. štev.
V Ljubljani, v četek 7. tbra 1880.
Letnik VII .
Inseratl se »prejimajo in velja risiopua vrsta:
j kr., če se tiska Ikrat.
16
Pri večkratnem tiskanji ce ia primerno cmaujfta.
Rokopis
se ne vračajo, ne!rankov«n» pisma se ne »prejemajo.
M »roonino prejema '¡pravuiStva (tanunistracija) in eicspetiicija na Unnajski cesti St. 15 v Medija-ovi ltiši, II. nadstropji.
PalitiOen list za slovenski narod.
Po pošti	prejemar	velia :
Za ceio ieto	. . 10	gi. — kr
ta poiieta	. . 6	., — „
ta četrt ieta	. . 2	„ 50 „
V administraciji velja:
Za ceio ieto . . 8 gi. 40 kr za poi ieta	4 „ 20 „
za četrt ieta	2 „ 10 „
V Liubiiani na dom pošiljan velia 60 kr. več na ieto.
Vredniltvo je Poljanski nasip St. 48.
izhaia po trikrat na teiien in sicer v torek, četrtek in soooto.
Kje je naša tolažba?
Za Bogom moramo zmirom sami Da se največ zaupati. Ako je narori prav majhen, pa čvrst, složeD, domoljuben, potem postane nepremagljiv. Poglejmo Albance, njih tudi ni več, ko nas Slovencev, pa hrabri so in vkup drže in tako zotč kažejo celi Evropi, ta pa si jih ne upa prijeti. Poglejmo malo pest Črnogorcev, kako so si v sredi turškega navala skozi stoletja vedmh bojev ohranili svobodo. Poglejmo stare Grke, kako malo jih je bilo in so premagali grozno armado perziškega kralja. Tako se bomo tudi mi Slovenci ohranili, ako bomo složni, hrabri, požrtvovalni in domači vrt čistili plevela nemškutarije, in glejmo, da bo vedno več src navdušenih za slovensko domovino, ta srca bodo bramba domovine in naša tolažba. Mi moremo povsodi izruvati ljuliko sebičnosti , in namesto nje zasaditi lepodišečo cvetlico radodarucsti. Med dobrimi ljudmi je lahko živeti; pa dobri ljudje so tudi hrabr. ljudje. Pred vsem moremo gledati, da zasejamo po celi domovini plemenito cvetlico požrtvovalnosti. Noben narod še ni velik, slaven , ali svoboden postal , ako ni imel mnogo požrtvovalnih mož, ki so darovali svoje premoženje in svoje življenje za domovino. Dokler ta cvetlica pri uas ne bo prav udomačena , tako dolgo bomo le počasi napredovali. Skopuhi in taki, ki le sami za se skrbe, morajo izumreti, in na njih mesto mora stopiti zarod, ki bo poln ljubezni do domovine, zvesto udan katoliški cerkvi, vsigdar pripravljen,
kaj žrtvovati za domovino, odločen in vnetna čast svojega naroda.
Naša tolažba leži pa tudi v tem, da imamo devetdeset miljonov bratov Slovanov, kteri nas v sili ne bodo zapustili. Velika je sicer prevzetnost Nemcev, odkar so Francoze premagali; oni se obnašajo zdaj, kakor gospodarji sveta; pa ta glorija bo le en čas trpela. Prvi Napoleon je še vse drugače zmagoval, kakor zdaj Nemci, tudi on je mislil, da je svet njegov, nazadnje je pa nizko obsedel. Tako bodo tudi Nemci poiržani in Slovani Be bodo potem svobodno razvijali. Nemcev je le petdeset miljonov, Slovanov pa devetdeset; Rusija ima brezštevilne čete konjikov, b kterimi lahko poplavi celo Nemčijo; ni tedaj z lepa misliti, da bi Nemčja Rusijo premagala. Kedar se bo bil velik boj med Nemci in Iiusi na brauibor-skem pesku, tačas se bo odločila tudi osoda avstrijskih Slovanov.
Naša tolažba pa je v tretjič napredujoči tek zgodovine. Prišel je čas za Slovane, zgodovina kliče Slovane na dan , tudi oni morajo izvršiti častno nalogo v zgodovini. Zapadna Evropa se je preživela , ter je že v mnog h krajih gujila in trohljiva postala. Treba je, da se prenovi in na novo oživi, in to se bo zgodilo b pomočjo mladih, čvrstih in nepokvarjenih slovansk h narodov. Tudi nam Slovencem je odkazana naloga, in da to izpolnimo, nas bo osoda ohranila, obrauivši nas pred napadi sovrsžnih Bosedov. Bolj ko se mi krepimo in jačimo, bolj pešajo naši nasprotniki , in vsako leto se na bolje obrne , tako da mi močueji
ISankovtar.
Dogodba na sodnijske spiso naslonjena.
Prva šola. Janez V. se je rodil v vasi K. na Kranjskem. Že kot ovčji pastir je kazal velik um za mehaniko, posebno pri kovaču je rad tičal in tam ogledoval različna orodja. Ker je kovaču včasih meh gonil, včasih mu držal klešče, v kterih je bilo razbeljeno železo, da je kovač s kladvom ga obdeloval, in se je sploh kazal jako pripravnega , ga je kovač rad imel, posebno pa, ko je videl, da fant ni brez glave.
„Škoda, če bi vedno ovce pasel," modruje kovač, gre k revnim Janezevim starišem in pravi : „Veste kaj, fant je za kaj boljšega, kakor za krave in ovce. On ima dobro glavo in utegne kdaj še imeniten postati. Jaz vam bom eno povedal. Dajte ga k meni v šolo, vzamem ga zastonj in mu bom še jesti dajal. Za obleko mu boste že skup spravili, če pa ne, no! saj kaka cunja se ž» še tudi tako dobi in potem si bo kmalu sam kak krajcar zaslužil."
