& © p & m &. Iz Mnriliorn. Pesmarico za slovenske ljudske šole v treh dolih bode izdal Gabrijel Majcen. Piva stopnja na podlogi Miklošičcve »Začetnioe in prvega berila«, Praprotnikovega »Abecednika«, Kazingcr-Žumerjevega »Abecednika« in »Prvega berila« istib dveli sestavljateljev, torej vseh beril za prvo stopnjo, se dobf uže o velikonočnih praznikih pri založniku Th. Kaltenbrunner-ju, bukvarju v Mariboru. Knjižica, ličnega formata in trpežno vezana, obseza 54 pesmi z napevi, katerim je pridjan tudi drugi glas, naj ga pojn učenci, ali naj ga gode učitelj. Napevi so, kar priznajo strokovnjaki, ki so rokopis videli, lepi in se bodo gotovo naši mladini kmalu prikupili. Ker so pesmi zajete le iz navedenih beril, ni dvomiti, da vis. c. kr. ministerstvo to neobhodno nam potrebno učilo potrdi. En komad velja 15 kt\, dvanajstim pridava se jeden povrhu. Druga stopnja na podlogi »Drugega berila« in razširjena z najlepšimi uže potrjenimi in pevajočim učencein primernimi pesmami izide štirnajst dni pozneje po ravno isti ceni. Tretja stopnja utegne iziti v jesen. (»Popotnik«.) Iz Postojinskega okraja. V dopolnilo na zadnji svoj dopis o posvetovalnem shodu za ustanovitev učiteljskega društva za Postojinski okraj se usojam gg. sotrudnikom in sotrudnicam i Solskim prijateljem še to-le poročati. Da ne bi imel kedo nepotrebnih skrbi, moram omeniti, da sem omenjeni shod naznanil pravočasno Postojinskemu c. kr. okr. glavarstvu, koje mi je poslalo v dopisu z dno 16. marca t. 1., štev. 3867 nastopni ugodno rešeni odlok: In Gemiissheit der Bestimmungen des §. 2. des Gesetzes vom 15. November 1867 iiber das Versammlungsrecht, Nr. 135, E. G. Bl., bescheinige ich hiecmit den Erhalt Ihrcr Anzeige vom 15. Miirz 1888, betreffend die Einberufung einer auf geladene Giiste nicht beschrilnkter Versanimlung nach St. Peter, welche dort am 3. April d. Jahres, 4 Uhr nachmittag in den Gasthauslokalitilten des Herrn Korošec zur Vorbesprechung behufs Bildung eines Bezirkslehrervereines abgehalten werden soll. K. k. Bezirkshauptmannschaft in Adelsberg den 16. Miirz 1888. Zbašnik m/p. Pravila ima pisatelj teh vrstic uže pripravljena. Zberimo se torej dne 3. aprila v mnogobrojnem številu v Št. Petru ter pokažimo se, da smo zavedni in uneti za ugled svojega stanii. Časi so vzbiljni ter združitve nam je treba, da bodemo zamogli združeni v jedno telo delovati v prospeb šolstva ter v korist učiteljstva slovenskega. nNa delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud naj Bog blagoslovi!" — mn — Iz Blagovice. Upam, da mi p. n. gg. deželni poslanci ne bodo v zelo šteli, če jim povem, da so prošnje ljudskih učiteljev za izboljšanje njihovega gmotnega stanja vender le malo preveč površno pretresovali, kajti učiteljstvo je postalo vsled novih šolskili postav faktor, s katerim je treba tudi računati ter mu gmotno pomagati, sicer budemo opešali ter ne bodemo mogli zvrševati vzvišene naloge, kojo nam Ijudstvo in država nakladata. Živež postaja vedno dražji; oblačiti se moramo stanu primerno in skoro moralično prisiljeni smo, da moramo vsako narodno društvo in podjetje podpirati; kje so potem še razni šolski časopisi in knjige, da se movamo naobraževati ? Pa vse to bi znabiti še zmagoval nooženjen učitelj. Kaj je pa pričeti oženjenemu učitelju z kopico otrok, katere mora svojemu stanu primerno vzgojevati? — Tako dopisovalec »Učiteljskemu Tovarišu« v 4. številki. V kratkih potezah izrečene so vse naše težnje. Dovoliti blagovolite pa še meni, da i jaz o tej važni reči spregovorim. Kaj nam je storiti sedaj, ko je deželni zbor