DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi:	Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto VII. - Štev. 16
Trst - Gorica 24. aprila 1953
Izhaja vsak petek
lest let ..Demokracije"
1947-1953
» Trst-Gorica, 25. aprila 1947.
Sovjetska wmiroljubjiost“
„Demokracija" pričenja izhajati v času, ko je usoda tega predela slovenske zemlje odločena in zgodovinska odgovornost zanjo že napisana. Veliko dejanje v zgodovini slovenskega naroda je tragično končano. S sklepi mirovne konference, katerih izvedba čaka samo še na izpolnitev določenih formalnosti, je nastopilo novo razdobje, ko odpade izgovor in očitek tistih, ki so se z nasiljem polastili vse o-blasti v domovini in z njo prevzeli tudi vso odgovornost pred zgodovino, da rušimo narodno enotnost in jih oviramo pri uresničevanju velikega smotra slovenskega naroda in Jugoslavije.
Po dolgih letih, odkar sta bila nasilno zatrta tržaška „Edinost” ir goriški „Novi list", je začela izhajati „Demokracija”, da poveže vse demokratične Slovence izven Jugoslavije. V njej bodo dopuščena vsa naziranja, ki so skladna z demokracijo, ki nam je višja skupna dobrina, podlaga in pogoj združitve naših moči in skupni namen.
Spričo totalitarne izenačenosti vseh ostalih slovenskih političnih glasil je potreba po domačem demokratičnem glasilu velika in živa. Pobude zanj so prihajale eno-dušno in od vseh strani. Upamo da „Demokracija”, kot trenutno e-dini svobodni slovenski politični list, ki se tiska na domačih tleh izven dosegljaja totalitarnih sil, ,*j svojim pojavom in vsebino prispevala k demokratizaciji vsega našega javnega življenja.
V duhu in iz spoštovanja svojega imena bo „Demokracija" stremela z zavestjo polne odgovornosti služiti svojemu narodu ter mu vestno in nevsiljivo posredovati vesti o življenju doma in v svetu. Iskanje in poročanje resnice ji bo n0višje moralno pravilo in največja dolžnost do naroda v tem u-sodnem času povojne moralne ra-zrvanosti in duhovne razdvojenosti. «
S temi besedami, ki jih je napisal njen prvi glavni urednik, Andrej Uršič, se je naš list pred šestimi leti predstavil slovenski javnosti. Avtorja te programatične izjave ni več med nami, ker so ga komaj štiri mesece po izhajanju „Demokracije" ugrabile roke prav tistih totalitarcev, proti katerim je „Demokracija” vstala. Toda tednik zaradi te izgube ni umrl, gibanje, katerega glasnik je bil, je dobilo ob tej žrtvi samo še novo vzpodbudo.
Sest let je minulo od takrat, ko je prvi slovenski neodvisni nekomunistični list v zamejstvu zagledal beli dan. In v ponos nam je, da se vkljub temu tako velikih iz-prememb polnemu razdobju lahko s ponosom ozremo na ta čas in u-gotovimo, da je zvesto izpolnjeval, kar je ob svojem rojstvu napovedal.
Služil je narodu, kateremu pripada. Medtem ko so mnogi izpre-minjali svoje nazore, ko so se nekdanji komunistični bratci na smrt sprli, ko so drugi glede usode tukajšnjega ozemlja menjavali programe, kakor ladja signalne zastave, smo mi ostali na poti, ki nam je bila določena v trenutku, ko je bila podpisana mirovna pogodba. Vztrajno in dosledno smo zahtevali in zahtevamo uresničenje Svobodnega tržaškega' ozemlja, ker smo prepričani, da je v. danih okoliščinah to najrealnejša in najboljša rešitev, ki jo v interesu tukajšnjega prebivalstva, posebno pa Slovencev in Hrvatov, lahko zastopamo.
To smo lahko storili zaradi tega ker govorimo zares v imenu tukajšnjih ljudi in nismo služabniki nobenega zunanjega režima, kateremu bi morali biti pokorni.
Stalinova smrt je sovjetskim voditeljem povzročila vrsto težkih vprašanj
Vsa ta leta smo bili glasniki svobodne besede in svobodoljubnih nazorov, ki se ogibljejo ozkosrčnosti, pa naj jo uveljavlja ena ali druga stran. Zato se je nekajkrat zgodilo, da smo se prav zaradi te predanosti svobodi in širokogrud-nosti, a tudi iz zavesti dolžnosti in odgovornosti, ki nam nista dovolili, da bi se puščali izigravati, znašli v sporih celo z ljudmi, s katerimi si kaj takega nis’mo želeli. To je npč usoda vsakogar, ki hodi po svoji lastni poti, in se sreča s posamezniki ali skupinami, ki mislijo, da razen njih ne more nihče drugi imeti prav.
Na drugi strani pa nam je prav naša svobodnjaška širokogrudnost
(Konec na 3. strani)
V pripravi javnega mišljenja na bližnjo Stalinovo smrt so bili sovjetski ljudje zeio odločni. Dejstvo naglega napada so namreč objavili tako ,da je tudi povprečen človek dobil vtis, da sami ne računajo več z njegovo ozdravitvijo. Od Stalinovi smrtni postelji se je zbralo veliko število odličnih zdravnikov. Isto se je zgodilo, ko je obolel Zdanov. Ali na podlagi teh zelo splošnih podatkov moremo napraviti zaključek glede na možnost, da je tudi Stalin mogel biti žrtev zločinskega posega, da je bila tudi njegova bolezen v pravem smislu politična bolezen s smrtnim izidom?