Starišem je kovačeva beseda ze!6 všeč, zato pravi oče :
, No, če mislite, da bo Janez za kaj, vzemite ga I Saj imam jaz še drugih dosti, s kterimi Bkoro ne vera kam."
Tako je Janez prišel popolnoma h kovaču. A kar se je pri njem učil, to ni zadostilo njegovemu uka željnemu duhu; zato je lotil se še druzega, namreč knjig in peresa. Kovač mu v tem ni mogel biti učenik , kakor v ko-vaštvu, ker je sam bil le toliko pismouk, da si je s črtami na vrata zaznamoval vaščane, ki so mu za podkovanje konj, za kak žebelj itd. kaj dolžni ostali; brati pa je znal le češnje in jagode, knjige so mu bile s črnimi kavkami pomazan papir, v kterih je le ,,pildke" poznal.
Da Janezu tak „mojster ' ni mogel biti v vsem učenik, to bo vsak rad verjel. Ker mu pa „mojster" kovač v tem ni mogel biti učenik, kakor v kovanji podkev, žebljev in obro čev za kola, poprijel se je Boštjana. Tega Boštjana zgodovina je kratka, vsakdanja. Hodil je tri leta v šolo, potem ni mogel naprej, ker so mu stariši pomrli. Podedoval je za njimi par goldinarjev, vse drugo so mu bratje „snedli", kakor je rekel, ker so bili na-nj hudi zato, ker je on v mestu bel kruh jedel, a nič delal, oni pa so doma morali od zore do mraka delati, pri vsem tem pa so vendar-le čru kruh jedli. Zato so se nad najmlajšim — in ta je bil Boštjan — maščevali s tem, da so mu vse, kar je cče bil za „študenta" izdal, v dcdžčino
postajamo, naš sovražnik pa slabeji. Že to je dobro znamenje in porok , da bomo sčasoma sovražne napade prav brez težave odbijali.
Politični pregled.
V Ljubljani 6. oktobra.
Avstrijske dežele V I&arlgJmdu so imeli nemški Pemci svoj , parteitag", na kterem je posebno neki dr. Rus vekal o „zatiranem" nemštvu. Hoteli so skleniti prav ojstre resolucije zoper vlado, pa vlada jim je te resolucije konfiicirala. To ima nek8j dobrega na sebi, ker so hoteli te resoluc je v tisočih iztisih med ljudstvo razdeliti, zdaj jih pa ne smejo, in tako se je za-branilo uznemirjevanje nemškega prebivalstva.
Iz Kočevju se piše v „Politiko", da so nekteri kočevski meščani z divjim hrupom in zmirjanjem napadli kneza W.ndiscbgifttza, ki se je tam svojim volilcem predstavljal in njih želje poslušal. Kočevarjem je res treba m rue popotnike napadati in insultirati, njim, ki morajo toliko po svetu hoditi, in so povsod na gostoljubnost ljudi navezani. Kaj bi Ko-čevarji rekli, ko bi jih mi iz vsake krčme ven vrgli, kamor pridejo pijanim ljudem zadnje šestice iz žepa izvabit I
Med vsemi ministri sovražijo centralisti najbolj «Se. Duiiajevskeg», ker je odločen federalist, pa tudi bistra glava, da mu do živega ne morejo. Poleg tega ima finance v rokah, ter se nič ne ozira na želje judovskih borzijaucev, kterim je začelo vode zmanj-
ali doto vračunili in kar je potem Boštjan dobil je bilo malo več, ko za pošteno kosilo. — Boštjan si s tem — se ve da — ni mogel naprej pomagati in ker „na pol gospoda" bratje tudi niso hoteli doma trpeti, je šel k doktorju za pisarja. Potem je „post tot discrimina re-rum" ali po domače: ko je pisarnice skoro vseh doktorjev mesta obsedel, nazadnje vendar-le prišel zopet v domačo vas — ne na dom , ampak k županu za pisarja. Temu je bil všeč, prvič, ker je vsaj pisati znal in celó nemški, župan je komaj svoje ime podkrac-ijati umel, drug č, ker ni zahteval nobene plače, ampak za jed in posteljo še c'ó za kako orodje prijel ; za obleko in tobak ter za kak polič vina si je že vedel od ljudi prislužiti, ki so mu dajali pisma svojih sinov pri vojaščini brat ali njim pisat, ali so sploh kakega pojasnila v pismenih, mordu celó sodnijskih rečeh potreboval*. Sploh rečeno: Boštjan je veljal za učenega, pismouka, ljudje ga niso posebno spoštoval', ker se je bil že marsikteri z njegovim svetom opekel, kar pa Boštjanu ni belilo glave, ker je pri vsem tem ali prav vsled tega dobro živel, čeravno njegov žep ni skoro nikdar videl celega goldinarja.
Ta Boštjan j • bil tedaj Janezu učenik v branji in pisanji. Bil je učenik poceni. Za par
kovati, zato ua vso uioč vpijejo zoper fiaau-| čuega ministra. Dunajevski si je svest ojstrih napadov od strani centralistov, kedar se državni zbor suide, pa on je tudi mož za to, da bo vse napade odbil.
Jfliiilstcrstvo se še vedno preveč nagiba k ustavoverni stranki, ter se jej hoče ua vsak način prikupiti. Zarad tega pa ustavoverci niso 11 č bolj prijazui vladi, ampak postajajo le toliko bolj predrzni v opoziciji, ker mislijo, da se jih Ta&ffe boji. Obžalovati je, da Taaffe ue sprevidi , da ustavovercev ne bo nikoli za se pridobil, ker oni hočejo sami vladati, za vse druge koncesije se ne zmenijo. Ko bi Taaffe to strauko ignoriral in jej odtegnil vsako pomoč, ter njene pristaše odstranil od javnih mest, potem bi kmalo videl, kako bi ta stranka sama po sebi razpadla v nič.
V <lnnaj*kciii mestnem zboru bosta stavljena dva predloga , da naj se skliče na Duuaj splošni nemško-avstrijski „parteitag."
