Leto XXL 1981 OKTOBER Št. 19 GLASILO DELAVCEV DELOVN E ORGAN IZ A CIJ E ŽELEZARNE STORE ŽELEZ AR JI SO PRAZNOVALI Pred šestimi leti (1975) smo v Štorah dali prvič poudarek starejši zgodovini in obstoju naše delovne organizacije, ko smo na podobni proslavi kot danes proslavili 130-letnico začetka industrijske dejavnosti v Štorah. To je bil začetek proizvodnje rjavega premoga v Štorah, iz katere se je v poznejših letih razvilo podjetje »Rudnik in železarna Štore.« (Govor Dušana Burnika, predsednika kolektivnega poslovodnega organa, na proslavi v Štoraii dne 26. 9. 1981.) V preučevanju ibogate in zelo zanimive zgodovine obstoja in razvoja Železarne Štore smo zasledili po raznih dokumentih nekatere točne podatke o začetku jeklarske in valjamdške dejavnosti v Štorah. Iz teh pisanih dokumentov izhaja, da je prvi tuji kapitalist Bruno Andreiu v letih 1851 do 1853 zgradil jeklarski obrat (pudlarno) in valjarno. V drugi fazi (1853 do 1856) sta se obrata s prehodom v druge solastniške ;roke postopno dograjevala. Za ta leta ni podatkov, ali je že tekla kakšna proizvodna dejavnost. Znano pa je, da je bila 16. avgusta 1856 svečana otvoritev pudlarne in valjarne. Zgodovinski dokumenti zapisujejo, da se je pričela po tej otvoritvi tudi industrijska proizvodnja v Štorah. Zato dajemo letos prvič obeležje 125-letnici jeklarstva in valjarništva v Štorah. Na lokacijo industrijskih obratov v Štorah je odločilno vplival' avgusta 1849 odprt odsek Južne železnice med Celjem in Ljubljano, prav tako pa že predhodno znane in izkoriščane zaloge rjavega in črnega premoga v Štorah in bližnji okolici. Iz zgodovinskih dokumentov jasno izhaja, da pred izgradnjo pudlarne in valjarne na tem mestu ni bilo nobenih fužin in da je novo železarsko podjetje zraslo na časti ledini. Vteh dokumentih je tudi nekaj zelo zanimivih podatkov kot ta, da je bilo gradbeno dovoljenje za izgradnjo o-menjesih novih obratov izdano samo pod pogojem, da se bo kot energetski vir uporabljal domači rjavi premog iz štor. V letu 1857 je bilo v železarski dejavnosti zaposlenih 372 delavcev. V premogovnikih, ki so bili prav tako v sklopu istega podjetja, pa je delalo 397 rudarjev. že naslednje leto je bilo zaradi nastopa gospodarske krize število zaposlenih v železarski in rudarski dejavnosti znižano na polovico. Obdobje nadaljnjih let in desetletij do začetka prve svetovne vojne predstavlja različne faze v širjenju proizvodnih in asorti- mentnih zmogljivosti, pa tudi obdobje zelo težkih gospodarskih kriz, ki so privedle do večkratnih stečajev, prehoda lastništva iz rok v roke tujih kapitalistov in celo do večletnega ustavljanja proizvodnje. Valjarskemu asortimentu, ki je v prejšnjem stoletju predstavljal določene profile, v glavnem pa oklepne plošče in druge kovane izdelke za ladjedelništvo, se je po letu 1860 pri- letu 1878 ter leta pred prvo svetovno vojno, saj so bila prav v letih 1912 in 1913 izvajana do takrat največja rekonstrukcijska dela, ki so prinesla precejšnje tehnološke spremembe. Stare pudlarske peči so bile zaradi zastarelosti in nerentabilnosti odstranjene, zgrajena pa je bila prva martinarna z eno 20-tonsko SM pečjo za letno zmogljivost 14.000 ton 'surovega jekla, odlitega v ingote. Zgrajena je bila nova energetska centrala s tremi parnimi kotli ¡in dvema parnima strojema. Zaradi izbruha vojne ni bil izvršen celoten program modernizacije, saj je bila namesto ¡dveh 20-itonskih SM peči zgrajena le ena, poleg tega ni bila postavljena potrebna težka proga v valjarni. V obdobju predvojne Jugoslavije je gospodarska kriza po letu 1930 močno prizadela tudi štorsko železarno. Tako je šele leta 1937 prišlo v Štorah do novih proizvodnih pridobitev, ko je bil postavljen obrat za ulivanje cevi. S to pridobitvijo je bila štorska livarna naj večja v Sloveniji. V kriznem letu 1931 je bilo v železarni v Štorah zaposlenih le 280 delavcev, v najboljših letih pred drugo svetovno vojno pa med 450 in 500, torej le nekoli- Dragi Velik del današnje številke je še posvečen praznovanju 125-letnice jeklarstva in valjarništva v Štorah. Ne zamerite nam tega, saj je 125-letnica samo enkrat. Pa še to. O tem, kako smo praznovali, ne vedo vsi in prav je, da tistim, ki so bili zadržana na delovnih mestih ali kako drugače, povemo, da je bilo lepo. Na uho nam je tudi prišlo, da ste bili z zadnjo številko našega družila proizvodnja sive litine. Slavnostni govor je imel tov. Burnik V dopolnjevanju industrijskih zmogljivosti so značilna leta po ko več kot na samem začetku proizvodnje pred takrat več kot 80 leti. (Pravo obdobje širšega načrtovanega razvoja Železarne Štore v integralno železarno sicer manjših zmogljivosti, vendar kvalitetnega proizvodnega asortimenta, pa ¡pomeni razvoj po drugi svetovni vojni. Takoj po koncu vojne se je pričela obnova železarne. Stari generatorji so bili zamenjani z novimi. Za obra to vanje sta bili usposobljeni SM peč in valjarna, v livarni se je pričela proizvodnja jeklarskih kokil, vodovodnih cevi in strojne litine. V razvoju tehnologije in novih proizvodov je v letu 1950 pomemben začetek ulivanja litoželeznih valjev kot prva tovrstna proizvodnja v Jugoslaviji. Surovinsko osnovo nadaljnjemu širjenju jeklarskih in livarskih zmogljivosti pomeni izgradnja elektroplavža v letih 1950 do 1954, ki je v poznejših letih že tudi omogočal uporabo tekočega surovega železa v SM peči in livarskih pečeh. Za pospeševanje jeklarskega procesa se je začel uporabljati dodatek kisika, potem ko je bila postavljena postaja za proizvodnjo metalurškega kisika. Obnovljena valjarna je po vojni pričela z delom poleti 1946. Na treh valjarniških progah z uporabo potisne in plamenične peči za ogrevanje vložka so valjarji proizvajali okrogle, ploščate in kvadratne profile navadnih kvalitet. V letu 1950 je bilo doseženo 21.500 ton valjanih proizvodov, v (naslednjih letih pa je proizvodnja naraščala brez bistvenih modemizacijskih posegov, rasel pa je tudi dimenzij- (Nadaljevanje na 2. strani) bralci! glasila zadovoljni, češ da je prinesla nekaj novega, svežega. Res je, da smo se potrudili pri zasnovi te številke, ki je hkrati jubilejna. Res pa je obenem, da je k temu prispeval tudi vaš odziv. Upamo, da bo z vašim sodelovanjem ta zadovoljnost izražena še večkrat. Zato pričakujemo, da bo odziv dopisnikov še večji. gl. urednik (Nadaljevanje s 1. strani) ski in kvalitetni proizvodni a- sortiment. Najpomembnejše obdobje kvalitetnega razvoja Železarne Štore je vsekakor obdobje po letu 1960, ko so se pričele priprave in v letu 1963 sama izgradnja sodobnih obratov na novi lokaciji Štore II. Začetek izgradnje je omogočil 47. natečaj za razširitev in modernizacijo jugoslovanske črne metalurgije. Izgradnja novega industrijskega kompleksa v Štorah ne pomeni samo izgradnje novih sodobnih obratov za povečanje količinske proizvodnje, temveč predvsem uvajanje najsodobnejših tehnoloških procesov na ravni svetovne tehnologije. Ti procesi so prišli še posebno do izraza na celotnem jeklarsko-valjarskem kompleksu, ki danes predstavlja največji del ustvarjenega dohodka v Železarni Štore. V trebe obeh valjam za proizvodnjo valjanih profilov — okoli 130.000 ton letno. V novejši zgodovini in razvoju Železarne Štore so se v jeklar-sko-valjarski proizvodni verigi stalno pojavljale določene ne-vsklajenosti in ozka grla. Danes se to odraža predvsem v ozkem grlu naprave za kontinuirano u-livanje gredic, največ zaradi spremenjenega in kvalitetnejšega asortimenta jekla, pa tudi večjega deleža drobnejših presekov gredic ter delno tudi zaradi težje sinhronizacije vodenja obeh peči za ulivanje na eni konti napravi. Dinamičen razvoj železarne Štore, ki je bil najhitrejši v zadnjih dveh desetletjih, je u-stvaril delovno organizacijo, ki z več kot 3.400 delavci in ustvarjenim dohodkom preko ene milijarde dinarjev v lanskem letu Pogled na slavnostno tribuno. Tako so zborovali železarji, V obdobju 1966 do 1970 so potekala intenzivna investicijska dela na današnji valjarni II, ki je novembra 1970 pričela o-bratovati. Zaradi določenih problemov in pomislekov med slovenskimi železarji glede izgradnje elektrojeklame v Štorah je le-fta pričela z deli pozneje in šla v proizvodnjo septembra 1973. Prva elektroobločna peč 40-tonske zmogljivosti v povezavi z napravo za kontinuirano ulivanje gredic 'je dala v naslednjih latih le približno. polovično količino potrebnega vložka za novo valjarno. Z dolgo načrtovano drugo elefctroobločno pečjo 50-itonske zmogljivosti, ki je šla v proizvodnjo decembra 1979, je bila leto poprej ustavljena popolnoma 'dotrajala stara SM peč v stari jeklarni. Obe jeklarski peči bi morali proizvodnjo gredic zadostiti po- sodi med največje delovne organizacije v Sloveniji. V letu 1980 je bila Železarna Štore po kriteriju ustvarjenega dohodka med posameznimi delovnimi organizacijami na 14. mestu v Sloveniji. Nahajamo se v letu 1981, ki ob 125-Ietnici začetka jeklarske proizvodnje v Štorah pomeni tudi za jeklarsko-valjarski kompleks razvoja pomembne pridobitve. Najprej moramo omeniti v letošnjem letu pričetek izgradnje novega obrata jeklovleka, ki je začel svojo pionirsko pot pred 10. leti v valjarni II in predstavlja že danes, še bolj pa v prihodnje, pomembno fazo finali-zacije jekla v Železarni Štore z mehansko in termično obdelavo. V lanskem in letošnjem letu so bila dovršena za valjarno I pomembna investicijska dela, ki bodo bistveno modernizirala zastareli proizvodni proces, pre- cej pa tudi izboljšala težke delovne pogoje. Že drugo leto u-spešno obratuje tudi nova ža-rilnica ob valjarni II. V letošnjem letu se nahajamo tudi v letu sprejemanja srednjeročnih razvojnih programov za obdobje 1981—1985 ter snovanja dolgoročnih konceptov do leta 2000. V novem srednjeročnem obdobju bo moral prav jeklarsko-valjarski kompleks vložiti največji delež investicijskih sredstev za uskladitev proizvodnih zmogljivosti in zaokrožitev v smislu odprave sedanjih ozkih grl. Izgradnja druge naprave za kontinuirano ulite gredice, u-vedba nove sodobne izvenpečne 'tehnologije v jeklarni ter izgradnja novega valjarskega ogr- odja za prevaljanje presekov gredic do 220 mm kvadrat predstavljajo ključne faze projekta, ki bo omogočil povečanje proizvodnje surovega jekla v Štorah od lanskoletnih 105.000 ton na 220.000 ton oziroma na največjo proizvodnjo, ki se planira do leta 2000, to je 300.000 ton. Pri talko povečani količini proizvodnje jekla v Štorah pa se postavljajo tudi potrebe po nadaljnji, še večji delitvi dela med slovenskimi jeklarnami za najbolj optimalno ekonomiko proizvodnje jekla. Tovarišice in tovariši! Dolgoletno obdobje razvoja proizvajalnih ¡sredstev v Železarni Štore je vsekakor tudi obdobje razgibanega življenja in kre- r ;• v v ki ■ - - . §0: Vg: / illliSlfltii Predsednik delavskega sveta DO Železarna Štore Tomo Majer je otvoril zbor delavcev in pri tem dejal: Otvarjam današnji zbor delavcev Železarne Štore in zbor naših upokojencev v počastitev 125-letnice jeklarstva in valjarništva v Štorah. Ob tej priložnosti pozdravljam v imenu samoupravnih organov, družbeno-političnih organizacij m vodstvenih organov Železarne vse prisotne delavce, še s posebnim zadovoljstvom pa vas, drage upokojenke in upokojenci, ki danes skupaj z nami praznujete naš jubilej. V naši sredini pozdravljam tudi goste: predstavnike 'družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij občine Celje, predstavnike družbeno-političnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov SOZD in delovnih organizacij Slovenskih železarn, predstavnike Krajevne skupnosti Štore in vse ostale vabljene goste. Tovarišice in tovariši! Ob