UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
I 4L I U C.
Pofitni ček. račun St. 9-17768 — PoStnlna plačana v gotovini — Spediz in abbonamento postale 11 Gruppo
Leto IV. Štev 21.
GORICA DNE 26. MAJA 1948.
Cena L. 15
»»Santa Cruz««
in »Partizanka«
Na velikonočni ponedeljek — 29. marš ea — je pripeljala ladja »Santa Cruz« nekaj stotin Slovencev s imigrantov i/. Evrope, beguncev pred komunističnim nasiljem v domovini, da si v Argentini ustanove novo bodočnost v miru, osebni svobodi in delu. Z veseljem so stopali na tla jutranjega »dobrega zraka« . ..
Ko je ta ladja še stala v luki, pa je 1. aprila prispela titovska ladja »Partizan*
_ ka«, da odpelje nekaj sto Jugoslovanov, od tega 120 Slovencev, .nazaj v Titovo Jugoslavijo, da po dolgi ločitvi zažive od prislužka svojega dela tujcu med domačimi v udobnem počitku. Z vese* Ijcm so vstopali na brod v siju večerne »rdeče zvezde« .. .
Pomembno srečanje v buenosaire.škem pristanišču.
Prvi, beže iz ;kraja, ki, je drugim »po« doba raja«: dva svetova sta se srečala 'n si tu pogledala iz oči v oči.
Kaj vidim v njih dnu ?
V očeh prvih, ki so prihajali z ladjo, nosečo tako pomembno ime »Sveti križ«, je ležalo veliko razočaranje nad domovino, žalost nad tisočimi mrtvimi, ki so ostali tam; trpljenje sedem-muke* Polnih let: štirih let dveh okupacij in državljanske vojne ter treh let begun* skega tavanja; razočaranje nad živimi v domovini, zaradi česar so jo zapustili Zavestno, premišljeno, s samoodločbo 'olje, da nočejo živeti še pod tretjo oku* pačijo najhujšega nasilstva in najodvrat* nfcjšega azijskega zdvojevalstva. Oči se jim svetle od radosti, da stopajo na tla osebne svobode prav na praznik Vsta* Jenja, ki jih bo odrešil beračije za mi* lost sveta ter jih postavil -zopet kot ljudi med ljudi.
V očeh drugih pa je ležalo hrepenenje Po domovini. Videl si ljudi, ki so vsa Ja kruta, leta svetovne morije prežive* ki v udobnosti in delu zase in za svo* Jo družine v upanju, da bo razpal faši* zom, ki jih je pognal v svet, in se bo znova odprla pot (domov, kjer bodo s prislužki svojih rok zopet zaživeli v na* r<>čju svojih družin in doma mirno udoh* 'Just kot Amerikancisrentirji, pa Ludi kot navdušeni narodnjaki v dobi vstaja* Jočega čelikega vseslovanstva in vse* kratstva čez celine vsega sveta . . . Hej, zlata doba, ko se bo trpki kruh tujine spremenil v tbelo pogačo doma; ko bo* do žulji, dobljeni za tujca, rodili blago* stanjei v počitku domače peči v »svo* kodni« domovini, delu »velike slovanske bodočnosti« . .. Oči se jim svetle od Pričakovanja nečesa velikega, močnega, kar so jim koti mavrični sen slikale hla* stajoče besede časopisov in govornikov, vabečih domov, domov ... v raj pod rdečo zvezdo...
■Pri prv:h — razočaranje in beda, pri drugih — pričakovanje in bogastvo, pri °keh pa sreča; sreča, da stopajo z ladje 'z Evrope na ambriška tla, in sreča, da 'stopajo na ladjo v Evropo z ameriških '"I ■ ■. Ladji, zasidrani v luki, pa gle* duta to srečanje, ki je slovo: ena s svet* bm imenom, naj boku »Sveti križ«, dru*
811 z »rdečo peterokrako zvezdo« na dimniku.
Mnenja smo, da je vse čisto prav in v redu.
Kdor ne verjame razočarancem nad domovino, naj gre sam (tja lin naj polo*
■' svoj prst v njeno rano. Prav na dan odhoda »Partizanke« — (Bela nedelja) je govoril evangelij: »Blagor njim, ki niso videli, pa so verjeli!« Toda budje sol Tomaži in prav je in v redu, da Sredo tja, kamor gredo. Mi jim želimo Samo: Srečno poti Prav malo pa imamo V(ire, da hi se mogli vrniti kaj kmalu "azaj in nam podati pričevanje o svo* Jtm videnju in izkustvu.
iJrugim pa želimo prav tako; Srečen »Uhodi Naj sc jim muka sedmih let Premeni v udobnost tistih, ki odhajajo!
križajo se ladje in zamenjavajo se. " P^ode.
Kje bo prihodnje srečanje? In kakšno bo? Mnogo vere imamo, da bodo.poltni* kom »rdeče zvezde« blestele oči od sol* za razočaranja, potnikom »svetega kri* ža« pa od veselega pričakovanja nečesa velikega, mogočnega, kar pride po vsa* kem razpetju na, križ —, od vere, da vstajajo tudi grobovi in se trgajo še ta* ko železne zavese na dvoje ...