Zadeva zastran slovauskih šol v ISneii se zmirom zavlačuje. Deželni šolski svet je zdaj spet mestnemu zboru prošnjo nazaj poslal, z dostavkom, naj se še eukrat preišče, če so slovanske šole res potrebne ali ne. Šolski svet in mestni zbor pa sta oba v nemških rokah, zato se lahko že naprej ve, kako se bo stvar rešila.
Pravijo da pride fzm. Wiirlciiiltcrg v Prago za vojaškega poveljnika, Filipovi« pa da pride kam drugam.
Jeza nemških listov, da tudi Tisza ui dovolil nemškega gledišča v Pešti, se še zdaj neče poleči. Kaj ti nemeomani res mislijo, da je ves svet njihov, in da bodo tudi na Ogerskem tako germanizirali, kakor pri nas? — Po vseh nenemških deželah bi se morala uerediti postava, da vsak Nemec, k se priseli, se mora naučiti deželnega jezika, ter se ob enem odreči svoje narodnosti, aii pa spet iti naprej.
Vnanje države.
Pred Ulčinjem ni nič novega. Turčija je prosila za obrok, češ, da bo potem take predloge stavila, s katerimi bodo vsi zadovoljni. Zdaj je obrok pretekel, Turčija pa ue ve nič povedati, ostala je svoje predloge dolžna, dokaz,
da je bilo vse le sleparstvo, in neumno je bilo, da so jej obrok dovolili. List „Italie" hoče pa spet vedeti, da je vse upanje , da se bo spo-lazumljenje med Turčijo in velesilami doseglo.
Velesile nemajo nobenega veselja, s Turkom trdo postopati, Nemčija simpatizira z njun. Avstrija se boji, da se ue bi orientaluo vprašanje vnovič razvilo, Francoska se pa tako že od nekdaj obotavlja. Edini dve državi, ki sta pripravljeni, energično postopati, ste llu-sija in Anglija. Zato pa tudi vsi turški prijatelji Gladstona iz srca sovražijo. Zmirom pripovedujejo, da bo moral odstopiti in take čenče pogrevajo po „N. fr. Presse' iu enakih turških bstih.
Šambordski gref se je zdaj začel „kralja" imenovati. To francoske republikance zelo jezi. Vendar ima „kralj" veliko skrivnih prijateljev, posebno med katoličani, in bolj ko bo republika norela, cerkev tlačila in duhovščino pre gaujala, toliko bolj se bo bližal čas, da bo frar.coski narod vsemu liberalnemu švindelnu konec uaredil, in povzd gnil grofa šambord-skega, potomca nekdajnih francoskih kraljev, za svojega kralja. Saj vemo, da so Francozom premembe priljubljene.
Izvirni dopisi.
Iz goriške okolice, 28. teptembrn. (Državnozborska volitev in raznoterosti.) — Že ste zvedeli izid naše državuozborske volitve od 27. t. m , kteri se mora v sedajnih narod nostnih goriških razmerah dovolj vgoden smatrati, ker tako smo po mnogih ovinkih dospčli slednjič vendar-le enkrat do zaželene sloge, ktere se trne majka Slava radovati. Itazmera oddanih glasov je taka-le: Za dr. Touklija v Tominu 54, v Bovcu 9, v Sežani 2 , v Gorici pa 117, skupej: 182 glasov; za dr. Abrama v Tominu 17, v Bovcu 4, v Sežani 50, v Gorici le 16(1), skupaj le 87. torej je dr. Toukli voljen z znamenito večino 95 glasov.
Narod je govori', da hoče imeti za zagovornika v državnem zboru g. dr. Tonklija , in slovenski narod na Goriškem je prav sodil; zdaj je le še na tem ležeče, da se bode naš novi poslanec tega mu glasno izrečenega zaupanja
t ud i zares — kakor se trdno zanašamo — vrednega storil, ker le tako hota vladala tudi v bodočnosti veči red in edinost pri volitvah, kakor je dosedaj bilo. Spomina in pohvale vredno pri tej volitvi je pa to, da niso hoteli lauski privrženci g. Povšeta hudega s hudim povračati, marveč so se dali kot zreli brez-strastni domoljubi, pozabivii preteklost, voditi le po narodnem načelu in so dali svoje glasove — razun onih na Krasu v Sežani , kar brez izjeme dr. Tonkliju. Da se je pa velika večina volilcev nasproti dr. Abramu in za dr. Touklija odli čila, je prav naravno. Naš ubogi in še vedno, zlasti pa v jezikovi ravnopravnosti zadpostavljeni narod potrebu e v sedajnih časih nevstrašljivih živthno delujoč h moči in taka moč je dr. Toukli, kteremu po preteklosti soditi ne maujka spretnosti, niti volje; poleg tega se on ni vstrašil nobenih političnih bojev, kjer je šlo za blagor naroda, in če tudi ni vedno vspe1, se vendar ni hotel umakniti iz bojišča, marveč je kljub mnogim uezgodam in napadom vztrajal ua njem od začetka do sedajne ure in se bode zanesljivo odsihmal tim bolj pogumno za naše pravice boril, ker smo mu ravno s to volitvijo priznali njegove zasluge v borbah ua uaroJno-političnem polju. Pač jo' tudi dr. Abram spoštovanja vreden iu spreten mož, pa po njegovem lastnem zagovoru v 38. št. „Edinosti" se mora soditi, da mu ni toliko las.no se boriti za blagor naroda, kakor bi to vspešno bilo in kakor se sme od pravega domoljuba po vsej pravici tudi zahtevati, ko vendar vsi vemo, da nam bode še mnogo hudih bojev prestati, predno dosptmo do popolne ravnopravnosti. Saj je sploh človeško življenje boj, zlasti pa pri nas Slovencih, kterim gre za , biti in nebiti", da živimo ali kot ravnopraveu narod, ali pa le kot „podlaga tu;čevi peti". Zato moramo v tem narodnopolitičnem boji imeti neplašljivega zagovornika in voditelja, kakor se zanašamo, da ga bomo imeli v dr. Tonkliju, kajti brez jezičnih in drugih potrebnih bojev, kterih se on dosibmal ni ogibal, kakor dr. Abram, ne dospetno nikdar do ravnopravnosti, oziroma do zedinjenja Slovenije, ktera je nekterim čuduim domoljubom še vedno ue-razumlj vi „nonseus in utop:jal"
soldov, ki j h je Janez postrani zaslužil, ker je bil bolj ,šikoven" od svojega mojstra, ga je Boštjan sezuanil z vsemi skrivnostmi branja in pi.-anja. Da, še več! Ko je videl, da zua Janez skoro tol'ko ko on sam in da bi mu utegnil oditi priboljšek, ki je vsak teden vkljub borne plače znašal vendar-le par šestič, kazal mu je celo, kako se zamore ponarejati tujo pisavo, posnemati druge podpise. Janez je bil kmalo tudi v tem izvrsten učenec svojega uče-nika, tako, da če je Boštjan pisal mu kaj iD je Janez potem posnemal njegovo pisavo ter zmešal lista, Boštjan ni na prvi hip mogel razločiti, kteri opis je njegov, kteri Janezov.