V Franciji so odstranili Robe-spierra, ker so se njegovi sodelavci bali, da bi jih na podlagi zakona sile mogli odvesti na morišče. Ali so se mar Stalinovi sodelavci nahajali pred isto nevarnostjo? O-ni, ki so skozi zadnjih šest mesecev sledili dogodkom, so skoraj prepričani, da bi na to vprašanje mogli dati pritrdilen odgovor. Preden je Sovjetska zveza prišla v položaj, da se meri z Nemčijo, je prišlo do čiščenja v sovjetskih vojnih krogih. Med drugimi je .na strelišču končal tudi maršal Tuhačevski. Tudi pred kratkim smo mogli isto misliti, ko so z brzim ukrepom razpustili Politbiro in vzporedno s 'tem razpustom je prišlo do preiskave proti židovskim »izdajalcem«. Nekoliko vidnih zdravnikov bi moralo priti pred sodišče pod obtožbo, da so namerno povzročili smrt nekaterih uglednih sovjetskih ljudi, in *e so krožile govorice, da bodo s temi zdravniki ali pa takoi za njimi prešli na vrsto ljudje, ki so te posege povzročili. Omenjala so se imena Berie, Molotova. Bul-ganina in drugih.
Splošno mišljenje je bilo, da se nekaj zelo dalekosežnega pripravlja v 'Sovjetski zvezi, in vse bolj je bilo čutiti, da se izza kulis vodi huda borba med »pacifisti« in »be-licisti«, med pristaši pomirjenja z Zahodom in pristaši nasilnega obračuna s kapitalističnim svetom.
Stalinova izjava, da bi bil pripravljen, stopiti v zveze z novim ameriškim predsednikom, je mogla biti tudi propagandistična poteza. Vendar mnogo govori za to, da je Stalin s to ponudbo hotel doseči vsaj neko ublažitev napetosti. Tudi njegovo zadržanje do Finske ie bilo posebno v zadnjem času dokaj pomirljivo. Vprašanje srečanja z Eisenhowerjem se je gibalo res zelo počasi, vendar je bilo glede tega oklevanje tudi na ameriški strani.
Zdaj se pa vprašamo, če je Stalinova smrt res pomenila usodno oslabitev miroljubne skupine sovjetskih voditeljev in v zvezi s tem istočasno ojačenje ugleda onih krogov, ki prepovedujejo brezobzirno nadaljevanje borbe proti gnilemu Zahodu?
Prve izjave »pjatorinke« Stalinovih naslednikov niso nič drugega kot stereotipno ponavljanje Stalinovih izjav. Njegova stara trditev, ki jo je v Yalti izrekel Rooseveltu, da se komunistični in kapitalistični svet moreta nemoteno razvijati drug ob drugem, ne pomeni ničesar, saj niso motile najbolj izdatne komunistične propagande na vseh straneh sveta.
Kar pada v oči je, da so preoblikovanje komunistične organizacije, ki je bila oktobra 1952 izvedena na Stalinovo pobudo, že v nekaj dnevih v njeni bistveni točki spremenili. Ta sprememba ni zaznatna na prvi pogled, saj je bila tozadevna moskovska vest namerno ne popolna in nejasna zaradi netočne označbe članov nove vlade. Neja sno je tudi, če nekatere od Stalinovih oktobrskih odredb niso osta' le še neizvršene, in če ni bilo v njih kaj še naknadno izmenjanega.
Na 19. partijskem kongresu so ustanovili prezidij centralnega ko-miteta. Ta prezidij obstoja še danes, vendar so po Stalinovi smrti zelo zmanjšali število njegovih članov. In ta prezidij je popolno ma izrinil nekdanji Politbiro, ki ie skozi 20 let upravljal Sovjetsko 'zvezo. Vendar položaj prezidija 25 članov in II kandidatov ni bil e-nak položaju Politbiroja, ampak je imel le značaj posvetovalnega telesa. Sedaj je prezidij zmanjšan: sestoja namesto iz 36 samo iz 14 članov, in sicer 10 rednih in 4 kan didatov. To pa pomeni pravzaprav nekakšen povratek starega Politbiroja, ki je imel prav toliko članov.
Jasnejša postane slika, če gledamo na osebe, ki sestavljajo prezi-
dij. Osem, in sicer Malenkov, Be-ria, Molotov, Vorošilov, Hruščev, Bulganin, Kaganovič in Mikojan, dočim jih je bilo pred oktobrom 36 članov Politbiroja. Njihova važnost je bila z uvedbo prezidija znatno zmanjšana. Stalin je menda s povečanjem števila članov vrhovne oblasti hotel pripraviti odstranitev ljudi, ki so mu bili neprijetni. Zato jih je pomešal z novinci. Ta namerna »inflacija« voditeljev, zaradi priprave nadaljnje, nevarnejše čistke, je bila takoj po Stalinovi smrti odpravljena. Smo torej pred povratno evolucijo v prave u obnovitve Politbiroja. K temu naj dodamo, da je nova »pjatorinka« (Malenkov, Beria, Molotov, Bulganin, Kaganovič) prevzela vso o-blast. Pod Stalinom so ljudje imeli dojem, da je birokracija prevladala nad generali, in to so smatrali za najčvrstejše jamstvo mirovne politike. Sedaj pa kaže, da prihajata borbeno obeležje komunizma in težnja po širenju sovjetskega vpliva 'po celem svetu do ostrejšega izraza.