Gledam obe ladji v naši luki: prva je kot bela dlan, oklepajoča se križa, druga pa kot krvava, v nebo dvignjena pest .. Na krovih obeh je slovenski človek — in se pogledata. Rumen val pod njima je kot mo/ten /čas, ki ju vežoč razdvaja, kot da sta na različnih obalah. Kaj lah* ko vodo zjasni?
Zato pa so — razočaranja :	čistijo
zrak in vodo in oči, da se vidimo na čistem valu in sc poznamo jasno kot po viharju.
»Santa Cruz« je priplula iz take hun je.., »Partizanka« s harmoniko zavija v ciklon . ..
s * *
Ta članek je prinesel v svoji 8. št e* vilkj pod naslovom »Pomembno sreča* nje« tednik naših izseljencev — begun* cev »Svobodna Slovenija« v Buenos Airesu dne 15. aprila 1948.
Nam se krči srce ob pogledu na št e* vrine slovenske begunce, ki zapuščajo domovino in Evropo, da si najdejo ne* koliko oddiha, človeka vredne svobode in poštenega kruha v daljni Ameriki. Naša bolest je toliko večja, ker med njimi odhaja največ takih ročnih in du* ševnih delavcev, katerih bi domovina najbolj potrebovala. To so po večini ljudje, ki jim je postala domovina pod oblastjo rdečega nasilja kruta brez* srčna vprav radi njihovega poštenja, radi njihove ljubezni do resnične svo* bode, radi njihove zvestobe do naroda in vere, radi zaskrbljenosjti za krščan*
sko, vzgojo otrok, katerih niso hoteli iz* ročiti v roke brezvestnemu brezboštvu, pokončevalcu mladega rodu in vseh rodov.	(
In še to nas navdaja z nepopisno ža* lostjo, da zatiralci in preganjalci svoje lastne krvi, katera noče žrtvovati svo* jega človeškega ponosa, neprestano bruhajo za temi begunci vnebovpijoče krivične psovke »izdajalci«, »vojni zlo* činei«, »hlapci tujih imperialistov« itd., ko so vendar naši begunci vse žrtvovali vprav zato, ker so vse to obsojali in ker so hoteli nekaiteri izmed njih svoj narod pred vsem tem obvarovati samo z moralno dovoljenimi sredstvi.
Ob pogledu na vse gorje poštenega dela našega naroda doma in v tujini nas tolaži le misel na Boga, ki edini na* tančno ve, zakaj vse to gorje, in ki ima gotovo le najboljše namene s tisti* mi, ki so iz ljubezni- do Njega in Nje* gove postave sprejeli nase tako težak križ. — Vsem beguncem naj velja naša želja in tolažba: Vztrajajte v zvestobi do Boga do konca preizkušnje, ohranite po zgledu Abrahamovem trdno upanje, čeprav se zdi brezupno vaše gorje, kajti toliko trpljenje vam bo gotovo prineslo take sadove, da boste vriskali od ve* selja.
Tudi misel na dosedanje izseljence, ki se vračajo s tolikim optimizmom iz tujine domov, nas navdaja z žalostjo. Žalostni smo, ker vemo, koliko razoča* ranje jih čaka; ker vemo, da bodo našli prav nasprotno od tistega, česar si tako srčno želijo in kar si skozi naočnike zvijačne propagande tako rožnato pred* stavljajo. Toda tudi zanje imamo bese* do upanja in tolažbe. »Osvobodite res* nieu in resnica bo osvobodila vas«. Ta* ko je govoril Gospod. Kdor je v zmoti, je suženj laži. In duševno suženjstvo je najhujše. Prav je, da se vračate; prav je, da se vrnete vsi, da se vam oči od* pro in da boste namesto odišlih vi po* magali v solzah 'in trpljenju graditi boljšo in resnično svobodno domovino. Prav je, da se trpljenje porazdeli med vse Slovence an da tako ves narod, pre* kaljen v strašnem trpljenju, dozori za pravo vstajenje, resnično svobodo in veličino v zboru narodov.
Razodetja notranjega ministra LRS Borisa Krajgherja
na drugem zasedanju ljudske skupščine 18.V.
V	novi Sloveniji je bilo 1. 1947 radi nedovoljene trgovine, špekulacije in go* spodarske sabotaže 3827 obsodb, ki so jih izrekla sodišča in krajevni ljudski odbori. Ta borba proti »kapitalističnim elementom« bo šla seveda vedno ostre* je naprej, ker gre tudi delo »notranjih kapitalističnih žarišč« tako naprej, da so že v prvih treh mesecih tega leta raziskali kar 1315 novih kaznivih de* janj, radi katerih je bila v tem času okrog 500 trgovcem odvzeta obrt. Kolikor poznamo razmere v L. R. S. gre pri teh kaznivih dejanjih največ* krat za prizadevanje trgovcev in drugih ljudi, da bi se rešili gospodarske pro* pasti z .nelegalnim postopanjem, ker po zakoniti poti ne morejo zmagovati ne* mogočih dajatev in davkov.