Tako so bile za Janeza „šole" končane, Boštjan ga ni mogel ničesar več učiti. Med tem pa tudi ni zanemarjal kovaške umetnosti in je iznašel že marsikaj, kar celo njegov mojster ni razumel. Po vsem tem je prišel Janez v vasi in njeni bližnji okolici do slavnega imena; popravljal je celo puške, ure po zvonikih itd. in pri tem si zaslužil mnogo denarja. Tudi so prihajali k njemu očetje in matere sinov vojakov, da jim prebira in piše pisma.
S tem ¡a se je zameril obema učenikoma: kovaču in Boštjanu; prvemu, ker so Janeza k|de-lom jemali, kterih mojster razumel ni, kar ga je zelo žalilo, drugemu pa, ker mu je na ta na-
čin bil prikrajšan saslužek, kajti ljudje so rekli: „Janez prebira in piše pisma bolj ceno, kakor Boštjan, pa ravno tako dobro, še bolje."
Zavoljo tega je jelo Janezevo življenje v domač vasi čedalje bolj neprijetno postajati. Jel je premiš jevati, kako bi bilo mogoče po svetu iti in drugje si prihodnosti iskati. Ali dalje ko to premišljuje, težje se mu zdi, da bi bilo kaj ž njega; kajti kdo bo vzel delo mladenča, ki se je pri vaščanskem kovaču rokodelstva naučili Že je bil toraj ua poti, vse sanjarije popustiti in čakati, da bo kovač, ki je bil že star in ncoženjen, njemu prepustil kovačijo. Boljši je namr< č „drži ga, kakor lovi ga", — po ljudskem pregovoru.
Nenadoma pa se je zgodilo nekaj, kar je Janezevo osodo brž odločilo. Vas, v kteri je Janez bival, je bila dobro uro od grada , čegar posestnik je imel po vsi okolici lov. Ta je večkrat povabil zuance in prijatelje iz pomorskega mesta na lov , ki je bil vselej zelo živahen. Tak lov je bil zopet nekega jesenskega dne. O poldne se pripodi družba do vasi, kjer nekoliko v senco leže, da bi si malo oddahnila ter okrepčala si truplo z jedjo in pijačo. Med gledalci, kterih se o taki priliki ne manjka, če imajo čas, je bil tudi Janez. Gospodje so bili prav dobre volje, ker je skoro
vsak že streljal, če tudi ne vsak zadel, zato so se smejali iu noičevali drug iz druzega, le eden izmed njih se je kislo držal in milo ogledoval svojo puško od vseh strani ter poskušal petelina.
„Ne pomaga nič, gospod direktor", ga draži eden izmed družbe, „kar je, to je. Za danes že ne boste mogli več streljati, ker v tem kraji za vašega petelina ni zdravnika."
,Žalibog, da ue", zdihuje s priimkom „direktor" nagovorjeni. „Vse veselje je za me pri kraji za danes. Rajši bi bil ob deset goldinarjev, kakor pa, da se mi kaj tacega na petelinu zgodi."
Janez naš je slišal te besede, iz kterih je sklepal, da je gospodu petelin na puški se pokvaril.
„Ej nič ne žalujte tako," ga posmehljivo tolaži drugi, „bodo vsaj zajci bolj brez skrbi ker vedo, da jim najboljša puška izmed naših nič ne more."
Tako pičen skoči direktor kviško in se grozi: „Da bi moja puška ne bila zdaj zgolj prekla, bi se hotel z vami še danes Bkusiti. Oh, da bi bil kak ključar tu, ki bi znal to škodo popraviti I Deset goldinarjev ne pogledam, ravno nalašč zavoljo vas ne, gospod."
Janez tudi to sliši. Urnega Bklepa, kakor
Pri tej priliki pa nečem pripovedovati, kako in kod bo neki dež. poslanec in njegovi pajdaši motili podčavenske volilce s skrivnim, nečistim kruhoborskim namenom — kakor se sploh in verjetno govori, — tako da so se nekteri (3) zdržali volitve, drugi pa (3) vkljub dani obljubi glasovali za dr. Abrama, kar je bilo pa vse prazno delo in trud brez najmanjše nade na vspeb. Pač bi se imel deželni poslanec takšne in na takšen način vodjene agi-tac je sramovati. Naj pazi, da ne bo pri prihodnjih volitvah za dež. zbor sam propal. — Ilohenvvartov klub dobi v dr. Toukliju zanesljivega uda, kterega Bog živi še mnogaja letal
Vinska letina je letos pičla in zarad ved-nega deževja nekoliko nižje dobrote od drugih let, pa vendar bo vino mnogo boljše od „pe-tiota."