Skoro neopazno, vendar dokaj značilno prehaja naglas nove politike z birokratskega podčrtavanja državnih na partijsko-politično na-glašanje ideoloških koristi. Iz Ma-lenkovih izjav moremo razbrati težnjo po radikalnem čiščenju u-radniških kadrov. Ali naj to pomeni, da hočejo uradniški pacifistični struji določiti strogo mejo, medtem ko naj bi se razmeroma o-krepil duh reformizma, ki zopet lahko pomeni okrepitev vojaških krogov, ki se zbirajo okrog četvo-rice vidnejših vojaških osebnosti, ki so Zukov, osvajač Berlina, Bul-ganin, Vasiljevski in stari Vorošilov. Stalinov naibliži tovariš, ki pa začenja izginjati, za kulisami sovjetske politike.
Pacifizem »pjatorinke«, ki prihaja do izraza v Malenkovih izjavah, ima bržčas tale pomen:	potrebo
sovjetskih ljudi, da se po Stalinovi smrti znajdejo v novi situaciji, če hočejo izvesti že najavljeno notranjo reformo. Ta potreba je tem večja še zato, ker mora Sovjetska zveza ojačiti svoj položaj v zahodnih satelitskih državah, posebno pa še zato, ker obstoje kljub vsem zatrjevanjem s kitajske strani razni znaki težnje po samostojnosti na Daljnem vzhodu.
Ali pa naj to pomenja že tudi o-pustitev	sovjetske	napadalnosti?
Izkušnja kaže, da bo glede tega le težko prišlo do spremembe, čeprav skušajo z ameriške strani omogočiti rešitev vseh visečih vprašanj tako, kakor bo pač najbolj odgovarjalo sovjetskim koristim. Stalinov odhod pomeni vendarle znatno preusmeritev sovjetske politike v novo smer, in ta sprememba je v mnogočem podobna položaju Francije	za	časa	Robespierrove
smrti.
Pobudniki te spremembe, Termi-dorianci, imenovani tako, ker so Robespierra ugonobili na dan 10. Termidcrja po republikanskem koledarju,	so	imeli	namen, rešiti
Francijo	zelo	težke	finančne krize.
Ni izključeno; da je tudi Sovjetska zveza v podobnem položaju ter da zaradi svojih gospodarskih nepri-lik nima drugega izhoda kot to, da se zateče k zmanjšanju izdatkov, skrčenju števila uradništva ter k politiki opuščanja dosedanje napetosti.
Predvidena ali nepredvidena, povzročena po prirodnem razpadu a-li katerem koli drugem vzroku, ie Stalinova smrt sovjetskim ljudem povzročila veliko število težkih vprašanj, in ti potrebujejo zdaj čas, da bi se v njih znašli.
Ali je naše mesto zares konfinacijsko središče?
V zadnjem času, ko se celo italijansko časopisje spcdtaca nad ui-ronratskimi metodami, ki se v Trstu razraščajo, bi bilo umestno, da omenimo tudi vprašanje potnih listin.
Po drugi svetovni vojni se je r Trstu ruioralo precejšnje števila beguncev iz raznih komunističnih držav in v svoje rodno mesto so se vrnili mnogi Tržačani, ki so ga morali med obema svetovnimi vojnama zapustiti. Večini teh Tržačanov so tukajšnje oblasti v zadnjem času odvzele državljanstvo, zopetna pridobitev pa je nemogoča, ker pač uveljavljajo samo negativno stran zakona o državljanstvu iz leta 1912, medtem ko za pozitivno zatrjujejo, da »počiva v irričakova-nju italijanske suverenosti«. Tako so torej tudi mnogi domačini, prav tisti, ki jih je, njih ali njihove starše, svoječasno fašizem pognal pc svetu, postali v svojem rodnem mestu »apoUdi«, to je ljudje brez državljanstva, v vseh pravicah e-naki onim beguncem, ki se niso prijavili za izselitev. Kaj takega se verjetno ni zgodilo nobenemu protinacistu, ki se je po končani vojni vrnil v Nemčijo ali Avstrijo.
Mnogi od domačinov, ki so se vkljub vsem neugodnostim, na katere so ob svojem povratku v domač kraj naleteli, odločili, da ostanejo v Trstu, je veliko takih, ki so si tu ustvarili že redne eksistence, bodisi s službami ali samostojnim udejstvovanjem. Nekateri imajo že od prej v Trstu večja ali manjša premoženja. Ne gre torej za nestalne osebe.
Med osnovnimi pravicami, ki bi jih morali imeti taki ljudje, ki so oropani državljanstva in s tem vseh političnih in tudi mnogih gospodarskih pravic (naravnost ne-
NERESNA POLITIKA
V nedeljo 12. aprila je tukajšnji »Giornale di Trieste« naslovil odprto pismo na Vidalija, šefa tukajšnjih kominformističnih komunistov. Istočasno so tak poziv italijanski vladni krogi naslovili tudi na komuniste južnega Tirola, ki so ga pa ti kaj ostro odbili...
Ali moremo misliti, da obstoja med enim in drugim pozivom neka vzročna zveza? Ali je mar Bar-tolijevo sodelovanje pri volilni borbi v Tridentu dovedlo do uskladitve italijanske taktike v južnem Tirolu in na tržaškem področju? O tem bi se dalo do neke mere razpravljati. Značilno je pa vendarle, da nam članek v »Giornale di Trieste« isto avtonomijo, ki so jo uve-javili v južnem Tirolu, najavlja tudi za tržaško področje ter nam tržaškim Slovencem stavlja v iz-gled popolnost političnih, socialnih in verskih pravic.
Enako kakor so Nemci v južnem Tirolu, sodeč po italijanskih trditvah, zadovoljni, da so jpod Italijo, bi morali biti zadovoljni tudi mi. Na tem področju naj bi — sodeč po listu »Giornale di Trieste« zavladala med Italijani in Slovenci popolna enakopravnost ne le na kulturnem in družabnem, ampak tudi glede obrti in trgovine (»pa-ritž di diritti... nella vita sociale come nella c.ultura, nell’industria nei commerci«).