odklonil, nam zboljšati plače? Prositi složno za povišanje plač, kakor jih imajo naši sotrudniki na Koroškem. Gospod dopisovalec trdi, da bi se letni troški zvišali za celih 48.500 gld. Na podlogi popolno verojetnih statističnib dat, podajam vam tukaj, dragi tovaiiši »Pregled« učiteljskib plač, kakoršno bi nastale, da se nam urede plače, kakor jih je uredil deželni zbor koroški. Plače učiteljev. Ako odštejemo od te vsote 6 učiteljskih plač (deželni odbor navel jih je 454, jaz 460) po 400 gld. Z 2.400 gld., znašala bi vkupna svota 218.389 gld. mimo sedanjih 208.200 gld. Eazloček znašal bi samo še 10.189 gld. Od te vsote pa bi se še lehko, kakor sem uže nekje drugje pisal, pri točki: »podpora učiteljem«, odbilo 4.100 gld. Na ta način pa deželni zbor ne poviša učiteljskih plač za več nego samo za 6.089 gld. Ogledimo si pa sedaj še denarno stanje, ako se nam dovole petletnice po 50 gld. Provizoričnih učiteljev in učiteljic je 75 in 79 stalnih učiteljic. Odštejemo te od vkupne vsote 460, vidimo, da dobiva potem le 306 učiteljev petletne doklade po 50 gld. Prvo leto bi se dežela obremenila z novitni 610 gld.; zadnje to je 30. leto še le s 15.300 gld. Gospoda moja! številke jasno govord. Prvo leto plačala bi dežela vsem učiteljem 6.699 gld., a še le 30. leto 21.389 več kot sedaj. Kateri učitelji — slišim marsikoga prašati, naj bi pa po tvojem mišljeni dobivali plače I., II., III. in IV. plačilnega razreda? Na to odgovarjam: Plačo I. razreda, vodje štirirazreduic. (Ker se dve trorazrednici v kratkem razširiti, bode jih potem ravno 23). V drugi plačilni razred vrstd naj se vsi nadučitelji trorazrednic, vsi drugi učitelji štirirazrednic in nekaj naduCiteljev dvorazrednic. V tretji razred nadučitelji dvorazrednic, vsi drugi učitelji trorazrednic in vsi tretji in četrti učitelji štirirazrednic, vse učiteljice dekliških dvorazrednic in nekaj učiteljev enorazrednic. Plačo četrtega plačilnega razreda dobivajo ostali učitelji enorazrednic, vse učiteljice tro- in dvorazrednic. Učiteljice tro- in dvorazrednic, ali ne tudi učitelji? Ne! kajti obligaten predmet za deklice so tudi ženska ročna dela, zato naj pa bode na vsaki tro- in dvorazrednici po ena učiteljica. Vsako tako izpraznjeno mesto moralo bi se razpisavati za učiteljice, vsaj bi vender ne bilo treba za ženska ročna dela 1.200 gld. podpore dovoljevati. Ees, da bi bili začasni učitelji slabo plačani, a pomisliti je, da v isti meri lehko neoženjen s 300 gld. živi, kakor oče s kopico otrok, koje ima stanu primerno vzgojevati. Povsod je avancement, le učitelj na Kranjskem je, kadar se stalno nastavi »degradiran«. To je krivica. po gld. 700 600 540 480 o 23 46 154 83 © 00 — — 28 51 o     25 50 V k 16.100 27.600 103.265 73.824 u p 220.789 gld. Mislim, da ste me, dragi tovariši, to je moj namen, razumeli. ^Prosite in se vam bode dalo«, pravi sv. pismo. Tudi jaz vam kličem: Prosimo, a prosimo složno in uspeh nam je gotov. P. Pogainik. Iz Ljultljiine. (Zahvala). Slavnn dništvo kranjske hranilnice je v svojem občnem zboru 22. pveteč. m. v podporo ubogim učcncem I. mestne 5razr. deško ljudske šole podolilo 150 gld. in v podporo ubogim l-okodelskim učencem v obrtnijski pripravljalnici pri tej šoli pa 50 gld., za katera blagodušna darova sse imenu obdarovancev prisrčno zahvaljuje voditeljstvo I. mestnc deške ljudskc šole. — (Zabvala). Slavna deželna hranilnica v Ljubljani je tudi letos, kakor druga leta podarila »Narodni Šoli« za napravo učnih pripomočkov ubožnim šolam, lepo svoto 200 gld. Za ta mnogo cenjeni dar zahvaljuje se najtopleje Odbor ,,Ndrodne Šole".