današnjem slavju se spominjamo naše preteklosti, prehojene poti, zmag in uspehov, težav in veselja, kar je naš delavec-železar doživljal v preteklih obdobjih. V letu jubilejev 40. obletnice vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije in 40. obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda se pridružujemo tudi mi z našimi napori in dosežki s tem praznovanjem!. Mi, štorski železarji, smo v vsem tem obdobju prispevali svoj aktivni delež, kar bomo storili tudi v bodoče. Iz- gradnja naših novih obratov v zadnjih desetletjih in razvoji družbenega standarda sta bistveno spremenila podobo naših Štor kot tudi nas samih. Ponosni smo na vse vloženo delo in uspehe ter trdno odločeni, da nadaljujemo našo pot samoupravne socialistične graditve. Veseli smo, da so danes med nami tovarišice in tovariši u-pokojenei v tako velikem številu. Zavedamo se, da ste ravno vi, upokojenci v preteklosti delali v težkih pogojih dela in da so vaši napori in znanje dali osnovo za naš današnji hitrejši razvoj. Naše samoupravno delovanje se iz dneva v dan krepi in razvija. Ocenjujemo, da delavci Železarne Štore resnično aktivno preko samoupravnih delovnih skupin, svojih delegatov in organov samoupravljanja uresničujemo svoje družbeno poslanstvo. Kljub nekaterim težavam, v katerih se nahaja naša družba in tudi železarji, smo trdno prepričani, da bomo z dobrim delom, krepitvijo samoupravnih odnosov in našimi skupnimi prizadevanji tudi v bodoče dosegli uspehe in premagovali težave. Tovarišice in tovariši! Ob letošnjem jubileju 125-letnici jeklarstva in valjarništva v Štorah v imenu samoupravnih organov in vodstva družbeno-političnih organizacij železarne -štore čestitam k -temu jubileju vsem članom delovne organizacije, še posebno našim jeklarjem -in valjarjem. pitve zavesti delavskega razreda, ki se je v predvojnem času odražala v ¡različnih oblikah v širšem celjskem industrijskem bazenu. Intenziven tehnološki razvoj in ustvarjanje delavcev v novi Jugoslaviji pa ne predstavlja samo gradnje novih obratov, temveč v zadnjih 30 letih obdobje bogatega razvoja družbenoekonomskih odnosov in socialističnega samoupravljanja. V različnih oblikah samoupravnega organiziranja se je razvijal sistem vedno bolj neposrednega odločanja delavcev o rezultatih svojega dela, o najpomembnejših odločitvah v ¡tekočem poslovanju in življenju sploh ter bodočem razvoju. V razgibanem razvoju samoupravnih odnosov smo prišli do današnje samoupravne organiziranosti 15 temeljnih organizacij združenega dela. Preveč časa bi bilo potrebno, da ¡bi še navajali dogodke in pomembne prelomnice v silno ¡pestri zgodovini Železarne Štore Vendar je potrebno v tem trenutku opozoriti ob razmišljanju o uspehih in neuspehih v preteklosti na zelo resen gospodarski trenutek, v katerem se nahaja tako naša delovna organizacija kot celotno slovensko in jugoslovansko gospodarstvo. Težka gospodarska situacija je posledica zelo zaostrenih ekonomskih odnosov v svetu, ki jih je povzročila energetska kriza in mnogi drugi vplivi. Elementi gospodarske krize se v najtežji obliki odražajo v državah v razvo- ju, med katere ¡sodi tudi Jugoslavija. Neposredno se trenutna problematika kaže v visoki ¡stopnji zadolženosti in veliki odvisnosti od uvoza surovin, repro-materiala, rezervnih delov in investicijske opreme. Široka družbeno-politiona akcija, ki je v teku, zahteva odgovorno ¡konsolidacijo predvsem na zunanje-trigovinskem ¡področju. Kot velja ocena za celotno jugoslovansko gospodarstvo, predstavlja podobno sliko tudi poslovanje Železarne Štore, ki se odraža v preveliki uvozni odvisnosti. Zato ¡smo že pred tremi leti začeli uspešneje z.velikimi napori prodirati v pospešeno mednarodno blagovno menjavo. Vedno večji delež naše proizvodnje se usmerja v izvoz. V lanskem letu smo presegli skupno 27 ¡milijonov dolarjev v izvozu, od tega glavni del na konvertibilno področje (preko 90%), s čimer se je Železarna Štore povzpela na prvo mesto v celjskem gospodarstvu. Omeniti pa je treba, da je znašal skupni uvoz preko 33 milijonov dolarjev. V letošnjem letu se pogoji mednarodnega sodelovanja še bolj zaostrujejo. Železarska dejavnost v zahodni Evropi in nekaterih drugih državah po svetu je v veliki krizi. Takšna situacija zahteva resnično vso resnost ¡pri premagovanju težav in obvladovanju stroškov poslovanja, kvalitetne izdelave naših izdelkov, da bomo konkurenčno sposobni v zahtevni mednarodni blagovni menjavi. DRAGI VALJARJI, CENJENI GOSTJE! V letošnjem letu praznujemo valjarji 125-letnico svojega obstoja. Pred 125 leti, ali točno 16. avgusta 1856, so v tem obratu pričeli s toplim valjanjem oblikovati jeklene profile. Nadaljnji razvoj je bil dokaj buren. Iz zapiskov zasledimo pogosto menjavanje lastništva takratne železarne, s tem pa tudi naše valjarne, ¡predvsem v obdobju od nastanka do prve svetovne vojne. Tik pred I. svetovno vojno je bila valjarna modernizirana, valjčna ogrodja firme Andritz z letnico 1912 pa zasledimo na naših progah še danes. V času II. svetovne vojne valjarna ni obratovala. Del zaposlenih valjarjev so poslali na delo v tujino, predvsem v Kap-fenberg. To je obdobje, ki ga mnogi že poznate, saj ste bili med njimi. Obnova med vojno opustoše-nega obrata je.trajala do poletja 1946, ko je 23. junija valjarna zopet pričela z obratovanjem. Ravno v tem času je bila intenzivna obnova domovine, ko je bila pomembna vsaka tona betonskega železa. V teh letih ste valjarji nič koliko nedelj žrtvovali kot svoj prispevek k izgradnji domovine in s tem pokazali svojo izjemno zavest. Nepozabna so tekmovanja med izmenami, kjer ostane kot legenda izmena Zupanc! Od večjih investicij po vojni naj omenim vgradnjo elektro- motorja za pogon pred in fine proge leta 1953, izgradnjo potisne peči Custodis leta 1956 in elektromotorja za pogon grobe proge leta 1960. Po tem obdobju pa vse do pred ¡kratkim ni bilo večjih naložb. Razlog je bil v odločitvi, da se izgradita nova obrata valjarne in jeklarne, stara obrata pa ¡se opustita. Zarad|i palmam j kanja valjnih profilov na domačem trgu, značilnem asortimentu naših izdelkov in zaradi dokaj ugodnih poslovnih rezultatov je stara valjarna ¡nadaljevala z obratovanjem tudi po izgradnji nove valjarne, vendar z nedoločeno perspektivo. Šele z izdelavo razvojnega programa Železarne Štore je tudi valjarna I dobila svoj status obstoja tako, da se posodobi in s tem zmanjša število zaposlenih, predvsem na najtežjih delovnih mestih. S pomočjo kreditov in lastno udeležbo smo, kot vidite, lani zamenjali plamenično ¡peč s koračno pečjo, pravkar pa smo vgradili sodobno hladilno klop tipa Wimler. Poleg tega so že v uporabi nove prometne poti in prometna sredstva, v zaključni fazi je izgradnja škajne jame, naslednje leto pa dobimo nov žerjav v bivši premogovni lopi. To lopo bomo preuredili v od-premno skladišče valjanih izdelkov, kar bo znatno pocenilo transportne stroške. Želja im načrtov (Nadaljevanje na 4. strani) Težke probleme bomo lahko rešili le z odgovornim delom, z zavestjo, da je od rezultatov takega dela odvisno naše sedanje življenje in bodoči razvoj. Vsem delavcem Železarne Štore, še zlasti pa našim upokojencem, ki so desetletja ustvarjali v težkih delovnih pogojih, izrekamo ob današnjem jubileju vso zahvalo in priznanje za ves njihov trud pri razvoju naše delovne organizacije. KOOPERACIJA BRUSILNICA, ČISTILNICA IN ADJUSTIRANJE ULITKOV V PODPLATU Vzporedno s sanacijo proizvodnje in poslovanja v TOZD livarni strojne litine potekajo tudi prizadevanja za brušenje, čiščenje in adjustiranje ulitkov. Glede na specifično proizvodnjo in asortiment ulitkov strojnih elementov za avtomobilsko, transportno, poljedelsko in gradbeno industrijo je specifična tudi tehnologija brušenja in adjustiranja. Navedene potrebe in vse večja problematika zaposlovanja v TOZD livarni strojne litine Železarne Štore za tovrstno proizvodnjo nas je napotila k iskanju rešitev z vključevanjem zunanjih kooperantov. Izkušnje v inozemstvu so navedena prizadevanja še pospeševala. Začetna prizadevanja segajo v leto 1978, ko smo s prvimi tremi kooperanti obrusili in adjus tirali prvih 200 ton ulitkov; v letu 1979 je ta količina znašala 600 ton in y letu 1980 že 1.800 ton (s šestimi kooperanti s skupno 24 zaposlenimi). V letošnjem letu ¡pa znaša količina očiščenih ulitkov že okoli 250 do 350 ton mesečno. Za redno ¡poslovno-itehnično in tehnično varno delo kooperantov smo v okviru zakonskih predpisov in regulativov ob pomoči ustreznih ¡služb občine Šmarje pri Jelšah postopoma organizirali eksterne čistilnice, tako da borno v letošnjem ¡letu na ta način že adjuistiralli do 3.000 ton ulitkov. Izkušnje v dosedanjem delu, nadaljnje potrebe po povečani količine adjustirane litine po sanacijskem programu in tehnološke, ekološke ter ekonomske prednosti so narekovale, da smo s kooperanti začel-i organizirane priprave za izgradnjo skupne eksterne brusilnice, čistilnice in adjustirnice. Železarna štore je skupno ,s SMELT, Ljubljana izdelala tehnološki projekt, ki je (Nadaljevanje na 4. strani) Zbor valjarjev v valjarni I, (Nadaljevanje s 3. strani) imamo še mnogo, vandar jih zaradi težke gospodarske situacije ne bo lahko uresničiti. Naši proizvodi so na tržišču iskani ta se dobro prodajajo. Predvsem izstopajo specialni pro_ fiifli ta razni profili v vzmetnih kvalitetah. Razvoj tega programa ’se je pričel okoli leta 1954 in se stalno stopnjuje. (Po zaslugi, sposobnosti in vztrajnosti pionirjev na tem področju tov. Stepaniča, kasneje tov. Čretnika, ki je mnogo prispeval tudi pri doma izdelani drobni mehanizaciji, pa tov. Šelige, ki je vse proste dni preživel v obratu Ob stalnih probnih valjanjih specialnih profilov, ter drugih ožjih sodelavcev imamo danes proizvodni program, ki zagotavlja višjo prodajno vrednost in sposobnost vključevanja na tuja tržišča, kar je v današnji situaciji še posebej ¡pomembno. Vzporedno so se razvijali dru-žbenoipolitični in samoupravni odnosi. Od prvega delavskega sveta do (današnje samostojne temeljne organizacije smo bili valjarji vsaj enakovredno aktivni in uspešni na tem področju. Premalo je bilo storjenega na področju skrbi za počutje delavcev, tu mislim garderobe, prostore za počitek in sanitarije. To bo naša naloga v bližnji prihodnosti. Dragi valjarji! Rezultati našega (dela, odnosi do družbe kot celote in medsebojni odnosi dokazujejo, da smo bili in smo na pravi poti. Vsak izplačan dinar za osebni dohodek in vsaka investicijska naložba sta se odražala v našem proizvodu, to je valjanem profilu. Priznanje valjarjem za 10, 20 in 30 letno dobo. Čeprav sodimo s 27 do 30.000 tonami iletne proizvodnje med majhne valjarne, je po zaslugi kvalitetnega programa to jeklo vgrajeno v razne avtomobile in kamione, železniške vagone, ladje, kmetijsko in drugo mehanizacijo, v objekte strojegradnje itd. Širc m po naši domovini in po večini kontinentov. Dovolite mi, da izrazim spoštovanje dn zahvalo vsem, tri ste si v valjarni pod tako težkimi pogoji služili svoj vsakdanji kruh in ustvarjali presežek dela, ki je prispeval k razvoju štorske železarne ta okolice ter naše družbene skupnosti. Ob tej ¡priliki ise zahvaljujem za sodelovanje vsem temeljnim organizacijam in službam Železarne Štore, s katerimi sodelujemo, posebej še vsem tistim, ki ste aktivno sodelovali pri načrtovanju in izvajanju investicijskih del. Posebno priznanje si je zaslužila naša armaturna delavnica, ki je včasih v skoraj obupnih trenutkih z izvirnimi inovacijami tov. Borisa Čehovina in drugih ter z napori celotne delavnice preprečevala zastoje, ki so grozili v času investicijske