Tako sliko prikazuje »Giornale di Trieste« komunistu Vidaliju kot edino možnost in kot edino zdravilo proti 'nevarnosti, če bi bila po slučajni pomiritvi med Moskvo in Beogradom Vvdalijeva stranka primorana podrediti se jugoslovanskim komunistom. V izogib taki nevarnosti je »Giornale di Trieste« pripravljen, opustiti nacionalistične neumerjenosti (»gli equivoci di un malinteso nazionalismo«). On je sposoben z vzhičenjem pozdraviti sodelovanije Italijanov s Slovani, ki naj bi se medsebojno spoštovali v pravni enakosti (»nella parita dei diritti«). Na tej osnovi bi se morala sporazumeti Vzhod in Zahod. Kar se pa Jugoslavije tiče, bi pač po »Giornalu di Trieste« morala priznati, da je že dosti požrla in da bi za stvar miru pomenilo veliko, če bi mogla vse to prebaviti.
To je bilo ostvarljivo za časa, ko je Molotov verjel Titu, kakor mu danes začasno verjame Eden in —; kot pravi »Giornale di Trieste« -»simpatični zbiralec diktatorjev, k! se imenuje veliki Winston Churchill« (»quel simpatico collezioni-
sta di dittatori che risponde al no-me del grande Winston Churchill«),
Toda »Giornale di Trieste «je v svoji naslednji številki še manj sposoben, 'prikriti svojo domišljavost:	preide namreč na delitev
»dobronamernih« nasvetov Titu, ki bi napravil najbolje, če bi se ne brigal več za tržaško vprašanje, 'kjer je nekaj Slovencev, ki jih vzdržuje »nenasitna inteligenca« (bržčas so to ljudje, ki bi jutri lahko motili, in ki bi jih zato »in un secondo tempo« kazalo odstraniti s politične površine), ki moti slogo med obema narodnostima tega področja.
Kakor je prav lahko ugotoviti, člankopisca italijanskega iredentističnega lista muči skrb, kako bi mogli na tem področju v skupnem
CHARLES BOHLEN
novi ameriški veleposlanik v Moskvi, ki je te dni izročil poverilnice maršalu Vorošilovu
taboru mobilizirati vse protititov-ske sile, in kako naj bi tukaj enako kot v južnem Tirolu mogli izvršiti mobilizacijo teh sil zaradi oviranja nemškega, odnosno v Trstu slovenskega javnega uveljavljanja.
Da bi lahko vrednost teh obljub čim stvarneje presojali, ni brez koristi, če vzporedimo obljube, ki jih je spričo italijanskih parlamentarnih volitev objavil v svojem proglasu Togliatti. Ta zahteva: 1) podržavi jen je IRI in FIM podjetij, 2) podržavljenje koncerna Monte-catinija, 3) podržavljenje električnih podjetij, 4) brezplačno zdravljenje revnih, 5) izgradnjo tri sto tisoč stanovanj vsako leto za tiste, ki so še vedno brez stanovanja, 6) agrarno reformo do površine 50 -
100 hektarjev, 7) obnovo kmetijskih pogodb na nespremenjeni podlagi in 8) zaščito male kmečke posesti.
Kdo naj se resno protivi tako umerjenemu načrtu? Ce pa italijanski volivci temu načrtu ne bodo dali svojega glasu, je pač vzrok bojazen, da bi s tem predali oblast oni stranki, kateri ne gre toliko za izvršitev teh osmih točk, kolikor za izvedbo družabnega prevrata.
Isti razlogi pa veljajo tudi glede obljub »Giornala di Trieste«.
Tudi mi smo odločno proti temu, da bi slepi nacionalizem zastrupil naše javno življenje. Tudi mi smo za to, da bi v skladu z mirovno pogodbo obe narodnosti na Tržaškem uživali iste pravice glede šolstva, družabnega, gospodarskega, kulturnega in verskega življenja. Ce bi »Giornale di Trieste« v resnici hotel likvidirati dosedanjo za Italijane naravnost sramotno preteklost, bi za to bil res že skrajni čas.
Vendar, kakor v primeru To-gliattijevih osmih točk, tudi ne gre za odločilen preokret, ampak le za manever z namenom, da bi se prikopali do oblasti na enem in na drugem delu Svobodnega tržaškega ozemlja. Kajti gotovo je, da bi bila njihova prva skrb, ko bi prišli na oblast, Slovence osvoboditi vseh »neprijetnih hujskačev« (glej uvodnik od torka 14. aprila!).
Kar se šolstva tiče, bi naravno dali možnost poučevanja v materinskem jezilcu, seveda pa samo tistim, ki bi jim za to — kot v Gorici '~±- dala politična oblastva potrebno dovoljenje. V stvari bi pa slovenske šole drugo za drugo zapirali, kakor na* primer v Krminu. Enakopravnost bi v rokah italijanske uprave pomenila samo v7,vod za nadaljevanje politike razlastitev, odvzemanje državljanstva tei; dovoljenja za delo in zaposlitev, odpuščanje iz občinske in državne službe, premestitve in temu podobne upravne trike.
V mirovni pogodbi je zajamčena narodnostna enakopravnost. Nedvomno bi ta enakopravnost mo rala obstojati tudi po italijanski ■ustavni zakonodaji. Zakaj nam pa niso dali užitka, da bi mogli videti, kako ta izgleda?