Nadalje smo izvedeli, da hodi iz Avstrije in Italije v Slovenijo toliko »oboroženih špijonov«, »razbojnikov« in »banditov«, da so jih v teku prvih šti* rih mesecev tega leta 27 ubili in 56 za* jeli. Čudno je pri teh »banditih« in »razbojnikih«, da ne delajo »nobenih napadov«, ampak zbirajo samo podatke o življenju v Jugoslaviji in da po drugi strani prenašajo »klevetniško literatu* ro«. Prej kdaj smo slišali, da spada k tej literaturi tudi »Demokracija« — in morda tudi naš nedolžni listič. Iz tega je jasno kot beli dan, da gre tu za prav svojevrstno banditstvo in razhojništvo. Samo to ni jasno, kako da niso tudi vsi komunisti z rdečimi oblastniki vred buijUui m razbojniki, ki ne nosijo čez meje' vseh. narodov le kupov svoje
»klevetniške« literature in ne zbirajo po tisosčih svojih odposlancev le po* datkov o razmerah v drugih deželah, ampak vtihotapljajo v nje cele gore orožja z namenom, da bi zanetili med njimi nasilje in revolucije. — Teh reči ne morejo razumeti človeški možgani. To je pač dano razumeti samo progre* sivnim opičjim možganom.
Nadalje nam sporoča Kraigher, da špijonsko mrežo predejo po Sloveniji ■tudi »ljudje« z ljubljanskega škofijske* ga ordinariata preko župnikov, kapla* nov, cerkovnikov, farovških kuharic, tretjerednikov in družbcnic. Torej, ka* kor vidite, gre tu res za ljudi, ki so po vsej svoji naravi in splošno priznanih »banditskih nagonih« kar najbolj pri* pravni za kake drzne in skrajno nevar* ne špijonske podvige. Kdo ve, ali niso zagrešili celo takih zločinov, da so ka* kega preganjanega prijatelja svojega ljudstva vzeli pod gostoljubno streho in mu morda dali celo kako pisemce za kakega nesrečnega sorodnika v tu* jini. In to so pač veliki zločini v deželi, kjer je pobijanje in zapiranje idealnih nasprotnikov največja državljanska čednost. Zaradi takega sodelovanja z »banditi«, ki so bili »oboroženi«, a »ni* so nikogar napadali«, je bilo lani v preiskavi 37 duhovnikov. Kraigher pra* vi, da se predstavniki Cerkve izgovar* jajo, da so taki neprevidni sotrudniki banditov prav za prav le »garjeve« ovce. Toda iz naslednjega bi se zdelo, da so tudi ti predstavniki Cerkve po njegovem mnenju le garjeve pvce, tako
da je vsa Cerkev garjeva — in je samo še Kraigher Boris s svojimi kolegi- zdra* vo jagnje Kristusove črede,
In kje so dokazi, da je vsa .duhov* ščina od glave do pet garjeva? Najbolj neizpodbiten in morda tudi edini do* kaz je v tem, da še nihče izmed duhov* nikov ni obsodil ne »zločinca« Rožma* na, ne duhovnikov, ki so skrbeli za duše domobrancev, (ko bili morali deliti zakramente samo zveličanja žej* nemu g. Borisu in njegovim tovarišem), ne raznarodovalne politike belogardi* stične duhovščine, Vatikana, italijan* skih in avstrijskih škofov.
Ubogi sv. oče, škofje in duhovniki! Navsezadnje so le oni vsega krivi in Hitler ter Mussolini sita bila le njihova hlapca. Ko odide min. Boris za njima pred božje sodišče, bo nastopil na zemlji kak nov sodnik sv. Cerkve in njenih du« hovnikov. Ta jim bo pa očital, da so bili sami banditi zato, ker so molčali in niso napravili cele revolucije proti rdečim nasilnežem, ki so preganjali verno ljudstvo z duhovniki in škofi vred.
Seveda je v tem govoru tudi napad na našo duhovščino, ki da se je »pove* zala s profašističnimi in protislovenski* mi škofi in vojnozločinsko emigracijo«.
G. minister! Vsaka izmed teh trditev je laž in obrekovanje. Ali ste pozabili na slavospeve, ki ste jih s svojimi to* variši peli zavednosti in narodni zna* eajnosti primorske duhovščine? Duhov* iviki so danes isti kot včeraj, njihova pot se drži nespremenljivih in večnih načel. Duhovniki spoštujejo resnico kot svojo gospo in božjo hčerko, a vam je resnica le brezpravna sužnja, ki jo priznavate in odklanjate, kakor bolj odgovarja vašim političnim . interesom in spremenljivi taktiki.
Pravični bodite Cerkvi in duhovščini, kajti le po njenem resnično svobodnem delovanju bo prišel blagoslov na vaše delo in pravi mir med narodi!!
G. minister Kraigher je zelo napadel tudi SDZ in njene predstavnike. Ti se bodo sami branili, če se jim bo zdelo potrebno. Mi bi radi samo omenili, da g. minister očita dr.ju Josipu Agnelettu sledečo izjavo iz 1. 1940: »Nisem nikdar čutil naklonjenosti do Jugoslavije«. Ro* munisti hi mu te izjave —če je resnična
—	ne smeli nikdar šteti v zlo, kajti tudi oni so 1. 1940. sovražili Jugoslavijo in si -niso dali pokoja, dokler je niso raz* bili in spremenili v veliko ječo, v ka* tero so poslali vse poštene ljudi in jim postavili za nadzornike in stražnike ta* ke ljudi, kateri edini imajo vse tisto na svoji vesti, česar krivično dol* ži.jo nedolžne pripornike.