izgradnje. Tov. valjarji! Izkoristimo to naše redko jubilejno srečanje za izmenjavo spominov, poglobitev tovarištva in navezavo stikov. Vsem skupaj želim prijetno praznovanje, ki se bo po tej proslavi .nadaljevalo pri Mlinarjevem Janezu. Plaketa Kluba samoupravljalcev občine Celje — priznanje DO Železarni Štore. (Nadaljevanje s 3. strani) bil osnova -za izbor velikosti in tipa adjustinnice. Eksterna čistilnica (adjustiirni-ca) botopremljena z namenskimi brusilnimi in čistilnimi stroji in opremo, transportno ta energetsko opremo, instalacijo ter z opremo za tehnično -dn ekološko varno delo skupno s centralno čistilno napravo. Tlorisna površina objekta bo znašala 40X20 m, objekt bo pritlične izvedbe, o-premljen z ustreznimi garderobnimi, sanitarnimi prostori ta z ogrevanjem. Zmogljivost čistilnice bo v končni fazi znašala od 6.000 do 7.000 ton letno, odvisno od asortimenta adjustirnih ulitkov ter bo zaposlovala okoli 50 ljudi. Naložbena vrednost pri današnjih cenah znaša 33 milijonov dinarjev, od tega (gradbena dela 16 milijonov din. Na osnovi podpisanega in verificiranega sporazuma o sovlaganju bodo združeni kooperanti financirali nakup zemljišča in gradbeni del naložbe, Železarna Štore, TOZD livarna strojne litine, pa bo instalirala objekt z opremo in napravami, ki so potrebne za tehnološko-tehniono in varno delo vključno z ekologijo. V prvi fazi bodo instalirane naprave iz obstoječih čistilnic, sledi namenska oprema po programu I. faze sanacijskega programa livarne Štore, nato pa oprema za zaključna adj us tirna dela in kompletacijo (barvanje, em-baliranje). V povezavi z občino Šmarje so bile že urejene vse potrebne for-malno-pravne in lokacijske razprave ter pridobljena lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Lokacija objekta je v Krajevni skupnosti Mestinje v kraju Podplat, približno 700 m od križišča ceste Celje—Poljčane—Rogaška Slatina, ter je tako glede na transportne, tehnološko-ekološke in geografske migracije elemente ugodna. V sedanji faai so že speljana pripravljalna zemeljska dela, to je dovozna pot in izkop za temelje objekta. Startni impulz za začetek je bil dan dne 17. 7. 1981, ko je bil ob skromni slovesnosti položen temeljni kamen za čistilnico. Izgrajeni so že temelji objekta, do zime bo v grobem postavljen tudi objekt. Glede na dosedanje izkušnje ta nujnost večjega povezovanja in približevanja proizvodnih dejavnosti v manj razvita območja smatramo navedeno aktivnost kot zelo pomembno ta kot eno od ¡prvih konkretnih dejavnosti z možnostjo nadaljnje rasti in razvoja v višjo proizvodno obliko. Podpredsednik poslovodnega odbora ZAKONJŠEK NIKO, dipl. met. ing. vam Dne 10. 9. 1981 je prevzel dela in naloge vodje TOZD mehanska obdelava MOČNIK CIRIL, dipl. strojni ing. Tov. Močnik se je rodil 9. februarja 1949 v Mršku, Sp. Idrija. ¡Po končani osnovni šoli je odšel v l.j utajam, je končal šolanje na TSŠ kot strojni tehnik zaposlil . j... pravi dela pri Avtoprevozu Idrija v Idriji. Po odslužitvi vojaškega roka v JLA je nadaljeval študij ¡strojništva na Strojni fakulteti v Ljubljani in diplomiral leta 1974. Po študiju se je zaposlil v Tovarni kolektorjev v Idriji kot vodja tehnološke priprave dela. Na predlog DPO občine Idrija je bil Imenovan ‘za vodjo TOZD v ISKRI široka potrošnja v Sp. Idriji. To funkcijo je o-pravtljal štiri leta in pol. Zatem pa je opravljal dela in naloge svetovalca za investicije vse do prihoda in sklenitve delovnega razmerja z našo delovno organizacijo. Ob prijavi za opravljanje del in nalog vodje TOZD je zapisal: Zavzemal se bom za uvajanje v proizvodnjo najnovejših tehnoloških izsledkov ter za ustrezne organizacijske spremembe, v kolikor bi se pokazalo, da le-te vodijo k večji produktivnosti in boljšim odnosom med temeljnimi organizacijami. Prav tako nameravam posvetiti vse napore za izboljšanje odnosov TOZD. Ob nastopu nove delovni nosti tov. Močniku želimo, da bi se kar najhitreje »poželeza-ril« in svoje želje ustvaril v dobro TOZD meh. obdelave in delavne organizacije. slovenske železarne ljubljana Pozdravne besede predsednika občinskega sveta ZS Celje tovariša VRBNJAKA na proslavi 125. obletnice jeklarstva in valjarstva v Železarni Štore dne 25. 9. 1981 na Teharjah. SPOŠTOVANE TOVARIŠICE IN TOVARIŠI! Naložena mi je prijetna naloga, da vas lahko v imenu vodstev DPO, SO hi IS občine Celje vse skupaj prav lepo pozdravim. Sočasno se želim pridružiti iskrenim čestitkam, ki jih delavke in delavci tega velikega delovnega kolektiva sprejemate ob 125. obletnici obstoja jeklarske in valjarske dejavnosti v Štorah. NOVA VZPODBUDA Malo je kolektivov, ki imajo tako pestro zgodovino svojega razvoja, ki sega 125 let nazaj. Od tod večkrat tudi uporabljamo besede, da je Celje tretje najmočnejše poslovno-politično in kulturno središče Slovenije z močno delavsko tradicijo, v kateri je ogromen delež tudi vaših železarjev. V zvezi s tem zaslužijo posebno pozornost vaši delavci, ki so danes že upokojeni in ki so v zadnjih 20, 30 in 40 letih nazaj bili steber razvoja vaše velike delovne organizacije, ki sodi med največje v SRS. Zato mi dovolite, da jih posebej pozdravim in zaželim obilo zdravja dn prijetnega počutja. Ob takih in podobnih prilikah radi izražamo srečo in veselje, da smo ponosni na prehojeno pot. Ta pot pa ni bila lahka zaradi velikih svetovnih kriz, ki so vplivale tudi na ¡razmere v naši domovini. Predsednik poslovodnega organa, tovariš ing. Burnik, ie te razmere omenil, saj zasluzijo in imajo posebno mesto v ¡naši občini in širši družbena skupnosti. Z dinamičnim razvojem naše družbe se je tudi vaš kolektiv uspešno razvijal in sedaj s svojim kvalitetnim proizvodnim asortimentom oskrbuje domači in mednarodni trg. Tovarišice in tovariši, tudi danes se mednarodna situacija močno odraža v naših razmerah, ki so vplivale na zaostrene pogoje gospodarjenja v naši družbi v »admjem obdobju. Zatome- Ob 125-*letnici jeklarstva im valj amištva je Kilub samouprav-Ijalcev občine Celje podelil Železarni Štore plaketo kot priznanje ssa dosežene uspehe na področju samoupravljanja. Ob podelitvi je predsednik, tov. Gradišnik Frido dejal: Tovarišice in tovariši! Kfab samoupravljalcev občine Celje vsako leto podeljuje do 5 plaket kot najvišje priznanje -Kluba samoupravljalcev Celje aa dosežke v samoupravnem delovanju. Na seji izvršilnega odbora KS občine Celje dne 14. 9. 1981 je 10 soglasno sklenil, da letos sprejme plaketo KS Občane Celje delovna organizacija Železarne Štore kot priznanje za 30-letno dobro im učinkovito samoupravno delovanje na vseh jK>čfe»l]ih, za aktivnost v pripra- nim, da ne smemo podcenjevati naporov, ki jih vlaga naša družba pod vodstvom ZKJ, da z u-streznimi ukrepi premagujemo te razmere, zlasti pa še mednarodnemu trgu. Vsa prizadevanja, ki jih izvajamo v naši družbi, tudi vi, v vašem delovnem kolektivu, tukaj v Štorah uspešno opravljate, saj se odražajo v vaših stabilizacijskih prizadevanjih, morajo pa postati trajna naloga in se odražati v srednjem ter dolgoročnem razvoju. Vsa vaša prizadevanja, ki jih vlagate v vaš politični — samoupravni in gospodarski razvoj, cenimo in si s tega mesta zasluži vaš delovni kolektiv posebno priznanje. Prepričan sem, da se boste tako, kot doslej tudi v bodoče vključevali v vsa omenjena prizadevanja, zlasti še v borbo za odstranitev pomanjkljivosti, ki zavirajo naš samoupravni sistem. Ravno v tem času se delavcem dn občanom nudi možnost, da v pripravah na kongrese ZK in ZS storimo vse, da se naš samoupravni sistem stabilizira. To je tudi dolg do našega dragega tovariša Tita in tovariša Kardelja, da ne krenemo za nobeno ceno iz jasno začrtane poti. Na koncu vam želim, da bi se še naprej ¡uspešno razvijali in dosegali najboljše ¡delovne rezultate, ki bodo omogočali boljše delovne in življenjske pogoje našim delavcem in občanom. vali na III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, za uvajanje dohodkovnih odnosov in za u-spešno gospodarjenje v letu 1980. To priznanje podeljuje KS občine Celje Železarni Štore v prepričanju, da bodo delavci v Železarni Štore v bodoče še u-spešnejši pri razvoju samoupravnih odnosov, tako v organizacijski kot tudi dohodkovni povezanosti. Istočasno KS občine Celje želi, da vsi delavci samoupravljala v naslednjem obdobju vodimo uspešno bitko in u-smerjamo naše napore v uresničevanje ¡resolucije III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. Čestitam v imenu KS občine Celje k doseženim uspehom in podeljenemu priznanju ter prosimo predstavnika Občinskega sveta ZS Celje, da ¡plaketo vroči, predsednik DS DO Železarne Štore pa, da plaketo sprejme. RAZMIŠLJANJE OB NOVEM ZAKONU IZ PODROČJA INOVACIJSKE DEJAVNOSTI Od 28. 6. 1981 je začel veljati nov zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja. Določbe tega zakona naj bi se začele uporabljati 6 mesecev od začetka veljavnosti. Pred nami je torej nov zakon, ki prinaša novosti s področja inovatorstva. Prav je, da se z njegovo vsebino seznanimo, tako da bomo pozitivne spremembe, ki jih ta zakon prinaša, lahko izkoriščali v naši vsakdanji praksi. Novi zakon je nastal v pogojih, ¡ko stari zakoni iz tega področja: zaikon o izumih in tehničnih izboljšavah (1960. z dopolnitvami iz leta 1961. in 1974.), zakon o vzorcih in modelih ter zakon o blagovnih in storitvenih znamkah (oba sprejeta 1961. leta z dopolnitvami 1974.), niso bili v Skladu z novo ustavo in zakonom o združenem delu. Poleg tega so že dolgo ugotavljali, da stari za- Procesni računalnik — boljša tehnologija. konški predpisi ne omogočajo hitrejšega razvoja lastne tehnologije oziroma večjega domačega izumiteljstva ter hitrejšega in učinkovitejšega prenosa sodobne tuje tehnologije v domačo proizvodnjo. Za podkrepitev tega naj povemo, da smo od evropskih držav po številu prijavljenih lastnih izumov daleč na repu in da od nas prijavljenih tujih izumov izkoriščamo samo 0,15 °/o patentov, ostali pa leže neizkoriščeni. Poleg tega smo velik kupec tujih licenc, predvsem že zastarelih in še bi lahko naštevali. Katere so pozitivne spremembe, ki jih prinaša novi zakon. Za prenos tuje tehnologije in za zavarovanje domačega znanja je pomembno, da novi zakon skrajšuje trajanje patenta od nekdanjih 15 let na 7 'let. Nekdanje dolgo trajanje zaščite izuma je namreč povzročalo veliko zaostajanje naše tehnologije ¡za tujo. Novi zakon tudi predvideva, da se lahko po 7 letih trajanja zaščite izuma leta podaljša za nadaljnjih 7 ¡let samo takrat, ko je bil izum že izkoriščen v proizvodnji v SFRJ. Glede stimuliranja izumiteljev so važna določila o tem, da se avtor izuma ¡ne more odpovedati izumu, ki ga je ostvaril v OZD. Prejšnji zakon osporava pravico do nadomestila za inovacije delavcem v laboratorijih, razvojnih oddelkih, projektivnih birojih itd. Z novim zakonom, ki tega ne predvideva, se ¡bodo v OZD 'končale za inovatonstvo kvarne razprave o tem, ali ¡je inovacija res inovacija ali samo delovna dolžnost, kar bo seveda stimuliralo inovatorstvo. Novi zakon za večjo stimulacijo izumiteljev predvideva. krajši rok od prijave do objave izuma, ¡in sicer največ 18 mesecev. Skrajšanje zdajšnjega dolgega postopka v zavodu za patente, ki ,se je vlekel po več let, je vsekakor pozitivno. Izume ustvarjene v organizacijah združenega dela novi zakon ne pojmuje kot monopolno kategorijo, ampak kot predmet svobodne menjave dela ¡med OZD. Tista OZD, v kateri je bil ustvarjen izum, ga mora pričeti uporabljati in le tedaj uživa zaščito ter ¡ga lahko prepušča v u-porabo drugim OZD preko samoupravnega sporazuma ob udeležbi pri skupnem dohodku. V vseh primerih gre avtorju izuma pravica do nadomestila. Pri