Naj našim občinam dopuste u-Porabo slovenskega službenega je zika; naj področno predsedstvo razdelijo na dva dela, na italijanski in slovenski odsek:	naj se pod-
predsedniški položaj dodeli Slo-
(Konec na 3. strani)
premostljive težave pri iskanju zaposlitve, težave pri cortnih dovo-ijenjihl, bi morala biti vsaj ta, da se svobodno gibljejo. To je pravica, ki je nobena demokratična država ne zanika. Ce potrebuje tak človek brez državljanstva potni tist, ga dobi n. pr. v Nemčiji, ki ima glede tega še veliko večje težave in skrbi kakor Italija, v par. dneh, vedno prej kakor v enem tednu, v tradicionalno svobodoljubni Franciji pa celo v 24 urah. Le v Trstu, v tem majhnem področju, ki ga upravljajo britsko -ameriške oblasti, je drugače.
Po dogovoru med italijansko vlado in tukajšnjo Zavezniško vojaško upravo je namreč za izdajanje apolidskega petnega lista (»Certi-ficato di viaggio«) merodajen Rim, prosiš pa zanj pri goriški policiji.
In tu začne sejanje. Ce dotičnik ni Slovenec, posebno pa še, če ni domačin, potem bo svojo stvar prej ali slej izpeljal do konca. Todr gorje mu, če je Slovenec, posebno če je še po rojstvu Tržačan in če dela pri kakšni slovenski ustanovi pa čeprav zavezniški, ter se morda celo javno udejstvuje! Potem bodo mesece in mesece poizvedovali na levo in desno, ga tolažili naj malo potrpi, in po treh, štirih mesecih, včasih tudi šele po enajstih, mu bodo pa odgovorili, da mn polne listine enostavno ne dajo! Ker italijansko notranje ministrstvo — oddelek za tujce — ni obvezujmo, povedati razlogov, zaradi katerih odklanja potne liste, ne preostane takemu revežu drugega, kakor da ponavlja svojo prošnjo. Znani so nam p)-imeri, da so bili nekaterim popolnoma apolitičnim in resnim osebam potne listine že po štirikrat odklonjene, pač tolikokrat, dokler se niso naveličale plačevati takse in fotografa ter so spoznale, da jih je italijansko notranje ministrstvo brez razloga obsodilo na konfinacijo v Trstu.
Zavezniška vojaška uprava pa vse to gleda in ne migne s prstom, čeprav se ta krivica dogaja ljudem, ki žive pod njeno zaščito in oblastjo. Sicer se pa tudi njej ne godi dosti bolje. Kakor slišimo, ji namreč italijansko ministrstvo prav tako skopo deli tudi potne listine za registrirane begunce, ki ne nameravajo ostati v Trstu. Pri tem se prav nič ne ozira na svoječasno dano obljubo, da prevzema samo formalno izvršitev izdajanja teh potnih listin.
Tako je veliko ljudi, ki niso nobeni potepuhi ali sumljive osebe, niti brezposelni, za katere bi se bali, da bodo ostali n. pr. v Italiji, danes v svojem gibanju dejansko omejeno na manjše ozemlje, kakor pp so bila tista področja, ki jih je svoječasno odrejal svojim konfini-rancem totalitaristični fašizem. Saj ne morejo niti na izjemen nedeljski izlet v Tržič, Gorico ali druge italijanske izletniške in turistične kraje, pa čeprav bi tam pustili veliko prav tako dobrih lir, kakršne nosijo s seboj polnopravni tržaški državljani.
Italijanske oblasti bi morale premisliti o tem svojem postopku, za katerega se nam je prav v zadnjem času pritožilo precej Slovencev. To je diskriminacija, ki bi jo morali že iz človečanskih razlogov odpraviti, tudi če ne marajo upoštevati dejstva, da je tako ravnanje, ki izbira svoje žrtve posebno med zavednimi nekomunističnimi Slovenci, kaj žalostna legitimacija za zastopnike in uradnike države, ki hoče veljati za demokratično. Mislimo, da pravica na potovanje ne bi smela biti danes tako težko dosegljiva stvar, da bi zanjo bile potrebne tako dolge procedure, posebno pa ne, da bi s tem sredstvom izvajali na ljudi tako močan pritisk in zapostavljanje.
Ali ni sramota, da je Trst za toliko Slovencev prav nič drugega kakor navadno konfinacijsko sre-dišče? In to celo pod nadzorstvom Varnostnega sveta OZN!
Zamenjana vojnih ujetnikov na Koreji
20. aprila so na Koreji začeli zamenjavo ranjenih vojnih ujetnikov. Kitajci in severni Korejci vračajo po sto ujetnikov dnevno, zavezniško poveljstvo pa po pet sto. Zamenjava bo končana do 25. t m., ko bodo obnovili pogajanja za sklenitev premirja.
Izkazalo se bo torej kmalu, kako resno misli Malenkov na sporazum z Zahodom.
VESTI z GORIŠKEGA
Demokristjani na Tirolskem snubijo tudi kominformiste
Za državnozborske volitve so italijanske stranke na Tirolskem v zadregi, ker so obupale, da bi dobile vsaj eno senatorsko mesto. Da bi dosegli izvolitev vsaj enega Italijana, so demokristjani, kot je pretekli teden poročala kominfor-mistična »Unita«, predlagali povezavo vseh italijanskih strank in skupin, tudi kominformistov. Ko-•minformisti pa so predlog odbili, češ da je preveč nacionalističen, ker je izrazito naperjen proti nemški manjšini.
Toda demokristjani so na svojem predlogu kljub temu vztrajali in tako je prišlo do sestanka vseh teh italijanskih strank, kjer so neo-fašisti s pristankom vseh drugih skupin predlagali kandidaturo komuniste kominformista, da bi laže dosegli tudi pristanek komunistične stranke za skupen .nastop odnosno za povezavo vseh italijan-: skih kandidatov. Toda komunisti le; niso pristali in predlog je tako padel v vodo.