Nadškof Stepinac
50—letnik
8. maja je zagrebški nadškof msgr. Stepinac praznoval 50 — letnico rojstva. Ob tej priliki se je mnogo ljudi po svetu spomni* lo tega junaškega škofa, ki so ga na tako sramoten način obsodili in ki sedaj 'biva v zaporih v Le* poglavi na Hrvatskem. Spomnili so se njegovih zaslug za hrvat* ski narod in za Cerkev. Tudi škofje iz Treh Benečij, zbrani na vsakoletni konferenci v pod* nožju Monte Grappa, so se spomnili z lepimi voščili svojega bližnjega soseda v Zagrebu, že* leč mu, da bi bil kmalu rešen iz krivičnega zapora.
Časopisi poročajo tudi, da je Titova vlada januarja leta 1947 ponudila msgr.*ju Stepincu po* miloščenje in prostost, če bi le hotel oditi v inozemstvo. Nad* škof pa je odgovoril, da se ne čuti krivega in da zato tudi po* miloščenja ne sprejema.
Tudi Slovenci v Italiji se-pri* družujemo vsemu krščanskemu svetu ter skupaj z brati Hrvati prosimo Gospoda in M. -D. Bi* striško, da bi svojemu zvestemu in pogumnemu služabniku kaj kmalu izprosila povratek med trpečo čredo.
V LRS
še nosijo srajce
Te dni je bil v Girici odličen mož, ki je potolažil svoje znan* ee, da v Jugoslaviji ni tako sla* bo, kakor »lažniva propaganda« govori in piše. V dokaz je po* kazal lepo svileno srajco, ki da jo je pred kratkim kupil v Ljub* ljani.
Mi nočemo spadati med ljudi, ki širijo o Jugoslaviji neresnične vesti, in zato prosimo bralce, naj nobene stvari ne pretiravajo. Gospod Tito in vsi višji funkeio* nar ji imajo zelo veliko oblek in srajc. Tudi nižji funkcionarji si še lahko kupijo potrebno oble* ko in perilo. Še kak človek iz ljudstva ,si s primernimi žrtvami pribori kako novo obleko ali srajco. Tudi večina najprepro* stejših ljudi še nosi srajce; če ne novih, pa stare in zakrpane. To* rej v Jugoslaviji ljudje še vedno nosijo srajce. Zato ne pretiravajte četudi slišite, da se gospodarsko stanje v FLRJ radi »zločinskih saboterjev« in radi preziranja nasvetov izkušenih gospodar* stvenikov ter iz razlogov držav* ne notranje in zunanje varnosti in stroškov za vzdrževanje Rusi* je in odrešenje vsega sveta dan na dan slabša.
Kako mislijo munizmu	v
»Daily Herald« z dne 4. 5. 48 obravnava primer laburističnega poslanca Jana Mikardo, ki je kritiziral prvomajski govor bri* tanskega ministrskega predsed* nika Attleeja. »Daily Herald« pravi: Gospod Attlee je zelo ostro napadel komunizem. To je bila le njegova sveta dolžnost, kajti v naši deželi je še nekaj ljudi in med njimi je celo še ne* kaj poslancev, ki se očividno ne zavedajo, da hoče komunizem uničiti demokratični socializem in da hoče 'uvesti svetovno dik* taturo, katere ne moremo razli* kovati od nacistične diktature, kajti obe na enak način teptata človečanske svoboščine. Gospod Attlee je govoril o Sovjetski zvezi kot o državi, v ikateri vla* da strah in zatiranje svobode go« vora, svobode mišljenja in svo* bode tiska. Ali morda to ni res?
In če je to res, zakaj' tega ne bi smel povedati voditelj stranke, ki je prepričan, da svetovni mir ne more biti nikdar zagotovljen, dokler ne bo povsod teh svobo* ščin? Več laburističnih poslan* cev in med njimi brezdvomno tudi g. Mikardo so često izrazili mnenje, da mora britanska labu« ristična vlada skušati izvajati so* cialistično vodstvo v svetovnih zadevah. Kako naj vlada prev* zame to vodstvo, če ni priprav* ljena, odkrito povedati načel, ki jih zagovarja, in ožigosati politi* ko, ki ji nasprotuje. Če g. Mi* kardo misli, naj postanejo bri* tanski socialisti sladkobesedni pomirjevalci in da ne smejo izpregovoriti nikake odločne be* sede v tem kritičnem času, mu pustimo svobodno njegovo mne* nje, saj ima pravico do njega. Njegove obtožbe proti ministr* skemu predsedniku Attleeju pa so bedaste. G. Attlee in njegovi ministri so ise vedno borili za prijateljske odnosa j e med bri« tanskimi in sovjetskimi delavci in niso nikdar skušali »hujskati delavcev ene države proti delav* ceru druge države«. Ni njihova krivda, če v tem niso uspeli. Ta
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
neuspeh je posledica zatiranja svobode govora, svobode mi« šljenja in tiskovne svobode v Sovjetski zvezi, o katerem je go« voril ministrski predsednik. De« lavce ene države hujskajo proti delavcem druge države sovjet« ske oblasti, ki z ukazi prepreeu« jejo, da ne morejo ruski delavci nikdar zvedeti resnice o tem. kaj se. dogaja po svetu, in morajo misliti, da je britanska laburi« stična vlada njihova sovražnica.