tehničnih izboljšavah so OZD dolžne v roku 3 mesecev preizkusiti vsako tehnično izboljšavo in o tem obvestiti avtorja. Če OZD, v kateri je bila ustvarjena tehnična izboljšava, ne prične v enem letu uporabljati tehnične 'izboljšave, ki jo je sprejela, je dolžna o tem obvestiti regionalno gospodarsko zbornico in od tega časa imajo pravico do izkoriščanja tehnične izboljšave vse OZD v SFRJ, ob obveznem plačilu nadomestila avtorju tehnične izboljšave. Plačilo nadomestila za uporabo tehnične izboljšave se izplačuje avtorju največ za dobo 5 let od začetka njene uporabe. Koristne predloge zakon posebej ne obravnava, ampak jih prepušča v ureditev samih OZD. Če ¡Skušamo napraviti zaključek k tem novostim, ki jih prinaša novi zakon, moramo reči, da ¡pomenijo določen korak na-pirej pri obravnavi te pomembne materije. Vendar puščajo še vedno odprte mnoge probleme v zvezi z inovacijsko dejavnostjo. Predvsem zakon ¡ne spreminja sedanje organizacije zavoda za patente, ki je od združenega dela še vedno precej odmaknjen in tako ni omogočen efikasen prenos v združeno delo tujih in naših izumov, patentiranih pri nas. Nikakor ni ¡mogoče prenesli izumov, ki so patentirani v tujini, ne pri nas, direktno v našo proizvodnjo na organiziran način. Poleg tega zakon ne urejuje pretoka tehničnih izboljšav in koristnih predlogov med OZD. Ureditev inovacijske dejavnosti je v veliki meri prepuščena samim OZD tudi po novem zakonu. V ¡naši Železarni je inovacijska dejavnost na zadovoljivem nivoju, kar pa še ne pomeni, da so vse možnosti ¡izkoriščene, oz. da ni možno doseči višjega nivoja inovacijske dejavnosti. Vsekakor bo potrebno v naše samoupravne akte, ki urejujejo inovacijsko dejavnost, uvesti dopolnitev v 'smislu novega zakona, (Nadaljevanje na 6. strani) NA CESTI NISI SAM METALURGI V PORTOROŽU 29. strokovno posvetovanje strokovnjakov iz delovnih organizacij slovenske metalurgije dne 1. in 2. 10. 1981 v Potrorožu Razvojni programi delovnih organizacij ožjih in najširših metalurških dejavnosti so bili in so še predmet širokih razgovorov. Prav gotovo je vsebina teh razgovorov za srednjeročni razvojni program 1981—1985 še toliko važnejša, ker moramo programe razvoja uskladiti v znatno strožje definirane ekonomske okvirje, kot je bilo to v preteklosti. Nujno slediti ekonomskim zahtevam in pri tem usmeriti razvoj v kvalitetnejšo ustvaritev družbenih potreb je vsekakor zelo zahtevna naloga, kateri moramo vsi aktivni dejavniki v naši veliki metalurški družini podrediti tehnološko disciplino, skupinsko delo, znanje, delovno voljo n vnemo. Hotenje slehernega mora na delovnem mestu prispevati k pravilnem in usmerjenem izvajanju tako tehnoloških, kot ekonomsko tržnih nalog. Vsega tega smo že bili vajeni: nekdaj v mnogo težjih obratovalnih okoliščinah za sicer manj zahtevno tržišče, a tudi z manj tehnološkega znanja, danes pa razpolagamo z novejšo tehnologijo, učinkovitejšimi organizacijskimi oblikami, številnejšimi sekundarnimi obratovalnimi pripomočki in predvsem s stabilnejšimi tehnološkimi regulativi, bolj izgrajenim skupinskim pristopom za reševanje raznih problemov zaradi težjih tržnih kvalitetnih in ekonomskih pogojev. Danes razpolagamo z učinkovito tehnološko močjo skupinskega dela, le znati ga moramo koristiti oziroma izkoristiti. Ena osnovnih razlik med današnjim in nekdanjim pristopom k reševanju celotnega tehnološkega dogajanja od rude oziroma njene priprave, proizvodnje grodlja, jekla, predelave, toplotno tehničnih pogojev itd. je v koriščenju skupinskega in koncentriranega dela strokovnih in znanstveno-raziskovalnih oziroma razvojnih skupin in o koriščenju vseh izvorov informacij za hitrejše reševanje aktualnih problemov. Zdi se mi, da prav tej, danes nujno povsod navzoči disciplini, še vedno ne poklanjamo dovolj važnosti. V prisvajanju te discipline ne kažemo tiste resnosti, kot bi bilo to potrebno. V nekaterih delovnih organizacijah najdejo čas, celo izdelajo programe, kako čim bolj informirati in čim učinkovitejše vključiti vse dejavnike v povezavo obratovalnega in raziskovalnega znanja k ustvaritvi enotnega tehnološkega cilja; v drugih delovnih organizacijah sprejemajo raziskovalno delo le okvirno. Ponekod so v smislu navedenega povsod v prvi črti tehnološke fronte navzoče, močne in povezane delovne skupine (operativcev in raziskovalcev), drugje tavajo raziskovalci izolirani mirno konkretnih potreb razvojnih programov. Zavedati se moramo, da izolirane, pa čeprav številčno močne raziskovalne zmogljivosti, ne predstavljajo upinkovite umske sile, saj sama ideja o rešitvi nekega problema tako dolgo ne pomeni tehnološke oziroma ekonomske vrednosti, dokler je določena gospodarska delovna organizacija ne vključi v svoj program realizacije. Kot je nujno izmenjevati izkušnje o osnovnih delovnih fazah tehnološkega procesa in k vrednotenju tehnoloških dosežkov pritegniti vse delavce določene dejavnostne panoge, tako morajo tudi o rezultatih raziskovalnega dela vsi delavci podajati vsestransko mišljenje, dolžnost operativne strukture v tozdih oziroma v DO pa je, da pravočasno poskrbi za podrobno informiranost o konkretni raziskovalni dejavnosti. Kljub današnji zelo smiselni organizacijski strukturi v povezavi med koristniki in znanstveno-raziskovalno dejavnostjo je še vedno navzoče mišljenje, da delavci premalo vedo o konkretnem raziskovalnem delu za svoje področje. To dejstvo je vsekakor resen poziv k prisvajanju novih bolj učinkovitih oblik informiranosti koristnikov oziroma poziv k še tesnejšemu sodelovanju med koristniki in raziskovalci. Dosedanji način informiranosti preko predavanj, objave člankov v Železarskem zborniku, razgovorov in sklepov na Odboru za znanstveno-raziskovalno delo pri SOZD SŽ, razgovorov in določenih sklepov v okviru najvišje poslovodne strukture SOZD SŽ zajemajo verjetno še premajhen obseg koristnikov iz osnovnih faz določene dejavnosti. - (Nadaljevanje s 5. strani) za kar je bil že imenovan poseben team, poleg tega pa bo potrebno urediti tudi pretok informacije o inovacijah iŽL izkoriščanju inovacij med posameznimi delovnimi organizacijami v SOZD, kakor tudi na širšem nivoju. Na nivoju SOZD imamo organiziramo inovacijsko dejavnost različno po posameznih delovnih organizacijah. Nekatere delovne organizacije imajo to dejavnost bolje razvito, druge manj. Predvsem je čutiti slabo povezanost na tem ¡področju med posameznimi delovnimi organizacijami, saj vsaka delovna organizacija razvija to dejavnost za sebe. Zelo koristno bi bilo, če 'bi prihajalo 'do izmenjave informacij o ustvarjenih inovacijah, ki bi jih lahko zaradi sorodne proizvodnje uvajali še v druge delovne organizacije SOZD, ;tako bi z eno inovacijo lahko rešili več tehnoloških problemov v različnih DO, seveda ob pravični odškodnini za uporabo inovacije. P. O. Ena od, po mojem mnenju, zelo učinkovitih oblik široke informiranosti o kompleksnosti raziskovalne dejavnosti je vsakoletno strokovno posvetovanje strokovnjakov iz slovenskih metalurških delovnih organizacij. Tudi letos je bilo organizirano 1. in 2. oktobra v Portorožu po vrsti že 29. strokovno posvetovanje, kjer pred zelo številnimi strokovnjaki slovenske črne in barvaste metalurgije ter livarstva, in to za ekstraktivno, predelovalno in finalizacijsko dejavnost, podajamo pregled pomena in vrednotenja raziskovalnega deia v preteklih letih ter prikazujemo pomen in utemeljevanje novih raziskovalnih nalog za leto 1982. Na podlagi vsestranske diskusije, v katero redno posegajo tako koristniki kot izvajalci raziskav, se dokončno domenimo o pravilni izbiri raziskovalnih nalog, do katerih imajo koristniki največ interesa, oziroma katerih rezultati bodo najhitreje in najbolj učinkovito nudili oprijemljive možnosti za uspešnejšo realizacijo razvojnih programov slovenske metalurgije. Smatramo, da je ta oblika javne predstavitve kvantifikacije, kakor tudi izbire raziskovalnega dela za vnaprej tako bistvena, da bi bila nujna prisotnost izbranih predstavnikov vseh TOZD. Na letošnjem posvetovanju je bil avditorij seznanjen tudi z raznimi raziskovalnimi dosežki v obliki 15 minutnih predavanj: z dvema uvodnima predavanjima o vlogi raziskovalnega dela pri doseganju razvojnih ciljev Slovenskih železarn in razvojnih ciljev v barvni metalurgiji Slovenije bomo predstavili značilnosti razvojnih programov črne in barvne metalurgije Slovenije in pomen konkretnega raziskovalnega dela za posamezne ključne pozicije v razvojni strategiji slovenske metalurgije. Naslednjih 20 strokovnih predavanj prikazuje raziskovalne rezultate iz raznih dejavnostnih področij, in sicer: 4 predavanja iz ekstraktive, 4 predavanja iz vroče predelave, 2 predavanji iz hladne predelave, 2 predavanji iz toplotne tehnike, 1 predavanje iz kemije, 3 predavanja iz fizike kovin, 2 predavanji iz področja osvajanja norih proizvodov in 2 predavanji iz področja avtomatike in računalništva. Skupinsko delo koristnikov in izvajalcev raziskav je nujno potrebno. Široka diskusija pri izbiri raziskovalnih nalog, kakor tudi definiciji doseženih rezultatov oziroma uporabnosti istih pri koristniku more edina prispevati k pravilnemu vsestranskemu vrednotenju te dejavnosti, kar je osnova za prikazovanje pravilnega koriščenja vloženih finančnih sredstev. A. Prešern IV. srečanje mladine jugoslovanskih železarn Delegacije prihajajo na mesto polaganja vencev. Srečanje mladine jugoslovanskih železarn, četrto po vrsti, so to leto v času od 4.—6. 9. 1981 organizirali mladinci delovne organizacije MAGNOHROM iz Kraljeva. Tega športnega in kulturnega srečanja smo se udeležili tudi mladinci Slovenskih železarn. Kot za predhodna srečanja so tudi tokrat 00 ZSMS sprejele sklepe, da ni pomembno, da se tega srečanja udeležijo mladinci, ki se več ali manj bavijo s športom ali kulturo, temveč tisti, ki so se izkazali s svojim aktivnim delom v OO ZSMS. Iz Železarne Štore se nas je udeležilo 12 mladincev, ki smo se na zborno mesto v Ljubljano odpravili že v četrtek popoldan, -saj smo imeli v načrtu pred pri- hodom v Kraljevo obiskati še več kulturno-zgodovinskih spomenikov. Na zborno mesto so prihajali mladinci iz Gorenjske, Koroške ter s Štajerske in ko so na koncu prišli še domačini, simo pozno zvečer krenili proti Beogradu. Šele ko se je pričelo daniti, ¡ko je moral avtobus med potjo meko-likokrat počakati, da so se o-pravile najnujnejše potrebe, smo zagledali prve zgradbe našega glavnega mesta, ki se je prebujalo iz nočnega spanja, ko se je rojeval nov delovni dan. V Beogradu smo naredili daljši postanek. Obiskali smo Hišo cvetja na Dedinju in se poklonili našemu velikemu človeku, revolucionarju, dialektiku, humanistu in marksističnemu mislecu — TITU. Kajti njegovo življenje in njegovo delo sta najbolj jasno vodilo za uspeh naše samoupravne revolucije, našega svobodnega in ustvarjalnega dela. Pot nas je vodila dalje in pred ciljem smo se ustavili še v 0-plencu in Kragujevcu. V Oplencu smo sa ogledali kulturno znamenitost stare Srbije in Kraljevine Jugoslavije — Mavzolej Karador-devičev ter muzej NOB, kjer so prikazane grozote, ki so jih počenjali četniki med II. svetovno vojno. Tudi v Kragujevcu smo obiskali muzej NOB, posvečen vsem, ki so se 1941. leta uprli okupatorju in bili potem zaradi ljubezni do domovine pomorjeni. Zadnje kilometre pred ciljem nas je pozdravil dež, ki nas je spremljal vse do motela LIVADE pred čačkom, kjer smo bili nameščeni za čas našega bivanja v tej bratski republiki. Ni se nam obetalo preveč sonca, kot je bilo to predhodna leta. Drugi dan so bila na programu športna srečanja dn tekmovanje v kvizu o poznavanju zgodovine NOB