O tem poroča kar odkrito tudi) »Giornale di Trieste« od 21. apri-j la 1953, štev. 1986, in pri tem nej kaže niti najmanjšega sramu.
Italijanski demokristjani in dru-j gi se brez vsakega pomisleka ve-; žejo tudi s komunisti, le nam Slo-j vencem očitajo vse mogoče, če se med nami le količkaj pomenimo.: Radovedni smo tudi, kaj porečejo: vatikanski krogi k takemu zadržanju 'demokristjanov!
Kar se pa slovenskih volivcev li-če, moramo povedati, da nam od vseh strani poročajo, da bodo oddali prazno glasovnico, ker vlada ni upoštevala 'želje ih zahteve Slovencev v Italiji, da bi jim volilni zakon omogočil izvolitev svojega, poslanca. Volilni zakon predvideva namreč posebna ugodna določila samo za francosko in nemško manjšino v Italiji, 'ki si 'tako lahko volita svoje kandidate! Tako zakon ■sam sili Slovence, da ne glasujejo za italijanske kandidate.
S seje goriShega obC. sveta
Na seji goriškega občinskega sveta so v četrtek 16. t. m. izglasovali resolucijo, s katero se jugoslovanska in italijanska oblastva naprošajo za točnejše in nujnejše reševanje vseh prošenj in zadev, ki se tičejo prehoda čez mejo za obdelovanje zemljišč in prevažanje .pridelkov.
Ko so v zadevi razpravljali, so svetovalci izrazili tudi željo, naj bi odprli še tri obmejne prelaze, in sicer v ulicah Rafut, Sv. Gabrijela in na Solkanski cesti.
Naš svetovalec dr. Birsa pa je izrazil mnenje, da bi morali potrošiti tudi za razširitev obmejnega pasu od 10 na 20 km, da bi lahko hodili obdelovat svoja zemljišča še drugi lastniki zemljišč, ležečih tostran in onstran meje.
Nekaj nagic z Doberdoba
Nekoliko zakasnelo sicer, pa vendar ne prepozno so se topot oglasili Doberdobci. Vidi se, da jih je velikonočno in sploh aprilsko veselo razpoloženje precej omamijo.
Na velikonočni ponedeljek je po »tari navadi priromalo v Doberdob veliko število ljudstva iz vseh okoliških krajev in v vasi je vladalo
ves dan prav veselo razpoloženje.
Naslednjo soboto 11. t. m. pa je doberdobska godba priredila ples za »ta stare«, ki so se kaj pridno zavrteli vsi, do najstarejšega para, Jarc Andreja in Jarc Marije, ki je dobil zato nagrado. Vsi »ta stari« pari so prejemali celo kopico čestitk. Vraga, saj se je mladina lahko marsikaj naučila od njih, ki so zlast ivalček plesali imenitno.
Bolj resna točka pa je bila na sporedu v četrtek 16. t. m., ko se. je pod vodstvom župana sestala, komisija za reševanje prizivov proti davkom. Komisija je sestav-: ljena iz 21 članov, od katerih jih je 7 imenovala prefektura, 14 pa. domači občinski svet.
Zupan je pojasnil naloge komisije ih način njenega delovanja.
Potem pa so na tajnem glasova-, nju izvolili g. Karola Černiča /a: predsednika komisije. Za podpredsednika p‘a so'izvolili g. Ivana Ger-goleta.
Vsi člani komisije, s predsedni-i kom in podpredsednikom, so ižra-j zili 'željo, da bi ‘davki bili pravilno^ razdeljeni, da bo malo 'dela z re-i sevanjem prizivov.
Nepremičnine v lupslaviji
G. Ugo Andreicich je v »Giornale di Trieste« od 17. |. m. napisal članek, v katerem pojasnjuje, da so posebne komisije določile sledeče merilo za ocenjevanje stavb, ki so jih italijanski državljani zapustili v Jugoslaviji in sedaj tej: državi prodali: Vile v mestu po 130 lir za ‘kub. meter, male vile po 110 lir za kub. m, gospodarska stanovanja po 97, navadna stanovanja', po 72, ljudske hiše po 41 in kmečke: stavbe po 28 lir za kub. meter. Ce pa so take vrste 'stavb na deželi,, kot n. pr. 'v Istri, se cene znižajo' takole: 80, 58, 50, 38, 30, 20 lir za: kub. meter.
Te cene, ki se nanašajo na cene od leta 1938, pomnožimo s količni-i kom 50 in tako dobimo pravilno; ceno (pravi g. Andreicich), ki bij odgovarjala današnjim cenam 'stavb.'
iNajvišji odstotek predujma kazujejo manjšim posestvom, nižji odstotek pa največjim.
na-l
naj-i
Državna pomoč
Občinske upravitelje opozarjamo: na važnost zakona od ‘27. marca: 1953, 'štev. 177, ki določa pogoje, vi katerih občine lahko prosijo za državno pomoč, da zenačijo račune1
Primer pravilne vzgoje
Zaskrbljenost zaradi velikega števila nezgod na delu je dala prosvetnemu ministrstvu, na pobudo pristojnih zavarovalnih zavodov, ki jih to vprašanje zanima, povod za preučevanje vzrokov in pripomočkov v tej zadevi.
Tako so te dni v višjih razredih osnovnih šol vse države, tudi v slovenskih na Goriškem, dali učencem nalogo v vprašanju nezgod na delu. Učencem so njihovi vzgojitelji najprej obrazložili pojav kot tak, potem pa še težke socialne posledice tega zla ter nato namen in 'pomen naloge, ki so jo dolžni sestaviti.