Tudi mi goriški domoljubi smo se čudom čudili, kako je nedosledni „Slov. Narod" kar iz trte z vi i zadnji prepir s „Slovencem" in kako je „linbai" nekdo nedolžeu papir v ljub-ljanski č taln ci, — da pač ubogo človeče ui imelo boljšega posla I Mi smo pa sodili, da ni imel tedaj tudi „Si. Narod" diugega primernega gradiva in da mu pride vse prav, da le svoje predale z neslanostmi napolni. Pač se ,,Narodu" na licu že davno pozuu, da nima vrednega naslednika vreduika, odkar jenjigov prvi vrednik g. Tomšič za-nj zelo preraue smrti umri. Ob enem čutimo pa tudi mi goriški Slovenci nasproti takemu listu, kakorš nega se kaže že dolgo uestrpljivi „Narod', živo potrebo, da postane s časom „Slovencc', morda že z novim letom dnevnik. Bodimo po moči požrtvovalni za pravo omiko naroda slovenskega, a ne novošegno liberalno, s ka-koršno bi hotel polagoma nas nemili „Narod1, osrečiti 1
Po Goriškem se zdaj obhajajo nove sv. maše, ktere nemalo tudi uarodno zavest pospešujejo, kajti povsod se vidijo o tej priliki narodne zastave, slovensko se pri obedih na piva in pridigarji se skušajo v jedernatih čisto slovenskih govorih, kakoršnih pred sedajuo dobo narodnosti ni bilo nikdar slišati. Gg. novo-mašnikom pa Bog daj srečo in mnogo let živeti I
je, pristopi s kapo v rokih k gospodu , ki je bil zopet jel gledati petelina , in ga nekoliko plašno ogovori:
,.Ne zamerite, gospod, bi mi ne hoteli pokazati puške?"
„Čemu, fante?" se obrne ogovorjeni z OBornim glasom proti njemu in ga hudo pogleduje.
Toda Janez, ki je tolikrat v žrjavico gledal, se ne vstraši teh temnih oči, ampak odgovori: „Da pogledam , kaj je petelinu. Jaz Bem kovač."
„Uoho!" se posmehuje gospod, „kovač si! Potem boš pa že na prvi hip spoznal, kaj je petelinu, se ve dal"
Ta nepričakovani prizor je spravil vso družbo , ki je bila po travi polegla, na noge, vsi narede kolobar, čegar središče sta direktor s puško v roki iu Janez kapo mencajoč.
„Poskusite, gospod direktor," pričue eden izmed družbe, „pokažite mu puško. Snedel je ne bo in petelina tudi ne bo še huje pokvaril kakor je. Tedaj mu lahko brez strahu poka-žete; da vam ž njo ue bo vtekel, za to bomo že mi skrbeli."	(Dalje prih.)
Iz ft*i'iiu«rMkegii, 2. okt. Sicilijan-ska jeza lomi in grabi človeka, čitajočega razdor in razpor med , Slovencem" in med „Narodom." Zopet nov dokaz že preBtarikaste nesloge slovanskega naroda v pomlajeni obliki. Ah I tužna žalost me prešine, ko se spomnim domovine. Ououscju1) tandem . . .? Kdaj pridemo vendar k pameti ? kdaj k slogi ?*) Da govorim nekoliko bolj specijelno : Na kteri straui je pamet in na kteri strani je strast? — na kteri strani je prava politika in ua kteri strani je veterujaška politika? Kratek odgovor: Pamet je na strani , Slovenca ', in strast je na strani „Naroda". .,Slovenski Narod" nima slovanske politike, „Slovenski Narod" nima slovenske politike. Tedaj „Slovenski Narod" ne bode toliko časa za Slovence , dokler ne nastopi pot „stanovitne' slovenske politike in slovanske. „Narodovo" cincanje in napadanje je že čez mero in mejo. Zato rečem: „Narodov" vrednik ni pravi politikar, on je romanopisec per excellentiam. Kdor ni še sprevideli da ue obdeluje „Slovenski Narod" prave politike, ta ui bil n kdar pravi politikar, ta ni pravi politikar iu ta tudi ne bode pravi po litikar. Kaj toraj storiti? Nič druzega ue kakor dolžai smo se „Slovenca'1 okleniti, „Slovenca" podpirati, tako, da postane „Slovenec" dnevnik. In zakaj? Zato, ker „Slovenec" obdeluje čisto, zdravo, slovensko iu slovansko politiko. „Slovenec" ve, kuj da je taktika , ve tudi, kaj da Slovanom, kaj da Slovencem še manjka za ujih razvoj, za njih razcvit. Kar pa posebe Slovencem manjka, to je „Slovenec" stanovitno in neustrašeno tirjal iu to bode tudi za naprej brez dvombe tirjaje zahteval. Zatorej „Slovenec" se mora raztegniti v dnevniki V ta namen so pa dolžni vsi Slovenci pripomoči, posebno pa častita duhovščina.