ter povojnega dela im razvoja SFRJ. Vseh športnih panog in tudi kviza so se udeležile e-kipe mladincev iz željezare Ze- nica, , Željezare Ilijaš, KHK Lu-kavac, Magnohroma Kraljevo, Kostolca, MK Smederevo, MK Sisak, BK Nikšič, Rudniei i že-lezamiee Skopje, Jadranske željezare Split in Slovenske Železarne. Ni ¡bilo pomembno, kakšni rezultati bodo doseženi in kdo bo ¡na koncu zmagovalec,, zato so vsa srečanja potekala v tovariškem duhu. Vsak posameznik se je udeležil tega srečanja z namenom, da izmenja svoje izkušnje pri delu v 00 ZSMS z mladimi iz drugih republik: s kakšnimi težavami se srečujejo le-ti in kako jih odpravljajo. Pester kulturni program, ki je bil na sporedu zvečer, smo sestavili sami udeleženci skupaj s KUD Magnohrom iz Kraljeva; obsegal je glasbene, reeitalne in folklorne točke. Vsi predstavniki so s svojimi točkami skušali čim bolje prikazati kul turno življenje mladih v svojih sredinah. Tudi naslednji dan je bil pester, saj so nas predstavniki Magnohroma odpeljali v svojo delovno organizacijo in nam razkazali proizvodne obrate ter nas obenem seznanili s problemi, ki pestijo njihovo organizacijo v času gospodarske stabilizacije, ter kako uresničujejo cilje akcijskega programa za izboljšanje gospodarskega položaja. Po obisku Magnohroma smo položili venec žrtvam II. svetovne vojne v spominskem parku Kraljeva. V popoldanskem času smo se pričeli pripravljati za odhod proti domu, kar pa ni skalilo vedrega razpoloženja med udeleženci IV. srečanja mladih jug. železarn, ki je postalo in mora ostati tradicionalno. Obljubili smo Sii, da se bomo še udeležili takšnih srečanj. Prepričani smo, da takšna srečanja niso pomembna zato, da se vrnemo domov s čim več odlikovanji in priznanji. Veliko več je vredno spoznanje, da s svojo aktivnostjo na tem ali o-nem področju mladi ¡pomagamo pri nadaljnji izgradnji naše samoupravne socialistične družbe in krepitvi bratstva ter enotnosti med našimi narodi in narodnostmi. Horvat Iz zgodovine uvajanja tehničnih izboljšav v Predlogi za izboljšave so stari toliko, kot je staro človeštvo. Brez izumov in tehničnih izboljšav ne bi bil mogoč nikakršen napredek. Na zahteve po predlogih za izboljšave in racionalizacije naletimo že relativno zelo zgodaj npr. pri dožih v Benetkah, Petru Velikem v Rusiji itd. Gibanje za uvajanje tehničnih izboljšav pa se je pričelo v drugi polovici preteklega stoletja, t.j. nastankom obdobja strojev. Do današnjih oblik in razsežnosti se je lahko razvilo zahvaljujoč pospešeni industrializaciji. Alfred Krupp je leta 1886 pričel z zbiranjem pravil in predpisov zaradi tako imenovanih splošnih odredb. Želel je oblikovati pravilnik, ki bi zajemal vse pravice .in dolžnosti delavcev, da bi tako določil njihov status za daljše časovno obdobje. Leta 1886 so tako nastale »splošne regulative«. V tem aktu je med drugim zapisano: »Hvaležno bomo sprejeli pobude in predloge delavcev za izboljšave, pripombe o ustreznosti izvedenega razporeda opreme in delavcev itd. Vsak predlog bo preko prvega predpostavljenega posredovan upravi delovne organizacije, ki bo izvedla positopek ocenjevanja. Noben predlog ne sme biti odbit brez predhodnega pregleda. Pri zavrnitvi predloga je še posebej potrebno paziti, da ne pride do zamere. Sprejeti enkrat že odbit predlog pri spremenjenih pogojih ali ustreznih dopolnitvah je ne samo dovoljeno, temveč celo priporočljivo«. V začetku 20. ¡stoletja so podobne ukrepe uvedle tudi druge znane tovarne. Leta 1902 je August Borsing spodbujal ¡gibanje za uvajanje Nemčiji tehničnih izboljšav s pozivom, obešenem na oglasni deski: »Da bi pri meni zaposlenim delavcem nudil priložnost za sodelovanje v proizvodnji in pocenitvi naprav, bom posebej nagrajeval vse detajlne predloge, ki se bodo nanašali na izboljšanje konstrukcij, metod dela ali de-lavniškib naprav. Predloge izboljšav je potrebno prijaviti pismeno. Datirane, podpisane in zaprte je potrebno vreči v ta nabiralnik., Uporabnost predlogov bo proučila posebna komisija. Na njen predlog bom osebno določil višino denarne nagrade. S tem želim spodbuditi skupno Sodelovanje. Od vseh pričakujem, da bodo obilno in razumno uporabljali to možnost.« Leta 1901 je prve denarne premije za predloge tehničnih izboljšav izplačala tovarna AEG. Leta 1904 ¡se je pričelo igiba-(Nadaljevanje na 8. strani) KAKO POSTATI ČLAN RIBIŠKE DRUŽINE VOGLAJNA IN DRUGA OBVESTILA ZA RIBIČE Obveščamo vse delavce delovne organizacije Železarne Štore, ki bi v letu 1982 radi postali člani Ribiške družine Voglajna, da' sprejemamo prijave od 1. do 31. oktobra vsak ponedeljek od 15. do 17. ure na sedežu družine v Štorah. Pristopnina znaša 1.500,- dinarjev. Prosimo vse zainteresirane, da se opredeljenega roka dosledno držite, kajti kasneje prijav ne bomo več upoštevali. Vsi delavci, ki ste že naši člani, ne pozabite, da se članske obveznosti poravnavajo od 19. oktobra do 30. novembra vsak ponedeljek ob uradnih urah. Vsem tistim, ki v odrejenem roku ne bodo poravnali vseh obveznosti, ki jih imajo do družine, bo prenehalo članstvo v naši ribiški organizaciji, članske obveznosti (članarina) se bodo povečale za okoli 30 °/0. Bregovi Voglajne s pritoki, pa tudi že Slivniškega 'jezera, postajajo pravcata odlagališča odpadkov občanov in prav gotovo je, da so taki tudi med nami. Zato pozivamo vse, ki o-biskujete aM živite v bližini naših voda, da jih ne onesnažujete oziroma, da preprečite takšno dejanje drugemu. Za vse, ki jih bomo zalotili pri takšnem dejanju oziroma bo njihova krivda ugotovljena s strani inšpekcijskih služb, bomo podali predlog za uvedbo postopka o prekršku pri pristojnem sodniku za prekrške ter preko podjetja za urejanje voda izvršili sanacijo brega v breme onesnaževalca. Vsem ribičem in obiskovalcem naših voda želimo »DOBER PRIJEM«. RD Voglajna V Beogradu je pričela 1. septembra 1961 I. konferenca neuvrščenih držav, ki so se je u-deležili voditelji 25 držav iz Afrike, Azije, Latinske Amerike in Jugoslavije. Predsednik Tito je v uvodnem govoru dejal: »Prepričani smo in trdimo, da za današnji in prihodnji svet ni druge izbire, razen aktivne miroljubne koeksistence.« Ob zaključku so s konference poslali poslanico predsednikoma Kenne-dyju in Hruščovu kot poziv k popuščanju mednarodne napetosti. (Nadaljevanje s 7. strani) nje za tehnične izboljšave v tovarni Zeiss Werkan, leta 1909 pa v tovarni Farbenfabriken Bayer iz Leverkusenä. Lata 1910 je bil v časopisu Siemens Bekanntmachungen objavljen seznam avtorjev tehničnih izboljšav in višine premij. Tudi v tovarni Giintherja Wag-nerja so uvedli gibanje že-pred I. svetovno vojno. Heinrich Freese, ki je prvi uvedel delavski parlament, je v svoji tovarni spodbudil gibanje leta 1903. Čeprav je takrat znašala nagrada 100 mark, sta sodelovala samo dva delavca. Naslednje leto je razpisal pet nagrad po 150 mark. Interes je bil večji. Javilo se je 10 udeležencev. Predložili so 19 različnih izboljšav, med katerimi je bilo tudi pet izumov. Eden celo izjemno dragocen. Leta 1905 je število prijav v njegovi ¡tovarni naraslo na 34, nekaj pred II. svetovno vojno.pa se je že gibalo ¡med 60 in 70 letno. Vsako leto je zanje izplačal od 20 do 25 premij v višini od 500 do 600 mark. Leta 1922 je povečal premijo na 1.000 mark. Svoje izkušnje je strnil takole: »Verjamem, da lahko industriji samo koristi, če se sistemu nagrajevanja tehničnih izboljšav posveti več pozornosti. Proizvodne zmogljivosti in konkurenčnost posameznih tovarn na svetovnem trgu se lahko na ta način samo povečajo.« Leta 1928 je gibanje za tehnične izboljšave pridobilo pomembno ¡novost — delo prof. Dessavra »Duhovni faktorji kalkulacij«. V njem je med drugim zapisal: »Opazil sem, da je delavce postavljanje ¡nabiralnikov za predloge močno vspodbudilo. Kasneje, na sestankih nižjih predpostavljenih, obratnih tehnikov in mojstrov, pa sem opazil, da so različni predlogi, ki so poleg posameznih koristnih prednosti skoraj vedno vsebovali ¡tudi eno ali več napak, naleteli na močan odpor. To se dogaja instinktivno, saj ¡mnogi predpostavljeni neradi gledajo, da njihov podrejen odkrije nekaj, česar sami niso odkrili. Napake v predlogih delavcev skoraj vedno služijo kot povod za kritiko. Tako so nižji predpostavljeni ¡močno zadušili iniciativo delavcev. Ti enostavno niso več prijavljali. Stališče organizacije do iniciative delavcev mora izhajati iz pravilne uporabe »človeka kot proizvodnega faktorja«, tj. s priznanjem njegovih vrednot in njegove marljivosti. Vse, kar se lahko uporabi, je potrebno izkoristiti, nižje predpostavljene pa je potrebno orientirati tako, da ¡bodo teh predlogov veseli, ne pa da se nanje jezijo in da avtorjem kasneje delajo sitnosti. Seveda se pri vzbujanju interesa za proizvodnjo dohodki prizadevnih delavcev povečajo, vendar je to povečanje povezano s pomembnimi spremembami kalkulacij . Resnično ni ¡nobene škode, če delavci povečajo svoje imetje, celo nasprotno. To lahko organizaciji samo koristi. Ta članek je v nizu organizacij pripeljal do (sistemskega propagiranja gibanja. Leta 1928 v tovarnah Phoenix in Osram, leta 1929 pri državni železnici, le- ta 1930 v tovarni letal Ernst Heinkel, leta 1932 v tovarni barv Farbwerke Hoechst, približno v teh letih pa so pričeli vzpodbujati to gibanje tudi v tovarni Bosch in v ¡tovarni zaves in čipk v Dresdenu. Danes je to gibanje eden od instrumentov vodenja, in sicer V skupni proizvodnji smo v avgustu 1981 zaostali za 5,1 % za ¡postavljenim operativnim planom, v blagovni proizvodnji pa smo zaostali za 4,0 %. V tovarni traktorjev so proizvedli 194 kom. traktorjev v nasprotju ¡s 175 ¡po operativnim planem planu. Elektroplavž Proizvodnja igrodlja je pod planom za 3481 oziroma za 8,3 % zaradi okvare pečnega žerjava, ki je ¡bil v okvari 43 ur, ter dveh lomov elektrod zaradi slabe kvalitete elektrodne mase. Jeklarna Proizvodnja je dosežena v višini 10.016 ton, pod operativnim planom za 1.584 ton oziroma nižja za 13,7 % iz naslednjih vzro- — ves mesec smo odlivali gredice K-lOOmm, konti naprave ozko grlo; — težave z oljem za mazanje koki! na konti napravi; — večji zastoj na EOP-1 zaradi eksplozije vodohlajene gredice v času vlečenja žlindre iz peči; — pogosti so bili manjši zastoji in okvare na vseh napravah, kar je povzročilo zastoje zaradi vsklajevanja obeh peči s konti napravo (EOP-1 53 ur, EOP-2 75 ur); — težave s kvaliteto starega železa (visok % fosforja, žvepla in bakra), ¡zaradi česar so se podaljševali časi izdelave šairž, izmeček ¡zaradi vsebnosti bakra 2,99%; — pomanjkanje delovne sile (žerjavovodij). Valjarna I Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša 1.287 ton in je v celoti blagovna proizvodnja, ker nismo valjali za hladno predelavo. (Proizvodnja je pod planom 103 ton oziroma 7,4 % zaradi zahtevnega programa (specialni ¡profili, izvoz). Od 17. 