OKNO V SVET
Nova italijanska vlada
V soboto so poročali iz Rima, da je vlada v glavnih obrisih sestavljena takole:
Demokristjani imajo sledeče ministre: 1. De Gasperi, predsedstvo; 2. Scelba, notranje zadeve; 3. Pella, zakladno min.; 4. Vanoni, finance; 5. Gonella, naučno
—	prosvetno min.; o. Segni, poljedelstvo; 7. Corbellini, promet; 8. lervolino, pošte in brzojav; 9. Fanfani, delo; 10. Tupani, javna dela; 11. še nedoločen, zdravstvo; 12. Piccioni, min. podpredsednik.
Socialisti imajo sledeče ministre:
1. Saragat, min. podpredsednik, trgovska mornarica; 2. Lombardo, industrija in trgovina; Tremelloni, gospodarska obnova.
Liberalna stranka je zastopana tako: 1. Grassi, pravosodje; 2. Giovannini, brez portfelja; 3. Porzio, brez portfelja, za južno Italijo.
Neodvisna ministra sta:
1. Storža, zunanje zadeve; 2. Mcr/agora, trgovina z inozemstvom.
Vojni minister Pacciardi pa pripada r e publ i kan ski stran k i.
V opoziciji ostaneta skrajna levica (soc.—kom.) in skrajna desnica (MSI).
Na podlagi te liste ima vlada veliko večino tako v posl. zbornici kakor v senatu. — Za gibalo proti morebitnim prepočasnim soc. reformam bodo skr« beli socialistični poslanci, a za zavoro proti kakim prenagljenostim bodo slu« žili desničarski liberalci. Tako jc našel De Gospcri primerno ravnotežje vlad« nega aparata. S tem jc poskrbljeno za dobrobit vseh ljudskih slojev v državi. Upamo, da bo ta — že šesti — De Gasperijev kabinet prinesel v Italijo tako zaželeno pomirjenje.
Težave pri popravljanju italijansko-jugoslovanske meje
Ob italijansko—jugoslovanski meji so se v zadnjih mesecih dogajali vedno novi neredi. Količki, ki določajo mejno črto, so bili cesto premaknjeni v Italijan« sko ozemlje in obmejne straže so se celo začele streljati z obojestranskimi žrtva« mi. Ker mešane komisije niso imele ho« henega uspeha, da bi položaj razčistile, je 18. maja italijansko zunanje minisfr« stvo naprosilo poslanike št:rih velesil v Rimu, naj v smislu mirovne pogodbe (mi razsodijo o tem, kdo je kršil moje francoske črte.
Angleški zunanji minister Bevin pa namerava znova pozvati sovjetsko vla« do k pogajanjem za povrnitev Trsta Italiji.
Palestina
'V PALESTINI prodirajo čete arah« skiih držav od vseh strani v notranjost dežele. Judje se branijo, a dobro orga«
niziranemu vojaškemu nastopu se pro* stovoljni judovski oddelki ne bodo mo« gli dolgo upirati. Egiptovska vojska ko« raka ob Sredozemskem morju preko mesta Gaze na sever proti sedežu ju« dovske vlade v TeLAvivu. Sirske oho« rožene sile so že pri Genezarcškem jezeru, transjordanski Arabci pa se bližajo Jeruzalemu, doeim se v mestu samem vršijo boji med obema domači« ma strankama. Okolu 1500 judovskih prostovolcev se je utrdilo na sionskem griču, kjer je nekdaj stal veličastni ju« dovski tempelj. Arabci pa jih oblegajo in obstreljujejo tudi staro judovsko mesto z možnarji. Ker Judom primanj« kuje že vode in živil, se bo morala ta posadka kmalu vdati, morda še pred prihodom arabskih rednih čet. Velesile so se, trudile, da bi vsaj v Jeruzalemu prišlo do premirja med domačimi Judi in Arabci in da bi mednarodni Rdeči križ sprejel nadzorstvo nad obema strankama in ju s svojim moralnim vpli« vom držal ločeni, pa to prizadevanje ni uspelo. V novem delu mesta so vsč države ojačile oboroženo silo v varstvo svojih konzulatov. Tudi Italija je z le« valom poslala večjo posadko karabiner« jev, da zaščiti svoje diplomatske za« stopmke. — Pri ZN pa sami ne vedo, kajjiaj bi začeli. Poslali so obema .stran« kama neka vprašanja, na katera naj bi tekom 48 ur odgovorili. Priporočajo ji« ma pomiritev in zmernost, a ker nimajo mednarodne vojske, s katero bi zasedli Palestino, je vse to govorjenje in pisanje prazno. Vrhu tega Anglija pomaga z orožjem Arabcem, Sovjeti pa drže z Ju« d». — Judje so se v ponedeljek vdali, a zadeva še ni končana.
Amerika in Rusija
Pogajanja med ZDA in URSS so pri« šla do mrtve točke, Amerika zahteva od Rusije, naj bi se dogovori vršili v okviru Združenih narodov, koj.ih članici sta obe velesili. Tam so Sovjeti dt, se« daj stalno ovirali vse delo s svojim vetom, ko je šlo.za razorožitev, za nad« zorstvo nad atomsko energijo, za usta« novitev mednarodne oborožene sile, za sprejem novih držav — članic med ZN, za ureditev Nemčije in njeno združenje, za mednarodno nadzorstvo na grških mejah itd. Zato naj v teh vprašanjih sedaj dokažejo, da imajo resne namene za sporazum.