Ba severnega B*ol»orJi», ob koncu sept. **) Blagovoli sprejeti blagi , Slovenec" par vrstic tudi iz našega kraja, kjer gotovo meniš, da se nihče za Tebe ne briga. Da pa temu vendar ui tako, to Te smem zagotoviti, kajti tu pri nas še nikdar ni prišlo komu na misel, da bi Te sežgal, kakor se Ti je baje nekje drugje primerilo. Mi smo sedaj (odpusti, da se malo pobaham) že toliko olikani, da še jastreba ali sove mnogo kdo ne obesi mrtve na kolec, da pa Tebe kar živega sptko, to se ti je moralo gotovo med Zulu-Kafri prigoditi 1 Mi kmetje imamo za take ljudi: fej 1 Toda naj pustim to, ker vem , da Te vse ono ogr-denje ne onečasti, marveč nam še le bolj priljubljenega Btori, iu ker pripoznamo , da si svojo pravično stvar tudi dostojno branili
Naj začuem o letini. Bila je pri nas sploh srednja. Rež in pšenica dajete še , kjer ste bili na dobri zemlji skrbno vsejani, precej zrnja; to menda tudi o drugih vrstah žita velja, dasi imam dostaviti, da posebno lepega njivja tu sploh ue uajdeš. Naš glavni pridelek (t. j. v denarji) prinaša le gozd, ako je sploh še v dobrem stanu , pa kjer to ni, tam je slabo. Od poljskih pridelkov Be tu ne da nič prodati, marveč se nasprotno koruze, prosenega pšena itd. prav dosti vsako leto kupi. Letos, ker še krompir tako močno ue gnjije ter nas tudi toča ni obiskala, bomo, upam, živeža za silo imeli; veudar pa je to tudi komaj da je tako, ker kako bi neki zamogli drugače ši davke in druga potrebna doplačenja, pri kterih smo res
*) Tukaj smo več stavkov izpustili, ker sc uam reč ne zdi tako žalostno pomenljiva kakor morda čast. gosp. dopisniku, kteri nam menda tega no bo zameril.	Vredn.
**) S pogostimi dopisi nam bote vrlo vstre-zali. Za zaupnico prisrčna hvala I	Vredu.
bogati, odrajtovati! Govorilo se je pač, da dobimo konjev na našo planino, pa letos je še le tako ostalo ; de nam bo kaj dobička prineslo, to se še ne ve.
Menil sem svoje vrstice ie končati, pa nekaj imam le še na srcn, kr.r naj tudi tu še objavim. Kakor morda drugje, tako imajo tudi pri nas najemšč uo lova posamezni ljudje v rokah in ti so menda provzročili, da sedaj nobeden , kdor nima dovoljenja orožje nositi, s tem iz hiše ne sme. Toda kdo vender ne ve, kako nadležne sovražnike ima kmet v nekterih živalih Bvojim sadežem? Tako n. pr. hote nam včasi lisice, vrane in šoje vso koruzo, kol.kor se je tu seje, vničiti, med tem ko moraš ti mirno gledati Le pojdi pa s puško ven, kmalo bosta z žandarjem vkup, in ne boš prišel samo ob orožje, marveč še plačal in Bedel boš zraven. Da, kmet je res siromak. Ako mu njegove sadeže toča ali Bploh nevihta pusti, pa mu jih požro škodljive živali, kterih še ceio dosti odganjati ne sme. Ali bi se pa ta strogost, če je zares v postavi, tudi kako drugače omejiti ne dala? Naj torej naši gg. poslanci tudi tukaj kaj za nas store!
Domače novice.
V Ljubljani, 7. oktobra.
(Farni koiikurs) so delali od 5. do 7. t. m. t;-le gospodje kaplani: Bergant Valentin iz Šmartiua pri Litiji, Eržen Frauc iz Spodnje Idrije, Jarc Franc iz Leskovca, Križaj Nikolaj z Iga, Š meneč Andrej iz Št. Ruperta in Ša-lebar Nace s Trebelnega.
(Zlato mašo) bodo v nedeljo v Gorjah obhajali preč. g. fajmošter Kari T e d e s c h i, ki so bili 10. okt. 1830 za mašnika posvečeni Slavnostni govor bo imel državni poslanec g. Klun.
(Volfov slovensko-nemški besednjak.) Zadnji pondeljek popoludne so se bili tukaj v Ljubljani v škofiji sošli pri škofijskem kaplanu g. Koblerju na posvetovauje zarad slovensko-nemškega slovarja nekteri gg. profesorji: dr. Krek, Pleteršuik, Leveč, Zupan, Kermavner, Vodušek, Wiesthaler, pa poslauec dr. Vošnjak. Tudi kuezoškof g. dr. dr. P o g a č a r sam je b.l k zboru prišel, poroča „Slov. Narod" in sklenilo se je, da se na podlagi že nabranega blaga izda nepredrag in nepreobširen, praktičen slovar. V ta namen se je volil odbor, kteremu udje so pričujoči gospodje, podpredsednik prof. Pleteršnik, predsednik pa dr. Gr. Krek, kteri si je pridržal končni pregled. Slovencem vsem bode tem bolj vstreženo, čim prej pride na svetlo to dolgo iu željno pričakovano delo.
(Dr. Janez Bleiiceis in dr. Fr. Lad. Rieger.) Slov. Večernice (35. zvez.) družbe sv. Mohora so prinesle s podobo dr. J. Bleivveisov životopis, ki ga je v spom nj 70!etuice njegove umetno sestavil in le z ozirom na dejanske resnične zasluge prav dobro vredil prof. Fr. Leveč. Ravno te dni je prišel pa v Pragi na svetlobo životopis dr. Fr. Lad. Riegra, založil knjigar J. Mali, v jako prijetni obliki, kjer se lepo zaporedoma kaže in vrlo opisuje njegovo zaslužno delovanje. Kar je s Palackim vred dr. Rieger Čehom, to — sme se reči — je nam Slovencem dr. Janez Bleiweis.
(Naš domaČi Khunov polk) bil je zopet od presvitlega cesarja s pripoznanjem pohvaljen. Ko je prišel Saksonski kralj na Dunaj, imeli bo naši fantje častno Btražo na kolodvoru, Po dovršenih ceremonijah bo cesar stotniku rekli, naj komandira k počitku (Ruht!) Pa naši vrli vojaki se niso ganili prav nič, ampak
bo stali kakor bi bili iz skale. To ia lepe čvrste postave so cesarju tako dopadle, da so ßtopili k polkovniku ter mu rekli: Častitam Vam, g. polkovnik, vi ste načelnik ne samo vrlemu ampak tudi lepemu polku!