Učenci naj opišejo enega ali več primerov nezgode na delu, poiščejo vzroke in končno razložijo, kako bi nezgode lahko preprečili. Tudi vzroke morajo učenci iskati in povedati!
Te naloge bodo služile za iskanje možnosti in sredstev ter načinov preprečevanja nezgod na delu in so hkrati lepa, lahka in tudi učinkovita metoda socialne in. splošne vzgoje ter izobrazbe učencev.
Otroci so poklicani, da sodelujejo pri preučevanju težkega socialnega vprašanja in ga pomagajo reševati! Oni slišijo, kako v družini pripovedujejo o raznih nezgodah, razpravljajo o njihovih nastankih, o krivdah in o raznih možnostih. Otroci so posebno dovzetni za take nezgode in si radi zapomnijo vse, kar o tem govorijo. Oni torej prenesejo s svojo nalogo misli o pametnem reševanju tega vprašanja.
Njim samim pa bodo ti nauki služili, ko bodo stopili na delo in pridejo v neposredni okoliš nevarnosti nezgode na delu!
Ne le .z vprašanjem nezgode ria delu, ampak sploih z vsemi socialnimi vprašanji bi} morali seznaniti učence! Tudi mčne ' knjige ,fbi morale biti sestavljene po tem vzoru in smotru!
Treba 'je dati otrokom Odprt Svet
in široko obzorje človekovega U-dejstvovanja v njem. Pripraviti je treba otroke na resno delo in jim dati up in veselje! .
Za vojne invalide
'Vojni invalidi, ‘ki potrebujejo za vsakodnevna opravila in hojo posebne aparate, imajo pravico do izredne doklade, 'ki naj bi krila stroške za prekomerno obrabo o-bleke zaradi omenjenih aparatov. Prošnjo za to doklado je treba predložiti do konca tega meseca. Prizadeti naj se obrnejo za v,sa potrebna pojasnila na Zvezo vojnih invalidov.
IZ
Iz Slovenije sta preko Mangarta pretekli teden pribežala "v Italijo industrijca Franc Soklič pok. Ivana, star 49 let, in Ignac Jamša živ. Antona, star 31 let, oba z Bleda. S seboj sta prinesla velike vsote denarja v raznih valutah in tudi v ‘zbirki znamk.
Posledice vojne
Po uradnih vladnih podatkih je italijanska živinoreja utrpela med zadnjo svetovno vojno sledeče izgube: nad 600 tisoč glav goveje živine, 389 tisoč prašičev, 142 tisoč konj in nad 1 milijon drobnice.
od lanskega leta. V ta namen je vlada določila osem milijard lir. Občinam pa, ki pogojev za dosego državne pomoči nimajo, nudi omenjeni zakon možnost najetja posojila po ugodnih pogojih.
Trgovine zo praznilteZS. in ZB.t.m.
Vse trgovine bodo v soboto 25. t. m. ves dan zaprte, z izjemo raz-prodajalnic kruha in mleka, ki bodo odprte do 12. ure, in cvetličarne, ki bodo odprte do 13. ure.
Vnedeljo 26. t. m. bodo mesnice: odprte do 11. ure, razprodajalnice kruha, mleka, sadja in zelenjave, bodo odprte do 12. ure, cvetličarne pa do 13. ure. Vse ostale ‘trgovine; bodo ta dan zaprte.
.na velesejmu v Milanu;
Izredno veliko število obiskovalcev milanskega velesejma roma le-j tos iz 'Slovenije preko bloka pri; Rdeči hiši v Gorici. Do sedaj gre: za kakih 200 oseb s pulmani in ko-; rierami.
Zamenjava bankovcev
‘Uradno javljajo, da bodo 30. junija 1953 prenehali veljati sledeči italijanski batikovči:
1) bankovci Italijanske banke za: 50 ‘ih 100 lir. Se nadalje ostanejo veljavni državni bankovci iste vrednosti, izdani pb letu 1991;
2) Vsi bankovci 'za 500 in 1000 lir, ki so bili izdani pred letom 1951 ,to je stari bankovci velikega: obsega;
3) začasna *bančria nakazila "Za 5 in 10 tisoč • lir.
'Po omenjenem roku bo te bankovce zamenjavala edino ■ it. državna banka.
Borba proti toči
Kakor je bilo napovedano, je bilo v nedeljo 19. t. m. v gledališki dvorani v Krminu zborovanje za ustanovitev prostovoljne zadruge kmetovalcev za borbo proti toči z raketnimi izstrelki.
Udeležili so se ga zastopniki vseh prizadetih občin in mnogo kmetovalcev iz vseh teh krajev -ter ravnatelj Kmetijskega nadzorništva iz: Gorice, dr. Marsano, ki je pojasnil, da ni v stvari zainteresiran kot za-, stopnik državne oblasti, pač pa, da želi pomagati v tem pripravljalnem' delu iz velike naklonjenosti do! kmečkega stanu.
Za predsednika zborovanja soj izvolili dr. Huguesa iz Gorice. Pred pričetkom čitanja in odobritve ,pra-; vil se je vnelo živahno razpravljanje, ki sicer ni izzvenelo kot na-i sprotovanje ,pač pa kot negodova-; nje, da je mnogo kmetov, ki iz povsem osebnega stališča ne marajo: stopiti v zadrugo in trdijo: »Saj; bodo ostali opravili tudi za mene in meni ne bo treba plačevati.« Zal pa nezanimanje do stvari kažejo tudi uprave večjih posestev,j zaradi česar so to .posebno obžalo-. vali in priporočili, pripraviti te u-j prave do potrebnega sodelovanja v korist skupne samopomoči.