Predsednik Truman je izjavil, da se čutijo ZDA odgovorne za pomiritev vsega sveta, ki se da doseči edinole, ako vse države priznajo nad seboj mo« ral no moč organizacije ZN. Zato naj bi se tudi Sovjeti poslužili te organi/a« c-ije, da se potom nje razčistijo vsa medsebojna dosedanja nasprotstva.
Levičarsko usmerjeni kandidat za mesto bodočega predsednika ZDA g. Wallace je pa v svojem govoru toza« devno naglasil, da bi on vendarle želel direktna pogajanja med obema velesi« lama.
1/. tega je razvidno, da bi se'tudi kurz ameriške politike napram Rusiji izpre« menil, ako bi bil pri letošnjih volitvah v ZDA izvoljen za predsednika g. Walla.ee, kar pa jc zelo malo verjetno.
Volitve v češkoslovaški
Gottvvaldova Češkoslovaška se pri« pravlja na volitve, ki bodo 30. maja. Ker se komunistična vlada boji preveč belih glasovnic •— to je praznih — je začela po celi državi z veliko agitacijo, naj bi »ljudstvo« odpravilo volivne ka« bine in naj bi se glasovanje vršilo javno in očitno. Volišča naj bi tudi stopila v tekmo, katero ima najudarnejše v o«
Tvee, ki bodo prvi končali volitev in izkazali največjo soglasnost.
To bodo pa res splošne, tajne in di« reki »c volitve«, kakor jih jc zmožna le progresivnosleparska demokracija ko« munistov.
Naši frontaši, ki so 18. aprila volili res svobodno, zaprti v kabinah, kogar in kakor so hoteli, bodo pa še naprej uver« jeni, da so se vršile v Italiji volitve pod terorjem, na Češkosloveškem pa da so bile najsvobodnejše. Saj bo tako na« pisal »Primorski dnevnik« v Trstu — in »kar on reče, je res« (za zarukane frontaše, pa naj bo to še tako neumno.
Ali se vam ne obrača želodec že pb sami misli na nagnusnost komunistične« ga nasilja povsod in na vsej črti?
BRAZILIJA IN BEGUNCI. — Na sestanku pripravljalne komisije IRO (mednarodne begunske organizacije) je podpredsednik komisije delegat Lobo izjavil, da je Brazil sklenil sprejeti ne« omejeno število beguncev v rodbinskih skupinah, katere bi zaposlili v glavnem s poljskimi deli;
Nedavno jc bil sklenjen med brazd« sko vlado in IRO sporazum za vselje« vanje v skupinah po pet tisoč oseb. Pri soljenim rodbinam bodo izročili polje delska posestva, katera bodo postala sčasoma njihova last.
NENAVADNA STAVKA je izbruh« in la v Brooklinu v Ameriki. Grobokopi so zaprli vrata na brooklinska pokopa« lišča in nastavili stražo, da preprečijo vse pogrebe, dokler ne dosežejo boljših plač. — Poročila pravijo, da so meščani vsled tega prisiljeni prevažati mrliče v ledenice, dokler se stavka ne konča.
HUDE NEVIHTE so v Severni Ita« liji povzročile s točo, vetrom in popla« vami znatno škodo na pšeničnih poljih, ki letos zelo lepo obetajo.
DOK NOVICE
Procesija presv. Rešnjega Telesa
Letošnja procesija presv. Reš« njega Telesa bo izredno velika manifestacija ljubezni do Jezusa v najsvetejši skrivnosti Njegove pričujočnosti med nami v posve« čenem kruhu.
Ob 10. uri bo slovesna porrti« fikalna sv. maša prevzvišenega gospoda nadškofa.
Ob 17.30 bodo v stolnici pon« tifikalne večernice pred izpo« stavljenim Najsvetejšim.
Med večernicami bodo po ce« stah urejevali skupine, ki se uradno udeležijo •procesije, ka« kor redovi, verske družbe (K.A., Marijine družbe itd.).
Okrog 18.ir> se bo razvila pro« cesija po sledečih ulicah; Mar« coni. Mazzini. Garibaldi, Corso Verdi. Mameli -— Travnik. Na Travniku se bodo vsi udeleženci po skupinah lepo uredili. Tam bodo prejeli sv .blagoslov z Naj« svetejšim, katero bodo nato shranili v cerkvi sv. Ignacija.
Po blagoslovu bo pa sprego« voril množici sloviti govornik p. Lombardi iz Družbe Jezusove, ki je s svojimi govori razgibal vsa mesta Italije. Pravijo, da govori zelo preprosto, a da ima neko izredno privlačno moč in pre«
pričevalno silo, da poslušalec pretrese in mnoge zašle spet pri pelje na pot krščanskega živi j e« n ja.
Letošnje leto je v resnici silno bogato na verskih pobudah in manifestacijah.
Bog daj, da bi vse to ne ostalo brez trajnih sadov in da bi toli« kim pobudam ne sledila duhovna utrujenost, ampak nova goreč« nost za verske vrednote, od ka« terih edinih moremo pričakovati bolj srečnega življenja.