8. dalje je bil redni letni remont. Zaradi začasnega izvajanja investicijskih del smo obratovali 24 ur manj, kot je predvideval O. P. Valjarna II Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša 8.718 ton, nad o-parativnim planom za 517 ton oziroma 6,3 %. Značilnost za proizvodnjo v tem mesecu je, da je bil napravljen premik v ¡kvalitetnejšo proizvodnjo, pri čemer je prišlo do nastanka ozkih grl pri brušenju gredic oziroma pripravi vložka. Jeklovlek Skupna proizvodnja hladno predelanih profilov 952 ton, o-perativni plan je ¡predvideval 940 ton in je dosežen s 101,3 %. Pri proizvodnji brušenih profilov smo v zaostanku zaradi celomesečnega zastoja brusilnega stroja. Pri proizvodnji vlečenih psihološkega ¡kot tudi racionalnega. Niti eden ostalih tovrstnih instrumentov ni bil v zadnjih 30. letih podvržen vplivom sprememb, do katerih je prišlo v filozofiji gospodarskih organizacij in v stilu vodenja. D. K. profilov pa smo imeli nekaj težav zaradi nizke zaloge predpro-filov za Vlečenje. Livarna I Operativni plan je presežen. Zaradi pomanjkanja valjčne zlo-mnine smo za en teden ustavili proizvodnjo KGR valjev. Težave nam povzroča nizek % C v grod-Iju. Livarna II Operativni plan je presežen. Zaradi pomanjkanja magnezijeve legure in oploščenega peska iz uvoza je prišlo do desortacije proizvodnega programa in motenj v redni proizvodnji. Odsotnost z dela je bila še vedno velika, predvsem pa je bil zahtevnejši asortiment proizvodnje. Zaradi pomanjkanja legure smo izdelali več sive ¡litine, kot je bilo predvideno z operativnim planom. Obdelovalnica valjev Operativni plan, ki je bil nižje postavljen zaradi dopustov, je bil presežen za 7,4%. Zaviralno deluje in otežuje proizvodnjo valjev še vedno naslednje: — manjko strojnih delavcev — strugarjev (5 strugarjev), — večja fkiktuacija delavcev v obdel. valjev, — premajhne zaloge surovih valjev, — nenormalen izmeček valjev za Zenico 0-240 x 200 in Štore 0 312 x 400. Obdelovalnica litine Operativni plan obdelane litine smo ¡presegli za 8 ton ali 12 %. Pri postavljanju operativnega ŽELEZARNA JESENICE — V avgustu so proizvodne temeljne organizacije jeseniške železarne izpolnile mesečni načrt izvoza s 106 %. Skupaj je znašal izvoz 4.890 ¡ton v vrednosti 2,929.000 dolarjev, od tega so izvozila na ¡konvertibilno področje 2.964 ton izdelkov v vrednosti 1,386.320 dolarjev. Za september so načrtovali 4.860 ton izdelkov izvoza, od tega naj bi 2.730 ton izvozili na konvertibilno področje, ostalo pa na ¡klirinško. — Operativni plan proizvodnje so v avgustu presegli, in sicer skupno proizvodnjo za 0,8 %, gotovo proizvodnjo pa za 3 %. — Temeljna organizacija livarna je v prvem polletju obratovala v enakih pogojih kot zadnja tri leta, to je v ¡težjih okoliščinah kot normalno. V obeh livarnah (v jeklolivarni in ko-vinolivarni) so v tem času ¡izdelali 928.212 ton jeklenih ulitkov plana, ki je nižji od 1/12 letnega plana za 16,4 tone, je bilo upoštevano koriščenje letnih dopustov. Z nadurnim delom smo uspeli to razliko znižati za 50 %. Zaloge surovcev so zelo padle. Tovarna traktorjev Izdelanih je bilo 194 kom. traktorjev in taiko dosežen korigiran operativni plan 111 %. Prvotno planirano količino 300 kom. traktorjev smo zmanjšali na 175 kom, kar predstavlja tudi korigiran operativni plan. Od 3. ¡do 15. avgusta smo imeli kolektivni dopust. Reducirana je bila proizvodnja na 15 traktorjev dnevno zaradi omejitve uvoza, ki izhaja ¡iz nepokritega kon-tokorentnega računa s FIAT-om. 38 delavcev so začasno prerazporedili v druge TOZD Železarne Štore. Kompletirali smo celotno nedovršeno proizvodnjo na prodajnem skladišču, iki je bila brez gum ¡in kolesnih obročev. Pretežno smo pospeševali proizvodnjo traktorjev za izvoz ter jih izdelali za FIAT-ovo tržišče 90 kom. Izmeček Skupna količina izmečkov je na nivoju DO znašala 242,5 ton, kar je vrednostno 8.661,0 ¡din ali 31,5 % ¡manj od planskega normativa. Odpadek Skupna količina odpadkov na nivoju DO je znašala 2.170,6 ton, kar je za 3,9 % višji od planiškega normativa. Zaposleni Število zaposlenih je znašalo 3.462, medtem ko jih letni ¡plan predvideva 3.506. Z upoštevanjem nadur in ¡pogodbenega ¡dela je znašalo skupno število zaposlenih 3.544, kar predstavlja 98,5 % realizacijo letnega plana. Nadure Operativni plan je predvideval 16.046 nadur, doseženo pa jih je bilo 13.168, kar je za 17,9 % manj od planiranih. Produktivnost Na nivoju DO je bila produktivnost realizirana 100,0 %. oziroma ¡ulitkov iz barvnih kovin. Polletni načrt so presegli v jeklolivarni za 3,51 %, v ko-vinoMvarni pa ¡za 24,98 %. — Montaža odpraševalne naprave, o kateri smo že poročali, se nadaljuje dn na nekaterih delih tudi že testira. Predvidevajo, naj bi naprava začela poskusno obratovati že v oktobru, kar bi bilo Skoraj mesec dni prej, kot so načrtovali. — V avgustu so ocenili inovacijsko dejavnost v tem mesecu in ugotovili, da skupni prihranek znaša 16,507.225 din. 39 avtorjem je bilo izplačanih 298.843 din posebnih nadomestil ali 1,81 % od inovacijskega dohod-leči (Železar, 35, 36/81) ŽELEZARNA ZENICA — V zaniški železarni je nastala ¡težka okvara na 49 MW generatorju. Popravilo ibo predvidoma trajalo 14 mesecev. Na- Kako smo delali IZ KOLEKTIVOV stalo škodo ocenjujejo na okoli 17 milijonov din. Popravilo bo izvedlo podjetje Rade Končar iz Zagreba. Do napake je prišlo ob vključitvi generatorja v omrežje. — Za posodobitev železniškega omrežja v BiH bo železarna Zenica v tem srednjeročnem obdobju združila 12 milijard starih dinarjev. O tem je razpravljal delavski svet te DO in sprejel Sklep, da se samoupravni sporazum o združevanju sredstev za ite naložbe da v razpravo. — Brez pripomb so sprejeli tudi predlog samoupravnega sporazuma o izgradnji tovarne gradbenih armatur v Podujevu na Kosovem. (Metalurg 681) ŽELEZARNA ILIJAŠ — Dvodnevni zaslužek za prizadete v potresu v Bosanski Krajini bodo darovali delavci železarne Ilijaš. Tako so se odločili im predstavništvo osnovnih organizacij sindikata je ta predlog sprejelo. Delavci bodo izdvojena sredstva nadoknadili z delom zadnjo soboto v septembru in tretjo soboto v oktobru 1981. 1 (Metno sodelovanje metalurgov železarne Ilijaš in metalurgov železarne Kiraluv Dvur iz ČSSR. To sodelovanje poteka na s t rokovno-tehničnem področj u in so v tem času zaključili deset protokolov o konkretnem sodelovanju. Ob zaključku vsakega leta na osnovi analize dosežkov oblikujejo program za naslednje leto. Letos so k tej analizi pristopili že v septembru in ugotovili določena odstopanja od zastavljenih ciljev. Zato- bodo nekatera določila dopolnili, predvsem pa je potrebno bolje izkoristiti obojestransko sodelovanje. (Metalurg 681) ŽELEZARNA VAREŠ Bolniški stalež v Rudniku in železarni Vareš je v primerjavi z enakim obdobjem leta 1980 za 12 % višji. Izgubljenih je bilo 42.252 delovnih dni pri 3.072 delavcev. Po izračunu je bilo v tem obdobju dnevno odsotno kar 306 delavcev. Zdravstveni dom v Va-rešu še ni izdelal analize bolniškega staleža za obdobje I.—VI. 1981, kar bo še bolj razjasnilo, zakaj tolikšen stalež. (Metalurg 681) ŽELEZARNA SISAK Ni interesa za usmerjeno izobraževanje v železarstvu. To je ugotovitev delavcev železarne Si-sak. Letos so razpisali 527 štipendij — kreditov za usmerjeno izobraževanje za potrebe 'tega kolektiva. Odziv je bil porazen, samo 47 učencev se je odločilo nadaljevati šolanje za potrebe tega kolektiva. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da se za 194 prostih učnih mest usmerjenega izobraževanja metalurške smeri ni prijavil noben učenec. Takemu rezultatu — odzivu mladih za metalurške poklice je težko dati pravo oceno. Eno je jasno, ugotavljajo v Sisku, da je to odraz in barometer o vrednotenju statusa proizvodnega dela, mentalitete in zahtev staršev za boljši standard mladih in ustvarjanje kulta lepega življenja brez velikega in težkega dela. (Vjes-niik 17/81) ŽELEZARNA RAVNE — V juliju je bila preskrba z osnovnimi surovinami zelo nestalna. Predvsem je bilo pereče stanje s starim železom, medtem ko belega surovega železa, ki jim ga dobavlja železarna Smederevo, sploh niso dobili. Preskrba z domačimi ferolegura-mi je bila razen nekaterih vrst Prvi partizanski kurirji so največkrat opravljali svoja kurirska pota peš, le redko na konju, kolesu, motorju, z avtomobilom ali čolnom. Z razmahom narodnoosvobodilnega gibanja in partizanskih enot pa so se pri štabih formirale kurirske desetine in vodi, podrejeni štabu odreda ali enote. Ob kurirskih zvezah na osvobojenem ozemlju (kot na primer v Užicah) je 1941. leta delovala že tudi PTT služba, ki jo je Vrhovni štab NOV in POJ uporabljal za zvezo s podrejenimi enotami in organi ljudske oblasti. Veza, ožilje vsake armade. Začetki ustanavljanja enot za zvezo segajo do 26. septembra 1941. leta, ko so bili na posvetovanju v Stolicah pod vodstvom tovariša Tita postavljeni 'temelji organiziranja in formiranja zveze. V statutu proleterskih brigad iz februarja 1942. leta je bilo predvideno tudi formiranje vodov iza zvezo pri štabih odredov in brigad. Tako je sredi maja 1942. leta operativni štab za Bosansko Krajino ob napadu na Prijedor predvidel uporabo vseh razpoložljivih sil, kakor tudi sredstev -za zvezo v enotah. Pri Vrhovnem -štabu NOV in POJ je bila novembra 1942. leta osnovana v okviru -sekcije -za PTT ra-diotehnična delavnica, ki je kasneje izredno in kakovostno opravljala popravila ¡sredstev za zvezo za prištabske in druee enote NOV in POJ. zadovoljiva. Problemi nastajajo ob preskrbi z livarskimi peski in pomanjkanju materialov odpornih proti ognju. Poslabšala se je kvaliteta mazuta, za katerega je predvideno še 31 % znižanje dobavnih količin. Preskrba z ¡izdelki črne metalurgije ¡in kovinsko predelovalne industrije iz -kooperacije je vedno ¡bolj nestalna. — Izkoristek delovnega časa v juliju je bil naslednji: efektivne -ure 65,10 %, odsotnosti 34,90 %. Odsotnosti: letni dopust 17,11 °/o .prazniki 7,70%, boleznine do 30 dni 3,67 %, boleznine nad 30 -dni 4,61 % in ostale odsotnosti 1,81 %. — Izvoz tudi v juliju ni bil dosežen. Na konvertibilno tržišče so izvozili le 71 %, na klirinško pa komaj 38 %. Vzrokov, ki so vplivali na izvozne dosežke, je bilo več. — Dne 25. septembra 1981 so se odločali na referendumu o spremembah in dopolnitvah samoupravnih splošnih aktov s področja razporejanja dohodka in čistega dohodka in delitve sredstev za osebne -dohodke. (Inf. Fužinar 17/81) Zbral: KF rali bataljoni in čete, v armijah bataljoni, pred koncem vojne pa tudi polki za zvezo. Na sremski fronti so telefonske in radio zveze izredno pomembno sredstvo komuniciranja, ki je omogočilo učinkovito -komandiranje in voidenje pri -izvrševanju velikih nalog. Skromna -materialna osnova roda je v povojnem obdobju od vezistov zahtevala velike napore. Vzporedno z organizacijo drugih Vidov, rodov in služb naših oboroženih sil in materialnimi možnostmi naše družbene skupnosti se je razvijal tudi -rod zveze, ki je v vseh fazah svojega razvoja gojil bogate tradicije vezistov iz NOB. Enote rodu zveze, opremljene s sodobnimi tehničnimi sredstvi ¡in sposobnimi kadri za njihovo rokovanje, danes predstavljajo sodoben rod naših oboroženih sil, -sposoben, da izvrši vse zastavljene naloge tako v miru kot v vojni. V razmerah našega splošnega ljudskega odpora predstavlja rod zveze krvotok obrambe, njegova stalnost, operativnost in učinkovitost pa zagotavljaja zanesljivost komandiranja in vodenja, s tem pa tudi uspešno 'izvrševanje vseh namenskih nalog, ki izhajajo -iz zamisli splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. so v prvi ¡koloni povečani za 0,2, v drugi ¡za 0,1, v tretji za 0. 