(Volitev v Mariboru.) Iz Maribora se nam telegrafira, da je voljen dr. Schmiderer s 658 glasovi. Naš kandidat Bindlechner je dobil 256 glasov. Mi druzega izida nikoli nismo pričakovali, ker vemo, kako bo Maribor, Ptuj, Slov. Bistrica itd. ponemčena gnjezda. Da smo se volitve udeležili, bilo je le , da poskusimo svojo moč, in je 256 za prvikrat zmirom lepa številka. Zgube prav za prav ni nobene, ker je bil ta okraj zmirom po liberalcih zr.-stopan.
(C. kr. plačilni urad) (Landes - Zahlamt) preseli se iz deželne hiše na Turjaškem trgu v poslopje št. 1 (bivšo hranilnico) na cesarja Jožefa trgu. Vsled tega je od I. do II. oktobra 1880 omenjeni urad za občinstvo zaprt.
(Pri sreČkanju ljubljanskih lozov 2. t. m.) bo bili vlečeni ti-le loži: Prvi dobitek 25.000 gold. je dobil loz št. 51.129, drugi dobitek 3000 gld. pa loz št. 30.140; po 600 gld. so dobile številke: 40332, 4G949, 48919, 49281, 65182, po 30 gld. pa: 4G83, 47G1, 5019,5940, 6393, 7718, 8165, 8715, 9189, 12389, 14362, 16573, 17270, 18673, 18847, 19897, 19915, 20033, 23167, 23487, 24668, 25463, 25842, 27107, 30135, 30741, 31018, 33218, 33763, 35009, 35153, 36825, 36832, 37428, 38826, 39239, 39546, 40180, 41493, 41523, 41588, 42247, 42668, 44604, 45216, 45561, 46381, 48255, 49960, 51615, 54795, 55606, 55814, 60500, 63850, 64252, 65131, 65510, 65917, 66839, 67038, 68822, 68963, 69013, 72514, 73183, 74248, 74836.
(Ljubljanski dopisun dunajske ,, Wien Allg. Zeitung") se v nekem izvirnem dopisu noičuje iz kneza Windischgrätza, češ, da je pri svojem popotovanji okoli svojih volilcev s svojim spremljevalcem obiskoval le farovže, iu volilnih shodov ni skliceval on, ampak gosp. Klun. Dopisun s tem razodeva, da o teh shodih prav nič ne ve, zato bi bil pa bolje storil, ko bi bil o njih molčal. Shodov nista Bklicevala ne knez in ne g. Klun, ampak ž u-pani dotičnih okrajev, ki jih je knez obiskal, povabili so volilce k sebi, in dotični razgovori med knezom in njegovimi volilci so se vršili povBod pri županu, ne pa pred farovžem, ka kor piše poročevalec omenjenega lista. Ako je knez obiskal gospode duhovne in pri njih obedoval ali prenočil, se mu to pač ne sme šteti v greh, ker že olikanost sama na sebi tirja, da človek dotičnega povabila ne izbije Tudi so duhovni večidel povsod volilni možje in prve na;merodajniši osebe po deželi, toraj 6e samo po sebi ume, da jih noben poslanec prezirati ne more.
Razne reči.
—	Zahvala. „Sokolovo družbo" je v nedeljo o priliki blagoslovljenja zastave šent-vidske čitalnice doletela čast, daje 12 odličnih deklic iz St. Vida sprejelo ga sijajno ter pripelo mu dragoceni trak na zastavo. Podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost, se javno najtopleje zahvaliti za ta dar, ki spričuje, da tudi nežni Bpoi naroda slovenskega živo čuti v blagih svojih srcih iskreno ljubezen do ma tere uaše zemlje. Bog Vas živi mile devojke, drage nam Slovenke 1 Na zdravje I Odbor.
—	V Pragi je letos v nadškofovsko bogoslovno semenišče vstopilo jih nenadoma v -Jiko, samo v prvo leto 55. Iz Vratislavske
škofije bode jih v tukajšnjem semenišču 10 bogoslovcev.
—	Imenovanje. G. Paul Juvančič gre iz Ribnice za adjuukta v Vipavo, g. Ivan Kuralt pa iz Kostaujevice v Ribnico, avsku.tant Fr. Mikuš pa je postal adjunkt v Kostanjevici.
—	RjeČnik hrvatskega ili Brb skega jezika. Jugoslovenska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu je sklenila spraviti na svetlo veliki Blovar ali rečnik h r v a t s k o - s r b s k e g a jezika. Več let je mnogo učenjakov pripravljalo tvarmo in pridobila je akademija učenega jezikoslovca srbskega J. Daničiča, kteri je prevzel vredovauje. Nedavno je prišel na svetlobo prvi zvezek. Dja-kovski biskup J. J. S t r o s m a j e r je — p reje mš i rječuika akedem škega prvi zvezek — dal na svojo duhovščino okrožnico, v kteri je ta slovar živo priporočal, čtš, rečnik tako do delan bode narodu našemu na korist in ia slavo. Jaz sam, da si preobložen s stroški drugimi, hočem vendar vt-ako leto , dokler se bode izdajal, v pt moč dati mu hiljado ali tisuč forintov, ter želim in odločujem, da se ta rečnik v vsaki župi za župsko ali farno knjižico nabavi ali kupi. Ako so v župah vaših premožnejši ljudje, srčno jim priporočite nabavo tega dela. Duhovniki, pravi, največ občujejo z narodom prostim, čuvajo in hranijo mu besedo, ali naj mu tudi besedo božjo ozna-nujejo ter razlagajo svete skrivnosti božje v primerno lepem in vzvišenem jeziku, čistem in pravilnem govoru. Duhovniki so pri vsakem narodu čuvaji čistega pa vzornega jezika. Tudi v našem slovarju se kaže, da je blagoslovna književnost preteklih stoletij eden uajobilnej-ših virov za spoznavanje narodnega jezika. Mi duhovni moramo varovati jezik tistih napak in nepraviluosti, ktere mu dohajajo večkrat po ptuji kulturi, da ga potem prosti u a-rod več ne razume. Kako čisto in književno govoriti prostemu ljudstvu , da bodo misli in opominjanja naša poprijemale mu um in srep, tega se lahko učimo iz r< čuika akadem škrga ktero krasno delo vam priporočam.