Naša posebna želja in prošnja do Jezusa _v Zakramentu ljubez« ni pa je ta, da bi v vseh, ki .ga bodo na Njegov praznik častili in mu peli slavospeve, znova za« netil pravo krščansko ljubezen. Naj ne bo pri tej proslavi niko« gar, ki bi v srcu gojil kako mrž« njo do bližnjega. Zlasti naj ne bo nikogar s tako poganskim sr« cem, da bi sovražil bližnjega že zaradi njegovega jezika in radi njegove pobožne želje, da Jezu« sa slavi z molitvijo in petjem; v tistem jeziku, katerega je prejel kakor vsi narodi od Njegovega Očeta, ki je v nebesih!
Skrbite, da bodo vse hiše okra« šene in razsvetljene.
Izpiti na slov. srednjih šolah v Gorici
Privatisti, ki nameravajo polagati iz« pite na slov. srednjih šolah v Gorici, naj vložijo na ravnateljstvo šole prošnjo s predpisanimi dokumenti v roku in po navodilih navedenih v oglasu ina razglas« ni deski vsake šole. j
-Klasična gimnazija in učiteljišče sta v Šolskem domu v ul. Croce, nižja sred« nja in strokovna šola pa v Malem do« mu v ul. Randaccio. Tajništva teh šol so odprita vsak )dan, razen nedelj in praznikov, od 8. do 12. in od’ 16. do 18. ure.
Dve imenovanji
Sv. stolica je msgr.ju Mihaelu Torošu, apostolskemu administratorju v Poreču, poverila tudi skrb za del ,goriške nad« škofije, ki je po mirovni pogodbi prišel pod Jugoslavijo 'in je bil že od pretekle« ga.oktobra brez nadpaatirja. Sliši pa sc, da so mu javile narodne oblasti, naj le bo administrator v Poreču, da pa nima kaj iskati v slovenskem Primorju. Če je ta vest resnična, imamo v njej nov dokaz popolne verske svobode v FLRJ. * * *
Nj. Svetost je imenovala msgr.=ja Franca dr. Močnika za tajnega komor«
nika. Čestitamo!
9
V	Trst
pride nov poveljnik ameriških čet, ker je dosedanji poveljnik general Briant Moore bil prestavljen v Washington, Novi poveljnik jc general William FT. Hoge.
Usmrtili so
skupino onih bivših komunistov, ki so jih pred kratkim obsodili v Ljubljani na smrt. Iste dni se je »Prim. dnevnik« zgražal: »V Grčij.j streljajo antifašiste, a papež molči!« Zakaj ni »Prim. dn.« istega rekel tudi o onih antifašistih, ki so jih postrelili v Ljubljani? In če pa« pež molči, ali ga je kdo prosil, naj v Grčiji posreduje? Hinavci! Vi veste, da jc sv. oče že ponovno posredoval za komuniste, obsojene na smrt v Španiji, kakor jc vedno posredoval za vse tiste, ki so prosili njegove pomoči.
Služabnice, to je za vas!
V	našem. Ib tu bomo v nasled« njih številkah posvetili vrsto člankov prav vam. Gotovo imate« večkrat vtis, da se ljudje zani« majo za vse stanove in njih pra vice in da sc le vaš stan pozabi« lja, kakor da bi bil najzadnji in popolnoma brezpraven. To sicer ne odgovarja popolnoma resni« ci, kakor boste videle, čeprav je res, da se mnogokrat vašemu stanu ne posveča vsa tista po« zornost in skrb, katero zasluži.
Zato pa hočemo mi obrniti pozornost vse javnosti na .vaš stan.
Predvsem bi radi vas same spodbudili k pravemu ponosu na vaš stan in k pravi ljubezni do vašega poklica. Mnoge služab« nice se namreč ne zavedajo važ« nosti svojega poklica in tako se tudi njim dogaja, da ne uživajo zasluženega spoštovanja, ker pač tudi same sebe dovolj ne spo« štujejo. Nadalje vam bomo po« jasnili vaše dolžnosti in pravice, ki jih imate pred Bogom, bliž« njim in človeško družbo.
Poučili vas bomo pa tudi o dolžnostih in pravicah vaših de« lodajalcev ali »gospodarjev«.-Ge so taki, da nimajo kaj prida razumevanja za vaše pravice in da so sploh brez pravega dru« žabnega čuta, skrbite, da bodo brali tudi oni naše tozadevne članke.
S temi članki želimo pa tudi vse druge naše bralce poučiti o problemu služabništva in jim tako pomagati do popolnejšega krščanskega socialnega čutenja.
Služabnice — bolje gospodinj« ske pomočnice — najbolje d r u« ž i n ske pomočnice ! ,8!kr« bite, da kupite vse številke naše« ga lista, ki bodo pisale o vaših zadevah. Pa tudi shranite jih, ker vam bodo mnogokrat prav prišle in vam pomagale pri o« hrambi vseh vaših moralnih in gospodarskih pravic.