1, medtem ko so v četrti nespremenjeni, Pri prihranku npr. 12.000 din je bil po ¡starem razpon med najvišjim in najnižjim možnim nadomestilom -(pri najnižjem in najvišjem faktorju ustvaritvene sposobnosti) 1,5—18,5%, po 'novem pa znaša 9—29,6 % od prihrankov. Pri prihranku 110.000 din je ¡bil po starem razpon možnih nadomestil i,35—16,3 %, po novem pa znaša 4,3—17,3 % od prihrankov. Zaradi sprememb faktorjev u-st varit vene sposobnosti bodo praktično višja vsa nadomestila, sprememba lestvice pa bo vplivala na nadomestila pri prihrankih do 200.000 din. Spremembe veljajo za vse inovacije, ki bodo obračunane po 1. septembru, bodisi da gre za prvi, drugi ali tretji obračun. D. K. 26. september - dan vezistov JLA V NOV in PO Slovenije je bilo pred koncem vojne skupno 41.600 zijah in korpusih so se formi-borcev, od tega je bilo v posebnih enotah preko 5800 specialistov vezistov. V tehnični delavnici -pri Glavnem štabu NOV in ¡POJ Slovenije so izdelali nekaj ¡radio postaj, 'znanih ¡pod i-menom »Kričač«, ki jih je okupator dolgo časa na vse pretage iskal, nikoli pa mu jih ni -uspelo odkriti. Partizanska tehnična delavnica je delovala tudi v Liki, v okviru GŠ NOV in PO Hrvaške, ki je ob popravilih izdelala lastno radio postajo. Uporabljali ¡so jo za vzdrževanje zveze z Vrhovnim štabom NOV ¡iin POJ. Prvi ¡partizanski vezisti so se urili s pomočjo starejših tovarišev, ki so imeli več izkušenj z -rokovanjem s sredstvi za zvezo, al-i pa ¡so že ¡pred vojno služili v enotah za zvezo. Marca 1943. leta je GŠ NOV in POJ Hrvaške na osvobojenem ozemlju organiziral iradiotele--grafski tečaj. -Podobne tečaje so kmalu organizirali v Sloveniji (v Črnomlju), kakor tudi drugi štabi NOV ¡in POJ . V -toku NOB so sredstva za zvezo dobile najprej topniške enote, potem tankovske in pehotne. Leta 1944 ter v zaključnih operacijah za osvoboditev naše dežele so se na raznih tečajih in v ¡šolah usposobili številni kadri naših vezistov. S tem so enote za zvezo prerastle v večje: v divi- Inovatorjem višja nadomestila Od 1. septembra 1981 dalje je v uporabi Samoupravni sporazum o inovacijah v SŽ s spremenjenim 28. in 29. členom. To sta člena, ki urejata višino posebnega nadomestila. Člen 28 zajema lestvico nadomestil v odvisnosti od višine ■ prihrankov, Člen 29 ¡pa faktorje ustvaritve-ne sposobnosti, s katerimi se korigira v-išina nadomestila. Lestvica nadomestil je spremenjena tako, da je osnova za določitev nadomestila (brez upoštevanja faktorja ustvaritvene sposobnosti) za prihranje do 5.000 din namesto prejšnjih 16% oz. najmanj 300 din 40% oz. najmanj 600 din. Odstotek, ki je torej precej višji kot ¡prvotno, zlagoma pada do prihrankov v višini 200.000 din, ko se -izenači z odstotkom iz stare lestvice. Faktorji ustvaritvene sposobnosti so spremenjeni tako, da IZ OBČIN Pred kratkim so zborovali Če se podamo iz Šentjurja skozi Novo vas, Crnolico in Gorico pni Slivnici, prispemo v Grobelce do Čoklca, tam zavijemo v levo mimo (lepo urejenih domačij, pa smo kmalu v Krajevni skupnosti VINSKI VRH, ki spada v občino Šmarje pri Jelšah. Letos so občinski praznik te občine praznovali 13. septembra v Vinskem vrhu. Krajevna skupnost Vinski vrh šteje okoli 830 prebivalcev, 222 gospodinjstev, od tega 86 čistih kmetij, 48 pa je nekmečkih gospodinjstev, medtem iko so ostala gospodinjstva mešana. Na 1526 hektarih zemljišča se razteza Vinski vrh, od tega je 826 ha zemljišča v zasebni lasti, gozdov je 407 ha, 33 ha je nerodovitne zemlje in cest, okoli 230 ha zemljišča spada v družbeni sektor, obsega pa predvsem gozd. Osem vasi obsega KS Vinski vrh: Babno goro, Babno brdo, Babno reko, Brezje, Bukovje, Le-kmasrje, Vinski vrh in Grobelce. Naziv »Babno, Babni in Babna« izvirajo še iz časov gospostva žusemskih graščakov. Žusemski grad je namreč imel naziv Ba-benberg, tako so mu rekli domačini, sicer je bil to Sussenheim. V prostorih krajevne skupnosti se delegati zberejo zelo pogosto, ker je perečih problemov na pretek. S pomočjo vaških odborov si prizadevajo približati krajevno samoupravo slehernemu krajanu. Tu deluje še Socialistična zveza delovnega ljudstva, pa tudi mladinska organizacija. SZDL se vključuje v vse pomembne akcije v KS, prizadevajo pa si, da bi ¡zaživela kot prava frontna organizacija, ki bi povsem obvladovala gospodarsko in druž-beno-politično življenje v kraju. Zelo agilno je gasilsko društvo, ki si ¡na vso moč prizadeva čimpre^zgraditi gasilsko-kultur- ' ni dom. Sedeminštiirideset let že deluje to gasilsko društvo. Kako prizadevni so prebivalci te krajevne skupnosti, pove dejstvo, da od leta 1968 načrtno urejujejo ceste, kopljejo jarke za vodovod in napeljujejo elektriko po naseljih, tako da so do letošnjega praznika zasvetile žarnice v vsaki hiši. Uredili so že 36 km cest. Res pa je, da ¡bodo morali zgraditi še nekaj pomožnih transformatorjev, ker je sedaj električna napeljava ponekod še slaba. Poleg dela so vložili v vse te pridobitve tudi veliko svojih denarnih sredstev in materiala. Ponosni so na obnovljeno, makadamsko cesto do občinskega središča, Šmarje pri Jelšah, ki so jo za praznik izročili ¡namenu. Na pomoč jim je priskočila poleg občinske cestne komunalne skupnosti še Tekstilna tovarna Prebold; toda 21 starih milijonov dinarjev so zbrali za to cesto občani sami. Za dobrih 14 kilometrov jim bo ¡nova cesta skrajšala pot z Vinskega vrha do občinskega središča. Ob hiši, kjer imata sedaj svoj sedež kra- jevna skupnost in pošta, raste nov gasilsko-kulturni dom, ki bo večnamenski: tu bo imela sedež krajevna skupnost in nekatere organizacije. Še ena velika skrb jih tare, napeljava telefonov po hišah; zaenkrat naj bi vsaj vsaka vas dobila en telefonski priključek. Predsednik skupščine KS Rudolf Artiček, predsednik sveta KS Beno Terbovc, Slavko Kristan iz OO ZSMS, Friderik Cokl, tajnik krajevne skupnosti in še mnogi drugi prizadevni, z nalogami zadolženi krajani si bodo prav gotovo vsaj malo oddahnili, ko bo praznovanje občinskega praznika za njimi. Omenili smo že, da ima v Vinskem vrhu svoj obrat Tekstilna tovarna Prebold, v .njem zaenkrat konfekcionirajo nogavice za izvoz. Trgovina je v tem kraju še vedno v zasebni hiši, verjetno pa bo v novem gasilsko-kultur-nem domu kaj prostora tudi za obsežnejšo, sodobnejšo trgovino. Iz solidarnostnih sredstev so po potresu zgradili osnovno šolo, pri čemer so jim izdatno pripomogli občani trboveljske, hra-stniške in zagorske občine. K letošnjemu praznovanju se bo pridružila tudi Tekstilna tovarna Prebold, ki bo v Vinskem vrhu praznovala 139-letinico obstoja, kar bi lahko natančneje pojasnila vodja obrata tov. Martina Kristan. Če se bodo oglasili naši delavci s tega območja, bomo lahko še kaj več in natančneje napisali. Zelo bi bili veseli fotografij iz teh krajey. Kaj meniš, o čem se pogovarjajo onile štirje? O proizvodnji že ne! 10. oktober - dan kovinarskih delavcev Dne 10. oktobra 1910. leta se je mladi .kovinarski delavec Josip Broz včlanil v Zvezo kovinarskih delavcev Hrvaške tiri Slavonije. Zato so se kovinarski delavci Jugoslavije pred štirimi leti odločili, da proglasijo 10. oktober za svoj praznik; ta dan je bil proglašen za Dan kovinarskih delavcev ob 40-letnici prihoda tovariša Tita ¡na čelo Komunistične partije Jugoslavije in 85-letnice njegovega življenja. Ta odločitev je padla v spomin na revolucionarme ¡težnje, ki so jih kovinarski ¡delavci, kot neraz-dvojen del delavskega razreda Jugoslavije, ¡močno ¡izražali v prvomajskih demonstracijah, stavkah ,in z odločno borbo proti kapitalizmu, proti izkoriščanju, poniževanju in odtujitvi ter za dostojanstvo človeka in njegovega dela. To so potrdili tudi v NOB in revoluciji, ko je .pod vodstvom KP in tovariša Tita — kovinarja, ¡revolucionarja, ¡legendarnega komandanta in heroja, zatirajoč silo in oblast sovražnika, postal delavski razred svoj na svojem. Dokazali so tudi v letih udarniških naporov, ko se je ob samoodpovsdovanju gradil bolj človeški in bogatejši jutrišnji dan, nato z velikimi izkušnjami, toda s poštenim in — za vzged vsemu svetu — zoperstavljanjem, potem pa" z zmago nad VABIMO VAS dogmatizmom in pritiski na našo avtentično in svetilo revolucijo, ki so ji prva zamisel in končni cilj bili osvoboditev dela in ukinitev vsakega najemniškega razmerja — in končno v ustvarjanju vodilne vloge delavskega razreda in očuvanju najdragocenejše' pridobitve revolucije jugoslovanskih ¡narodov in narodnosti — bratstva in enotnosti; v borbi za enakopravnost vseh narodov, ¡mir in neuvrščenost ter v pripravljenosti, da se uresničijo pobude in programske ¡naloge ZK, sindikata, ustave in zakona o združenem delu ter izgrajuje socialistična samoupravna družba kot skupnost svobodnih proizvajalcev. Dan kovinarjev Jugoslavije se proslavlja 10. oktobra vsako leto in izraža ustvarjalno kontinuiteto ¡rezultatov v graditvi samoupravne socialistične družbe z zgodovinskimi borbenimi tradicijami kovinarskih delavcev, delavskega razreda, enakopravnih narodov in narodnosti in revolucionarnega dela tovariša Tita. Tekmovanja kovinarjev, ¡srečanja, ¡razstave in druge manifestacije skupnega ustvarjanja dokazujejo, da se izvaja program, kakor je bil zastavljen ob ustanovitvi Zveze kovinarskih delavcev. R. V. Pred nami so hladnejši in krajši dnevi in zato rekreacijsko dejavnost usmerjamo v zaprte prostore. Večina oddelkov že dobro deluje, nekateri pa bodo z vadbo šele pričeli. Ljubitelje zdravega, koristnega in prijetnega razvedrila vabimo, da se v čim večjem številu udeležite organizirane rekreacije. Ob tej priliki objavljamo urnik rekreacijskih skupin v celoti, upoštevajoč tudi oddelke naših otrok. Oddelek dan v tednu ura objekt Cicibani ponedeljek, 8.30—10.00 TVD telovadnica Pionirji torek, četrtek torek, četrtek 16.30—18.00 TVD telovadnica Pionirke poned., četrt. 16.30—18.00 TVD telovadnica Rekreacija četrtek 18.30—20.00 TVD telovadnica — člani Košarka torek, petek 20.00—21.30 TVD telovadnica — člani — mi. kadeti sreda 20.00—21.30 TVD telovadnica Rekreacija sreda 18.00—20.00 TVD telovadnica — smučanje Razna tekmovanja sreda 15.00—18.00 TVD telovadnica Odbojka — članice torek 19.00—20.00 TVD telovadnica — člani ponedeljek 18.30—20.00 TVD telovadnica Rekreacija — članice torek 18.00—19.00 TVD telovadnica — košarka četrtek 20.00—21.30 TVD telovadnica — člani — tenis . nedelja 8.00—10.00 TVD telovadnica Rekreacija — člani nedelja 10.00—12.00 TVD telovadnica Judo ponedeljek 20.00—21.30 TVD telovadnica Judo petek 18.00—20.00 TVD telovadnica Judo sobota 16.00—18.00 TVD telovadnica Rekreacija — kegljanje ponedeljek 16.00—19.00 Kegljišče Štore Keslianie —• Laška vas ponedeljek 19.00—21.00 Kegljišče Štore — Kompole sreda 17.00—19.00 Kegljišče Štore Rekreacija — namizni tenis torek, petek 16.00—19.00 TVD — tenis Košarka — pionirji torek. 