—	Zabavnika ,Alte und Neue Welt' prišel je na svitlo 18. t.j. zadnj sno-pč 14. letnika, ki obseza: Rudolph von Ilabs-burg. Der Antinous Kopf. Von L. v. Erlburg. Im Giiick. Katholische Zeitgenossen. Das Anno-Lied. Literarhist. Studie von Bischof M. H. Das Urtheil Dryden's. Ge^chichtlihe Erzählung von Hermann Hirschfeld. Auf Mariä Himmelfahrt. Feldlilien. Frei nach Lady Fullerton bearbeitet von Frančiška Wasserburg. Zur Jubelfeier auf Monte Casino. Nordseeoilder. Amerikanisches Erfinden. Eine gute schwarze Freundin. E n Hausmittel von Dr. Johann August Schilling. Phantasie , du goldne Sonne ! Von Friedrich Güll. Allerlei: Auch eine Hai-deblüthe! — Tivoli. Das Studium der christlichen Alterthümer. — Papa und Mama Das Geld ein Krankheitsvermittier. — Vertrauliche. Correspondenz. Unsere Bilder. — Statistisches.
—	Meister Spatz. — Der schnellste Eisen-bahnzug. — Aufl. des Räthsels auf Seite 720. Podobe pa bo: Rudolph vou Ilabsburg. Orig-Zchg. von H. Merte. — Cascadellen bei Tivoli. Orig.-Zchg. von Tb. Weber. — P. Dr. Urban Loritz. — Plenus venter non sudet libenter. Orig.-Zchg. von Otto Günther. — Titelvignette. St. Benedict's letzte Zusammenkunft mit der heiligen Scholastika. Nach dem Vandgemiilde im ehemaligen Heidethurm von Monte Casino.
—	Um Haus und Herd. Episode aus dem Tiroler Aufstand von 1809. Nach dem Gemälde von M. Müller. — Auf Reisen. Italienisches £milienbild von F.Specht — Regnet's noch?
Nach dem Gemälde von K. Girardet aui Holz gezeichnet von E. von Luttich. — Em Kogf-aibeiter sans phrase. Orig.-Zchg. von H. Merte.
—	Vsako leto izide 18 Bnopičev, to je vsake 3 tedne eden z mnogimi podobami in oljnato brezplačno premijo ,,Leon XII", ali pa ,,an-geljski pozdrav", ki je v zlasti jako krasna in se more po 24, kr. spreiemat v vsaki knjigarni ali pa naravnost po pošti.
— Zabavnika „Deutscher II aussehatz" prišel je na Bvitlo 17. snopič, ki obsega: Text: Der Natur von Argostoli. Neugriechische Novelle (Fortsetzung und Schluss).
—	Auf den Rigi! — Torum. Eine sagenhafte Geschichte aus dem Dollart von Karl C<tssau.
—	Wind und Wetter. Von A. Richter. — Die Trockelegung der Zuidersee. Von Dr. C. II. Ziengeler. — Schaumburg. Von Berthold Anton Egger. — Dr. Johann Dellabona, Fürstbischef von Trient. — Die Stenographie der Alten und ihre rel giös kirchliche Verwendung. Skizze von J. A. Schwer. — Zum siebenhundertjährigen Jubiläum des bi.yerischen Herrscherhauses Wittelsbach. Gedicht von Mihael Oech^ner. — Aus dem Buche der Natur. Von B. Tümler. — Der Chiemsee. Fin giüjes Blatt zum Ehrenkranz der Wutelsbacher von Venanz Müller. — Ueber das Taucherhandwerk. Aus dem Englischen übersetzt von Karl Bode. — D.e Eurofäer vor Columbm in Amerika. Von J. Trabert. — En ausgegrabenes Wikingerschiff. — Berliner Chronik. Von Dr. X. — Allerlei. — Podobe pa so: Karte vom R'gi.
—	ßgipanorama. — Rigi - K öiterli. — D o Rothenflubbach - Biücke auf der Arth - liigi-Bahn. — Pflanzstätten der Kultur: E n Gedenkblatt des 1400jährigen Jubiläums des Benediktiner Ordens. — Hinaus in die weite Welt! Gemalt von G. Kuorr. — Der Bau des Königsschlosses auf Herrenchiemsee. Gezeichnet von Wopfner. — Das bei Sandefjord in Norwegen ausgegrabene Wikingersch ff. —
Prevažna in radostna novica.
..Klagenfurter Zeitung" ima v čislu 22 7. sledeči
„Izvirni telegram.
Rilll, 2. oktobra. Sveti Oče papež so v obežtiem listu (encyclicaj prepisali praznik svetega Cirila in Metoda, apo-stelov slavjanskih za vesoljni kristjanski svet in so potrdili, da se ima praznik teh dveh slavjanskih apostolov obhajati 5. julija, kakor je že od papeža Pija ustanovljeno. Obežni list govori , cla je več škofov na poslednjem cerkvenem zboru (concil) za to prosilo, spominja, da se je politički položaj več slavjanskih dežel spremenil, in pripoveduje, kako sta ta dva slavjanska apostola sveto vero razsirjevala po Bosni, Hercegovini, Bolgariji, Serbiji, Galiciji in po sami Rusiji in spominja, da so papeži vsigdar skrbeli za slavjanske dežele. Papež se zahvalijo božji previdnosti, da jim je Bog dal priložnost, da morejo s 1 a v-janskim deželam s kazati svojo očetovsko ljubezen.*'
Priznano izvrstne prave
voščene sveče
iz garantirano nepokvarjenega Mm voska
(i)	prodaja
1*. & H, Seemann v Ljubljani.
Itdajatelj in odgovorni urednik Filip llildl'I'lap.
J. Illaznikovi nasledniki v Ljubljani.