polna hvale. Ne moremo zato zadosti priporočati našemu občinstvu, naj si ogleda te krasne dele slavnega francoskega komedljografa.
Zvečer se ponovi Zajčeva opera
»NIKOLA ŠUBIĆ ZRINJSKI". Ta predstava velja za abonnement A.
Tržaška maia kronika.
TKST, 27. decembra.
Polzkušen samomor. Danes zjutraj nekako ob S so zaslišali v artiljerijskem ar-zenalu na Campo Marzio strel. Ko so prihiteli na lice mesta so videli, da si je 21 letni prostak 97. pešpolka, Ernest Kramerstetter iz Oprtlja pognal iz svoje službene puške krogljo v glavo. Naslonil si je puškino cev pod brado in sprožil. Kroglja je prodrla proti levemu ušesu. Ob poli 11 dopoldne je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je odredil prevoz ranjenca v vojaško bolnišnico. Kramerstetterjev položaj je zelo resen. Vzrok poizkušenemu samoumoru je baje neozdravljiva bolezen.
DruStvene vesti.
Pevsko društvo „Trst". Danes ob 8 zvečer Izredna pevska vaja za mešan zhor. Ozirom, da je ta zadnja vaja pred nastopom, prosimo polnoštevilne udeležbel
Klub bivših „KoIaSev", Danes odpade pevska vaja.
Slov. akad. fer. društvo „Balkan" v Trstu. Danes se vrši točno ob 8 zvečer v gorenjih prostoiih restavracije „Bal&an" zimski redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Z ozirom na izredno važnost nekaterih točk, ki pridejo na razpravo, je polno-številna udeležba nujno potrebna 1 Naj ne zanemari vsled tega noben tovariš svoje dolžnosti, ki jo ima napram društvu I — Prijatelji društva ki se zanimajo za njegovo delovanje dobrodošli I
Pozor, pevci ZJŽ.! Pevska vaja se vrši danes v soboto, ob navadni uri v društvenih prostorih. Pridite vsi, ker je to zadnja vaja za nastop na Silvestrov večer.
Odbor.
Kolesarsko društvo .Balkan" vabi vse svoje člane in odbornike k današnji seji ob 8 zvečer v kavarni „Minerva".
Mar. del. organizacija.
Silvestrov večer NDO. NDO priredi v torek .Silvestrov večer" v veliki društveni dvorani, v ul. Sv. Frančiška št. 2. Na sporedu so razne zanimivosti. Z eno besedo rečeno, bo to krasna domača zabava. O polnoči pa bo govor. Nadejamo se, da se v obilnem številu udeleže tega zadnjega večera v tem letu člani in članice NDO in tudi drugi, ki z NDO simpatizirajo.
Skupina „Lloydov arzenal" sklicuje za danes ob 6 zvečer važen sestanek v društvenih prostoru pri Sv. Jakobu.
Dež. izv. odbor NDO. V ponedeljek ob 8 zvečer odborova seja v društvenem prostoru. Odborniki so naprošeni, da se seje gotovo udeleže.
Godbeni odsek NDO. Danes, v soboto, ob 8 zvečer godbena vaja. Ker se bližajo nastopi, naj nihče ne manjka.
Občni zbor ženske skupine NDO. V nedeljo, dne 29. t. m. ob 4 pop. občni zbor v društveni dvorani. Dnevni red: Volitev odbora in poročilo o dosedanjem delovanju ženske organizacije.
„Narodna delavska organizacija" v Trstu sklicuje za Jutri, dne 29. t. m. ob 10. predpopoldne velik javen shod v veliki društveni dvorani v ulici Sv. Frančiška štev. 2.
Dnevni red: 1) Velika brezposelnost slovenskega delavstva v Trstu, 2) Protest proti renjlkolom, 3) Veliki pomen .Narodne delavske organizacije" v sedanjem času.	_
Vesti iz Goriške.
Otroški vrtec v Nabrežini priredi dne
29. decembra t. 1. ob 3 30 popoldne v tukajšnji ljudski šoli „božićnico". — Vstop je prost. Gosp. Tomaž Gruden Je daroval 20 K in gosp. Josip Caharija 10 K. Srčna hvala I
Iz Nabrežine. Dramatični odsek javne ljudske knjižnice v Nabrežini je priredil dne 22. t. m. štiridejanko „Sin". Da si je bila prireditev v z7ezi s precejšnimi troški, z izgotovljenjem odra itd., se vendar naše občinstvo ni odzvalo v takšnem številu, kakor smo se nadejali. Igra Je vspela do cela povoljno, priporoča se pa, da se v bodoče posamezne dramatične moči še bolje vglobijo v svojo ulogo.
Neprijetno je dirnilo, da so se nekateri, ki jim Je bila igra docela pcznana, pri najbolj pretresljivih prizorih — smejali. Priporoča pa se, da se v bodoče občinstvo ne vznemirja glede sedežev.