16.00—17.30 OŠ Štore — pionirke torek 17.00—19.00 OŠ Štore Rokomet — pionirji četrtek 16.00—17.30 -OŠ štore — mladina četrtek 17.30—19.00 OŠ Štore - iz krajevne skupnosti ŠTORE Dogodki in razmišljanja Srečanje ter obdaritev Krajevna skupnost, njena samouprava in družbenopolitične organizacije se zavedajo dejstva, da je dobro obveščanje občanov o vseh dogodkih, ki vas spremljajo v vsakodnevnem življenju, temeljna funkcija in naloga vseh, za posredovanje informacij odgovornih čimlitelljev. Občinski INDOK center se je že dodobra uveljavil, krajevna SZDL ima svojo komisijo za propagando in informativno dejavnost, svet skupščine KS je v začetku svojega mandata imenoval svojega člana kot posredovalca novic v javnih medijih obveščanja. Vsak občan našega kraja ima tako možnost sproti slediti vsem do- ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža Slavka Jazbinška iz Štor se iskreno zahvaljujemo 00 sindikata, kolektivu uprave, OO ZK TOZD Jeklarna in godbi na pihala Železarne Štore za darovane vence ¡in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Jožica, sinova Klemen ,in Aleš ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Kolektivu Železarne Štore se iskreno zahvaljujem za nesebično pomoč, ki ste jo pokazali ob hudi izgubi moje drage mame Vanice Vranič Sin Puba in hči Meta z družino ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta Matevža Škofleka upokojenca TOZD livarne, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki'so ga na njegovi zadnji poti pospremili in darovali vence ter cvetje. Zahvaljujemo se tudi u-pravi VVZ Tončke Čečeve za podarjene vence. žalujoči: žena, sinovi, hčerke ter ostalo sorodstvo gajanjam v Štorah, kolikor sam aktivno ne sodeluje v procesu upravljanja in preobrazbe kraja. Dogodki so zadnji čas eden drugega prehitevali, pa smo jih zato strpali v en sam koš (pričujoči članek) in jih v kratki obliki nudimo še neinformiranemu občanu. SEJA SVETA SKUPŠČINE KS v počastitev krajevnega praznika je bila na praznični dan — 17. septembra. Udeležili so se je predstavniki Železarne, sindikata, osnovne šole v Štorah, OK SZDL Celje, IS občine Celje in člani režijskega vodovoda Pečovje. V uvodnih besedah je predsednik sveta Jože Gaberšček govoril o aktivnosti krajevne skupnosti v zadnjem letu in izpolnjevanju programa, sodelovanju s tovarno v kraju in izrednem prispevku nekaterih krajanov za skupnost. V nadaljevanju je predsednik krajevne konference SZDL, tovariš Zelič, orisal napredek, ki je viden v Štorah v vseh novapostavljenih objektih. Za primerjavo je navedel stanje Štor med obema vojnama in skrb ¡za življenje delavcev takrat in danes. Članica izvršnega sveta skupščine občine, tovarišica Ocvirkova, ise je v svojem pozdravnem govoru zavzela za še bolj poudarjeno vlogo krajevne skupnosti ,v odnosu do matične občine, in s tem da bi ta imela še ¡bolj ¡povezujoč značaj. Imamo na primer v kraju tri prosilce za lokacijsko dovoljenje v neurba-nem naselju. Ker so ta tri mesta urbanistično nezanimiva, zemlja tamkaj neplodna, je krajevna skupnost izdala priporočilo občinskemu organu, naj se prosilcem dovoli gradnja. Pri tem pa tudi ostaja (občina molči) — zakaj torej tako? Slavnostna seja se je končala s tem, da so bile razdeljene knjižne nagrade kot priznanje za požrtvovalno delo, in to članom režijskega odbora vodovod Pečovje, zaslužnim za dokončanje letos največjaga objekta v KS in nekaterim članom krajevne samouprave, izstopajočim v prizadevnosti v okviru krajevne skupnosti. Celoten letošnji program praznovanja krajevnega praznika, ki ga vsako ieto praznujemo v kraju 17. septembra v spomin na isti dan ter leto 1950, ko je v Železarni prvič zasedal delavski svet, je bil soprirejen programu štorske tovarne, 'M skoraj istočasno praznuje pomemben jubilej — 125 let valjarstva in jeklarstva v Štorah. Krajevnemu prazniku je bila posvečena tudi revija godb na pihala slovenskih železarn na štadionu na Lipi 19. septembra dopoldne. starejših Kot že nekaj let nazaj, je bilo tudi letos organizirano srečanje krajanov, starejših od 70 let. V osnovni šoli se je 18. septembra ob 4. popoldanski uri zbralo čez 100 starostnikov. Ob lepo pogrnjenih mizah sta jim izrekla nekaj toplih pozdravnih besed predsednik sveta skupščine KS, tovariš Gaberšček jn Marjan Tr-žan, član izvršnega ¡odbora socialistične zveze v KS. Vzdušje je ¡bilo takšno, da brez polke in valčka ni mogel miniti večer; ansambla je spretno in šaljivo povezoval Štorski Andrej — Celjski Poldek. Ob njegovih »vicih« pa je res težko ostati ravnodušen. Občinski ddbor Rdečega križa Celje mora za potrebe celjske bolnišnice zbrati na leto okoli 900 litrov krvi, za kar je potrebno najmanj 4.000 prostovoljnih krvodajalcev. K temu prispevajo krvodajalci Železarne Štore precejšen delež, saj se na leto prijavi okrog 550 krvodajalcev različnih krvnih skupin. Bolnik sme dobiti le kri oznake 0, A, B, AB in RH skupine, kot jo ima sam. Transfuzija krvi neskladne skupine je lahko zanj usodna. Da bi zagotovili kri vsakomur, morajo transfuzijske postaje imeti stal-no na - zalogi zadostne ¡količine krvi vseh krvnih skupin, kar pomeni, da morajo biti krvodajalske akcije vsakodnevne in množične. V železarni Štore se tega v celoti zavedamo, zato organiziramo vsako leto po dve masovni akciji, po 'potrebi pa gredo tudi manjše skupine v Celje, da tam darujejo kri. Tako bo naslednja masovna akcija dne 16. in 23. oktobra t. 1., vsakokrat od 5.30 do 11.00 ure v Zdravstveni postaji na Lipi. Prosimo vse, ki se boste odločili darovati kri, da se glede odsotnosti pravočasno dogovorite s svojimi-delovodji. Pri tem menimo, da zaostreni stabilizacijski ukrepi ne bi smeli vpliva- občanov Vsi zbrani starostniki so prejeli od krajevne skupnosti v dar skromna darila. Pionirski kolektiv osnovne šole je s svojimi mentoricami prispeval, kot je to že v navadi, k popestritvi programa. Najmlajši so peli, recitirali, igrali. Bilo bi prav in to je bilo na raznih organih krajevne skupnosti že večkrat povedano, da bi podobna srečanja za ostarele krajane prirejali vsaj dvakrat letno. Če že izvzamemo hvaležnost, ki smo-jo dolžini čutiti do starejše ¡generacije, ki je toliko prispevala za sedanji lepši vsakdan, potem vedimo, da je naš odnos do njih- vzor generacij pionirjev, ki raste ob nas. ti na manjšo udeležbo, saj gre za pomoč sočloveku! Posamezni krvodajalci se sprašujejo, kaj je s priznanji, ki se običajno podeljujejo vsako leto. Res je, da. teh priznanj nismo podelili že dve leti, vendar obstojajo zato objektivni razlogi, tako s strani Občinskega odbora rdečega križa, kakor tudi znotraj naše organizacije. V zvezi s tem se vsem prizadetim opravičujemo in sporočamo, da bodo priznanja podeljena najkasneje do 15. nov. tega 'leta. Istočasno obveščamo, da se v naši DO pripravlja formiranje aktiva rdečega križa, kar bo vsekakor izboljšalo dejavnost krvodajalske sekcije. Komisija za krvodajalstvo Ob poskočnih vižah se pozabi na starostne tegobe in obuja mladost. Človek človeku-kri za življenje Jok KADROVSKE VESTI V mesecu avgustu so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe: Novi člani naše delovne organizacije: Fidler Aleksander, KV strojni ključavničar — mehanična delavnica; Belej Martin, KV strojni ključavničar —mehanična delavnica; Bajalic Ismet, NK delavec — valjarna I; Bukovšek Jože, KV strojni ključavničar — valjarna II; Jagušič Ivan, NK delavec — valjarna I; Senica Branko, KV strugar — MO valji; Otorepec Anton, PK delavec — MO litina; Golob Ludvik, KV slikopleskar — GKSG; Sevšek Brigita, SS ekonomski tehnik — DS za kadre in spl. zadeve; Pajalič Husein, NK delavec — valjarna I; Zorič Bernarda, KV administrator — DS PP; Križan Branko, KV prodajalec tehnične stroke — DS za komercialne .posle — skladišče prodaje; Pavlič Vili, NK delavec — modelna mizama; Toplak Jože, SS lesni tehnik — modelna mizama; Drame Edita, SS ekonomski tehnik — DS za investicije in ¡razvoj; Zajc Nada, KV administrator — jeklarna; Završki Ivan, NK delavec — transport; Leskovar Dušan, KV strugar — MO — valji; Halužan Jožef, KV strojni ključavničar — MO valji; Aleševič Fadi'1, NK delavec — livarna II; Jutriša Ignac, KV strojni ključavničar — MO litina; Župnek Janez, KV kalupar — livarna I; Gobec Franc, KV kalupar — livarna II; Koren Stanislav, NK delavec — livarna II; Bele Daniel, KV strojni ključavničar — mehanična delavnica; Zakonjšek Matjaž, VS dipl. ing. el. — merilna služba; Fevžer Izidor, PK strojni ključavničar — MO litina; Jugovar Bojan, VŠ ing. elektrotehnike — merilna služba; Artič Jože, NK delavec — vzdrževanje transportnih sredstev; Zupanc Viktor, KV obratni e-lektrikar — elektroobrat; Selič Drago, KV el. mehanik — elektroobrat; Penič Vili, KV mehanik kmet. strojev — TT montaža; Šolman Rafko, NK delavec — GKSG; Marčinko Liljana, NK delavka — GKSG KOMUNALA; Jazbinšek Anton, KV avtoelek-trikar — TT montaža; Zvonar Jože, KV rezkalec — MO valji; Adžemovič Ibrahim, NK delavec — elektroplavž; Drobinc Bernarda, NK delavka — livarna II. Iz JLA so se vrnili: Čadej Aleksander, NK delavec — TT montaža; Vodeb Peter, SS prometni tehnik — DS za komercialne posle TT; Tomplak Ivan, KV el. mehanik — elektroobrat. Zaradi kršitve delovnih obveznosti so odšli iz DO: Slapnik Srečko, PK pultist — valjarna II; Bevc Franc, NK delavec — valjarna II; Krivec Anton, NK delavec — valjarna I; Lončarič Zdenko, NK delavec — livarna I; Žavski Marjan, NK 'delavec — jeklarna; Jazbec Stanislav, NK delavec — komunala. Po lastni želji so odšli: Peer Marjan, ¡BK strugar — MO litina; Bilko Vincenc, KV strojni kalupar — livarna I; Ad-žaga Niko, NK delavec — valjarna I; Alič Illijaz, NK delavec — livarna II; Adžič Željko, NK delavec — jeklarna; Koren Karl, PK voznik viličarja — livarna II; Petrušič Milan, KV strojni ključavničar — mehanična delavnica. Sporazumno iz podjetja so odšli: Garihovič Devad, KV livar kalupar — livarna II; Hočevar Anton, NK delavec — TT obdelava; Pergamaš Ivan, NK delavec — valjarna I; Lovrenčak Olga, NK delavka — komunala; Zanoški Zlatko, KV orodjar — MO orodjarna; Andilovec-Veber Marta, dipl. ekonomist — EOS. Z rednim odpovednim rokom so odšli: Ferme Martin, NK delavec — MO litina; Ravnikar Ivan, el. inženir — merilna služba. V poizkusni dobi po želji je odšel Pavlič Ivan, KV strojni ključavničar — energetika. Na novo življenjsko pot so stopili: Mastnak Rado — žerjavni oddelek; Sivka Bogomir — meh. met. laboratorij; Bobnič Drago — elektroobrat; Kolenc Majda — valjarna II; Maksimovič Mi-ladin — livarna I; Besič Haso — livarna II. Vsem iskreno čestitamo in želimo obilo družinske sreče! Naraščaj v družini so dobili: Zupanc Mirko — valjarna II; Cehner Stanko — merilna Služba; Erker Marjan — mehanična delavnica; Antlej Vojko — MO; Žagar Milan — DS za komercialne posle TT; Kolar Franc — energetski obrat; Bercko Jože — mehanična delavnica; Marovt I- STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. Ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, Ing. Verbič Stane — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo. van — DS za kadre in spl. zadeve; Fric Alojz — valjarna II; Drofenik Janez — DS komerciala; Durakovič Jovo — MO; Bel- šak Edo — Kontrola TT; Vovk Marjan — valjarna II; Stojan Jože — valjarna I. Vsem iskreno čestitamo! ARZENŠEK Jože, rojen 28. 4. 1932, stanujoč Kalobje 18, p. Šentjur. V železarni je bil zaposlen preko 25 let. Sprva je o-pravljal dela in naloge kurjača generatorjev v jeklarni. V istem obratu je opravljal še dela po-novčarja, vzdrževalca kurjave in opravljanje mazut, naprav. Leta 1972 je bil premeščen v TOZD valjarno II kot ravnalec, kasneje pa kot ogrevalec. Pred upokojitvijo pa je opravljal dela in naloge ogrevanja koračne peči. Invalidsko je bil upokojen 14. 8. 1981. KOLAR Alojz, ¡rojen 8. 6. 1930, stanujoč Dobrina 24, p. Loka pri Žusmu. V železarni se je zaposlil leta 1954 kot nakladalec ingotov v jeklarni. V istem obratu je opravljal dela na različnih delovnih ¡mestih, nazadnje kot jeklarski delavec. Invalidsko je bil upokojen 7. 8. 1981. jeklarni 'kot dežurni ključavničar. Leta 1962 je bil prerazporejal na dela in naloge asistenta vzdrževanja. Leta 1977 pa je postal vodja preventivnega strojnega vzdrževanja. Ta dela je o-pravljal vse do upokojitve. Redno je bil upokojen 31. 8. 1981. ŠTOR Anton, ¡rojen 4. 1. 1921, stanujoč Vrhe 11, p. Teharje. V železarni je bil zaposlen preko 34 let. Najprej je opravljal dela in naloge abračunarja zaslužka v mehanični delavnici. Leta 1959 je bil premeščen v tehnični sektor na dela obračunarja uslug za mehanično I. Leta 1969 je bil zopet premeščen, in to v TOZD vzdrževanje. Sprva je delal kot knjigovodja II, kasneje pa opravljal dela referenta za obračun proizvodnje vse do upokojitve. Redno je bil upokojen 31. 8. 1981. IRŠIČ Alojz, rojen 1. 6. 1922, stanujoč Čopova 23, p. Celje. V železarni se je zaposlil leta 1942 na dela mešalca mase v šamotni. Zaradi zmanjšanja obsega dela v šamotni je bil premeščen v skladišče nabave kot skladiščni delavec. Kasneje je napredoval in postal poslovodja skladišča. Redno je ¡bil upokojen 31. 8. 1981. Dopisujte v RENČELJ Jože, rojen 2. 3. 1924, stanujoč Vrhe 38, p. Teharje. V železarni je bil zaposlen preko 35 let. Najprej je delal v ZELEZAR