Po volitvah. IV. Klerikalna stranka se kaj rada baha, da je dala učitcljstvu — ki je v njenem taboru — učitelju mandat, ceš, ^lejte nas, kako smo naklonjeni učiteljstvu, medtem je pa narodna-napredna stranka prezrla zahtevo (?) uciteljstva, da mu odstopi jeden siguren mandat. Povdarjati moramo vnovič, da se nam to bahanje dozdeva prav slično onemu slučaju, ali recimo dogodbici, ld jo pripoveduje sv. pismo o colnarju in farizeju. Priliko smo imeli že, opetovano opozarjati politikujoče slov. občinstvo, da je klerikalna stranka odstopila ta niandat težkega srca, a morala ga je, misleča in upajoca, da ta nnenavadna naklonjenost" privabi vsaj še nekaj takih kalinov v klerikalni tabor kakor so -katoliški Slomškarji", ki se ne boje očitno pokazati, da jim klerikalne lukulične pojedine prav dobro teknejo in da je njih glavni uzor klerikalna kuhinja in klet. Toda slovensko učiteljstvo je v ,,pretežni ve.ini" vže toliko probujeno, da ve ločiti noč od dneva, o tem dovolj glasno govori najmlajša ,,Slomškova podružnica" v Gorici. Istotako moramo povdarjati, da se učiteljstvo narodnonaprednega mišljenja ni nikdar izreklo kot korporacija za to, da mora odstopiti narodna-napredna stranka zanesljiv mandat. Mogoče je pač, da se je privatno izrekla tu in tam želja v tem smislu, toda učiteljstvo ni nikdar oficijelno po ,,Zavezi" oziroma nSlov. učit. drustvu v Ljubljani" izreklo zahtevo v ravnokar omenjenem smislu. Intorej najseblagovolivzeti „ ad notam". In slovensko, oziroma kranjsko učiteljstvo je bilo pac trdnega prepričanja in je še dandanes tudi, da bi bilo popolnoma nepotrebno, zahtevati mandata, k aj t i u č i t e 1 j s t v o je prepojeno s prepričanjem, da je narodno-napredna stranka poslala v deželni zbor može, ki imajo v istini srce za bedo slovenskega ueiteljstva — no, ako se je pa motilo v tem in so bile le one obljube prav navadna fraza, pomnita naj klerikalna kakor naro dno-'napredna stranka, da bode kranjsko napredno učiteljstvo izvajalo potem svoje konsekvence in krenilo na ono pot — na pot politične zrelosti. Slednjič bodemo pa vedeli ceniti tudi besede in obljube klerikalne stranke, one stranke, ki tako rada izvablja v svojih glasilih one sirenske glasove — da hoče imeti ta stranka ,,neodvisno, izobraženo in gmotno trdno podprto učiteljstvo". In zastopnik ,,katol. Slomskarjev" bode imel sedaj dovolj prilike drezati in drezati klerikalne kakor tudi liberalne poslance, da izpolnijo one svoje obljube, ki smo jib v polupretekli dobi čestokrat slišali. Bojimo se pa, kakor smo vže v predzadnjem clanku pojasnjevali, da bode imel učiteljposlanec, kot zastopnik kmetskih obcin, kmetskih volilcevvezane roke in zadrgnjen vrat takrat, ko se bo slo za učiteljski interes, ker je program klerikalne stranke čisto nasproten težnjam uciteljstva, zakaj prva stranka zahteva in tndi sistematično deluje na to, da se vpelje poldnevni poduk, da se skrajša šolska doba, da se omeji sploh ves poduk in sploh, da je sedanja šola ,,prokletstvo za ljudstvo" ; a druga ima pa v svojem programu zahtevo, da se šola pospe na višek svojega razvoja, a to se da doseči edino le z razširjanjem vže obstoječih šol oziroma napravo novib, s celodnevnim podukom, s podaljšanjem šolske dobe in s splošno, intenzivnejšo vsem krogom pristopno izomiko. Slovensko učiteljstvo treznega razuma in lahkega srca pričakuje bližnje bodočnosti.