Listnica uredništva
Nadaljevanje pisma iz Pakistana pride prihodnjič
DAROVI:
7-A »SLOV. PRIMORCA« :
A. S. v Gorici 500, 1. T. oh slovesu 500 lir. — Bog povrni!
ZA »SLOVENSKO S1ROTIŠČE« :
Amalija Černič z Vrha 100, veleč, učiteljstvo v »Šolskem domu«, ulica Croce 1900, prevzvišeni knezonadškof Karel Margotti so za binko.štne prazni« ke razveselili naše sirotišče z lepim da« rom: 10 kg bele moke in 40 litrov vina. Hvaležni otroci, čč. šolske sestre in vo= datelj izražajo zahvalo z gorečimi mo« litvami; N. N. iz Goniče 1000; N. N. 200; M. P. 500 lir.
Srčna hvala!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ
Katoliška tiskarna — Gorica
„TIGRI‘‘- APOSTOLI
016®
»Miša, zakaj si zaprl moje reči ? «
» Saj niso zaprte. Tam so v predalčku. «
» Kaj pa je v omari, da si jo zaklenil ? «
»Pojdi sem, Dimitrij!«
Malega posadi zdaj na kolena, kar mu povzroči še večje bolečine. Prime ga za obe roki in mu pogleda globoko v oči. »Kar ti zdaj povem, je velika skrivnost, ki jc nisem še nikomur izdal. Povem jo le tebi, ki si moj ljubi bratec. Jo boš obdržal zase? Tudi takrat, ko bi se zgodilo tebi tako, kakor se je danes meni ? « » Da. Tebi na ljubo ! «
» Pomisli torej ! Ne bom ti žugal s pestmi, kakor ono noč, ko si mi moral dati častno besedo. Rečem ti le, da bi mi bilo zelo težko in da bi te moral za vedno zapustiti. «
Potem pripoveduje mali apostol vso svojo zgodbo od ponočne vohunske poti, o smrtni nevarnosti, o rc« šitelju življenja, o grizenju vesti, o velikem veselju, ki je prišlo po svetem krstu v njegovo srce..Mali posluša vedno bolj napeto in pretrga nenadoma svojega bi ata : » Miša, zdaj vem, da ljubi Bog res biva, ker si mi ti to rekel in ker sem sam videl, kako si se spremenil in postal dober. Pelji me k duhovniku ! Kjer si ti, naj
bom še jaz, tvoj mali bratec. Ali jc bil morda to oni mož, ki mi je dal včeraj naročilo za te ? «
» Da, Dimitrij, on je, a tebe ne morem še peljati k njemu. Zdaj je v ječi. Poslušaj, da ti povem še zadnjo in največjo skrivnost. Pomisli : gosta imava v stano« van ju ! «
»Kje neki? Saj ga nisem opazil. Kdo je?«
» Samega ljubega Boga ! Pridi sem in ti ga poka« že m ! «
» Ali ga je mogoče videti ? «
» Seveda, Dimitrij, tam v zaprti omari je in ostane zdaj vedno pri nas. Midva sva njegova straža. Samo midva sva v vsem mestu tako srečna fanta, da sva vedno v njegovi bližini. «
Pavel odpre omaro, pokaže malemu ta najsvetejši zaklad in mu pojasni čudežno skrivnost božje ljubezni do človeka.
Mali gleda s solznimi očmi na brata.
» Zdaj razumem ! To si imel danes pri sebi. Zdaj vem, zakaj ga nisi izpostavil nevarnosti in ga nisi hotel izdati. Tudi jaz ti bom nekaj pokazal in tako izdal svojo skrivnost. «
Dimitrij pusti brata samega in steče po stopnicah navzgor na kaščo in se vrne zmagoslavno s svetimi podobami.	Pavel je brez 'besed.
» Mati	mi je dala to v spomin. «
» Potem si me vendarle izdal ! «
» Da, •<	je odgovoril mali, » nisem	mogel	drugače	!
Dala mi je	potem tole in mi rekla, da	teh	reči	ne	smem
tebi pokazati, (dna je darovala svoje življenje za naju, da bi postala dobra otroka in zopet našla pot k Bogu. Rekla je tudi, da bo prišel nekoč čas, ko bova vse ra« zumela.«
Pavel posluša globoko ganjen to pripovedovanje in se ne more ubraniti solzam.
» 1 ako je pač moralo priti. Dimitrij, midva morava biti hvaležna svojim staršem in hoditi krepko po potu, ki sva ga zdaj nastopila.«
»Miša, pripoveduj mi zdaj o teh podobah. Kaj predstavljajo ? «
» Glej, Dimitrij, žena z milim pogledom je skupna mati vseh ljudi, ki naju ljubi bolj kot najina rajna telesna mati. Oni na križu je ravno isti Zveiičar, ki je tam v omari in je bil zate in zame umorjen na križu. Zdaj pa, Dimitrij, pojdiva v posteljo. Prej pa bova še molila. Poučil te bom, le govori za menoj ... « Tako moli mali Dimitrij prvič svoj Oče naš !
» Zdaj nimava nikakih skrivnosti več med seboj. Spal boš odslej pri meni v sobi najinih staršev; ti v materini, jaz pa v očetovi postelji. Na steno pa obesiva ta dva spominka. «
Se dolgo se pogovarjata fanta med seboj. Mali jc ves srečen in živi kakor v bajki. Posnemati želi brata v vseh dobrih stvareh. Kmalu pa zapazi Pavel, da brat ne odgovarja več. Premagal ga je spanec ... Zdaj sanja o samih lepih rečeh.
( Nadaljevanje )