Vesti iz Istre.
Pevsko društvo .Slavec" v Ricmanjih priredi .Silvestrov večer" v prostorih Konsumnega društva. Na sporedu so: petje, igra, deklamacija, godba, po polnoči pa ples. Na obilno udeležbo domačinov, in iz bližnjih vasi vabi	Odbor.
Iz Herpelj. Pod tem naslovom se skriva avtor dopisa v cen j. listu .Edinost" od dne 6. t. m. št. 340. Bolj odkrit bi vendar mogel biti in se pošteno podpisati, oziroma navesti kraj, kjer biva. Ker v Her-peljah bi se težko dobila oseba, ki bi novo-imenovanemu cestarju ne privoščala tiste Škorjice kruha, ki si jo bo pošteno in vestno služil. O tem smo uverjeni mi, ki ga dobro poznamo. Dalje pravi, da imenovani cestar nI zmožen za opravljanje cestarskih del. Smešno! Njegov oče je pošteno služboval v ravno isti službi nad 40 let in omenjeni cestar je hodil žn|Im iz mladih nog na cestarska dela In je s tem obenem prakticiral; pozneje se je naučil in opravljal zidarska dela, kar je gotovo le prednost. Da ni bil vojak In kar je Še drugega manj otesanega pisano o njem, to bi si mogel avtor prihraniti za-se _
Druge slovenske dežele,
Volitev župana v Postojni. V ponedeljek dne 22. t. m. se Je mestni zastop v Postojni zbral v sejo, da vsled smrti Gre gorja Pikla izvoli novega župana. Izvoljen je bil enoglasno g. Josip Lavrenčič, tovarnar ta posestnik v Postojni. Na tej vo-litvi Je zavladalo v Postojni splošno zadovoljstvo, ker si res niso mogli izbrati boljega in sposobaejega moža kakor načelnika te lepo napredujoče mestne občine. In nujno potrebno je, da stoji na čelu občine tak inteligenten mož, ko bo treba reševati razna za občino velevažna vprašanja. Zato Je nujno potrebno, da bo mestni zastop soglasno na roko g. županu.
Poziv za novoletna voščila 1 Prosimo vse naše cenj. inserente naročnike, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan nc* vega leta, naj se pravočasno javijo podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. Inseratni odd. .Edinosti".
Qtirin vr& za Olje, dva zaboja, novo narejena, OlirjD obbita s pločevino in nova štelaža 3 metre Široka, se proda. Naslov pove inBeratni oddelek Edinosti pod št. 2992. _ 2982
Obešala iz medi ~ *-oiŽ
Caserma 14. Umberto Oeaca, trgovina z Železnino.
Ifrnionnipa IVAN goručan, Tret, ulica IVI UJCtUlllbd Paequale Revoltella ali Chiadino in Monte št. 27, I. nad he priporoča cenj. občinstvu za vsakovrstna del<». Solidna postrežba, vehka izber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju.	_2787
Anton Novak, brivec JJbS-
vedere št. 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM!	2661
Pozor Slovani! da Bem prevzel znano
gostilno (z diplomiranim vinom) od gOBp. Kovačiča v ul. Giulia St. 13 (nasproti ljudskega vrta). Točil bom naj bolj&a dalmatinska vina po nizkih cenah Splitsko in viško vino :
staro (črno) 80 vin., novo (črno) 88 vin., belo ... 88 „ opol . . 88 „ čez cesto ... 80 vin. Dobra dcmaČa kuhinja, mrzla in topla jedila v vsakem času Obed po 48 vin. (24 kvajcarjev). — Go-stilna je pripravna za shode, prijateljske večere, sestanke itd. Priporočam se slovanskemu občinstvo n članom NDO, da bi me podpirali. Za mnogoštevilni obisk ae priporoča ANTE DVORNIK. iž4Gb
Slovenci! Slovani I
e4ino slovenske ararne Iti zlataroe t trstu, Via «iel Rivo 26. Vsako poprov* Jamči se za 2 leti, fstotako tudi vsmkt naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k •volim! Udani ALOJZU POVH. m
Back & Fehl
splošni unlformsRl zavod Trst, Acquedotto 12
Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri
gejr ODLIKOVANA "VI
tržnSKn prottolnlna obuval
ULICA 0I08UĆ CARDUCCI ŠT. 21
Barun različnih izberov najfinejših moških in fes skih obuval po najnif Jih oen&h se prodajajo tudi po izrednih cenah :
10-I0 5C
Usnje Boxcalf s trakovi . Usnje Bozealf z elastiko . Usnje Boxcalf oblika Derb
i lan
usn
Enaki za dečke 1 K manj. - Vsakov. blago I. vrst« Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
. po K . po K . po K
e Boicalf z zaponaml Trlumpb po K 10*50
ASTI In šumeči refošk
prave specijalitete odlikovane kleti
Radoslava petrić-a
ZALOGA V TRSTU ulica Geppa 5t 12. - Telefon 1025.
Priporoča tudi svoja zajamčeno pristna daU matinaka Tina. — Posebne nizke cene preprodajalcem in odjemalcem na dom
Krojačnica Vek. Terzo
Trst, ulica Fonderia štev. 4, I. n.
Priporoča se c. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev.
SVOJI K SVOJIMI
Proti kašlju, grlobolu, kataru, hripa-vostf, kataru, upadanju glasu itd. itd.
zahtevajte vedno
Čudovit učiaek pri pevcih, govornikih, prepevednl-klb, učiteljih itd. — Dobivajo se v škatljicah v Prendlaljevi lekarni v Trstu, Via Tiziano Vecellio Št. 22 in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. • Skatljioa atane 60 etotlnk.
Na nobeni mizi ne bi :: smela manjkati ::
steklenica dobrega ruma, pravega konjaka, maraale, maraskina is Zadra
ki se more kupiti po cenah, ki se ne boje nobene konkurence v Žg-anjarni
AL QUISI3ANA
Carlo Pollak
trg PonteroMO 3 (vogal ul. Ponterosso) in v skladišču ul. Maaaimo d'Aseglio 1.
Preden se kupi, se lahko poskusi!
Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva iz bambus-*, indijskega trsja in protja.
Praktični in koristni darovi
za božič in novo leto
nuKunumi
JC H
Nova dalmatinska
gostilna - buffet
Trst, ul. Pasquale Revoltella 479. Toči se dalmatinsko prvovrstno vino in Dreherjevo pivo. Mrzla in gorka jedila.
CENE JAKO ZMERNE.
Vino za družine po znižani ceni.
Priporoča se za obilen obnk udani
JURAJ PERIŠIĆ, lastnik.
5vojo higijenično brivnico
priporoča slav. občinstvu
si. ŠE BEK, 1=1
brivec
TRST, ul. G. Carducci 9.
Odda se v najem
HOTEL
z opremljenimi sobami, konjskim hlevom, senčnatim dvoriščem, vrtom, v lepi legi sredi mesta. Gotov dohodek. Kavcija 4000 K.
Pod ugodnimi pogoji se tudi proda.
Za pojasnila se obrniti na: IVAN PERIC, Tržič (Monfalcone), vfa Stazione Št. 121.
Lekarna Brelih u fežani
Ribje olje 1. vrste 1 steklenica K 120; 3 stekl. po pošti vse franko 4 50 K.
Obliž za kurja očesa 20 vinarjev. - Neoporekljivo sredstvo. -
Novi zobozdravnišHi ambulatorij
ul. Rossini St. 12 (vogal ul. delle Poste)
Laboratorij za moderno dentistiho.
Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe z materijalom najboljSe kakovosti po K 2.
Izdiranje zob brez bolečin po 2 K. Ordinacijske ure:
od S dopol. do i pop. in od 3 do 7 »veder. Ob nedeljah in praznikih od g do 12.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Perničič
ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne).
Franc Štrancar
gostilničar v Trstu, u!. Giuliani 32 priporoča cenjenemu občinstvu svojo
STILNO
-JĆ pi <|?vil»
v kateri teči pristno vipavsko domače vino lastnega pridelka, ter Istrsko In druga vina. Domača kuhinja. Vse po zmernih cenah. Priporoča se cenjenemu občinstvu za obisk.
Nizke cene ::
Gualtiero Cozzio
Pano Saa Gloranul 1
ta Torreate le (aaspretl Chloixl) Trat
PRVA brusarska :: DELAVNICA ::
la električni motoi.
Bogat izbor škarij
brivnih britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las.
Dobroznana tvrdka
Vittorio Pisenr, Trst
Ulica Arcata 1, zraven gost. „Ali' antico ussaro", opozarja svoje cenj, odjemalce, da je prejela velikansko partijo
napravljenih oblek za može in dečke
z kolosalno izbero Pa.tojev, Ulsterjev, kožuhov, kupljenih pri prvih
tovarnah, za prihodnjo jesensko in zimsko sezijo. Prodaja se po tako nizkih cenah, kakor že nikjer In nikoli

M ovo pogrebno podjetje, Trst
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON 5t. 14 02,)
Prevoz mrličev na vse kraje
Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov^ J. MRZEK, Općino St. 170 ; T. VITEZ v Nabrežini na trgu pri cerkvi; A. JAMSEK, pri Orehu (Noghere); F. BRNETIČ3 v Škednju. ======== Zaloga piistnih voSčenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejSo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksuijoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, j ajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja uL Tesa št. 31. telefon 1402.	Družabnik in ur^avitelj M S T I B I L J.