Zastopnik Koprive je tolmačil,: da je krivo delnemu ne prevelike-; mu navdušenju pri nekaterih kme-1 tih prav dejstvo, da -nekateri ‘kot zajedavci stojijo ob strani. Predla-, gal je, naj za dobo enega leta u-stanovijo prostovoljno zadrugo, da pa naj -prva uprava iste takoj -poskrbi *vse potrebno, da se ustanovi, obvezna zadruga. Predlog je bil z velikim navdušenjem in ploskanjem odobren od vseh navzočih.
■Sledilo je -čitahje pravil, ki So bila z majhnimi popravki sprejeta.
IZ SLOV ENI J B |
MATURE
Po najnovejši ministrski odredbi bodo zrelostni in usposobljenostni izpiti (mature) pričeli 20. junija v vrstnem redu, ki bo pravočasno javljen.
Kdor se namerava priglasiti k tem izpitom, naj do 9, maja vloži na ravnateljstvo klasične gimnazije oziroma .liRteljiSČa prošnjo, ika-k6r predpisuje objava na razglasni deški omenjenih šol v ulici Croce.
Za morebitna pojasnila o teh izpitih se obrnite na tajništvo.
»POTROŠNIŠKA MRZLICA«
Pod tem naslovom prinaša »Slovenski poročevalec« v svoji izdaji od 5. aprila daljši uvodnik, v katerem kritizira nedisciplinirane Ljubljančane, ki so zadnje tedne »brezglavo in panično« kupovali, razno prehrambeno blago.
»Namesto 30 do 40 vagonov sladkorja, kot je normalno, so ljudje pokupili 165 vagonov, namesto 10 do 15 vagonov masti 40 vagonov... itd. Tako je torej Ljubljana v dveh mesecih izpraznila zaloge, ki so bile pripravljene za več mesecev in ki bi zadostovale Ljubljani vse do nove letine.«
V članku ni točno navedeno, kaj je pripravilo Ljubljančane do tega paničnega kupovanja. Vsekakor je verjetno; da so 'se začeli širiti kaki zaupni glasovi o .zvišanju cene prehrani ali pa celo ponovna uvedba omejitve prostega nakupa tega blaga. In ljudje, ki so morda v bližnji preteklosti že »nastradali« prav pri prehrani, so hiteli kupovat.
Da bi bilo Ljubljančane malo sram, piše člankar, da drugi narodi, kot n. pr. Velika Britanija, Belgija, Nizozemska, ne poznajo potrošniških mrzlic,... »zadostuje preprost poziv ljudem, naj ta ali oni predmet manj trošijo, pa je državljanska disciplina in patriotič-na žavest Angleža dovolj močne in niso potrebni nobeni administrativni ukrepi.... Ob elementarnih nesrečah se tam združi vSe ljudstvo
ob enem nacionalnem problemu. Zavest nacionalne skupnosti je pri njih ob takih dogodkih tako močna, da gre celo preko razrednih, političnih prepadov v njihovi družbi.
V današnji Jugoslaviji je kaj takega nemogoče. Zastonj bodo vsi pozivi .na red, discipliniranost in narodno zavest. Stranka, ki še je s silo prikopala do oblasti, nima nad podjarmljenim narodom nobene moralne moči. Svojo voljo lahko vsili samo s pomočjo brezobzirnega in 'krutega nastopa vsemogočne tajne in javne - policije.
Nato so izvolili prvi zadružni svet, ki je tudi pri navzočem notarju podpisal pravila in ustanovno listino, ki jih je treba poslati na ministrstvo v odobritev. Izvolili so za Krmin pet članov, za Dolenje 2, Koprivo 4, Gorico 2 in Steverjan 2.
Da je toča, zlasti v teh naših krajih, huda nesreča, ki nas v e-nem ali drugem kraju obišče skoro vsako leto, vemo vsi. Lanskoletni poskusi streljanja so se — mo splošni sodbi — in tudi dejansko popolnoma obnesli. Kaj naj nas potem še plaši pred nadaljevanjem takega streljanja? Stroški? Kakor smo slišali, so naravnost malenkostni v primeru s škodo, ki nam jo lahko toča povzroči: 400 do 1200 lir na ha menda ni mnogo. Upravni odbor bo seveda moral prispevek primerno porazdeliti po vrsti kulture posameznih parcel. Mislim, da bi morali kulture porazdeliti v 3 vrste- vinograde, sadovnjake in žitarice. Za prve, ki jih toča najbolj prizadene in ki so tudi najda* 1 je izpostavljeni, naj 'bi bil prispevek 60 odst., za sadovnjake 30 odst. in za 'žitarice 10 odst. Praktično povedano: pri strošku 1.000 lir na ha naj bi ‘oh vinogradbv plačali 600 lir, od sadovrijakov 300 lir in od njih (žitarice) pa 100 lir.
'Edinost daje moč in v «arifit>po-moči je najbolj gotovi rešitev 5* vsake neprilike. Zato naj se ‘sleherni kiiiet prepriča o potrebi 'sodelovanja pri tej, za sedaj poskusni sSmofomoči pr&ti tbči.
Ministrstvo '2a 1 poljedelstvo in šuhle 'opozfarja kmete, naj -pazijo, da ne nase:da'jb prevari pri nakupovanju tuje koruže Za seme, ker kaže, da so nekateri špekulanti "vrgli na trg 'kamuflirano koruzo, da prevarajo kmete. Zato svetuje ministrstvo za poljedelstvo, naj si kmetje oskrbijo s semensko koruzo samo pri agrarnih konzorcijih.
IZVOZ JADRANSKEGA KAMNA Jadranska industrija kamna in marmorja bo letos povečala svoj izvoz. Doslej ima med drugim že naročeno iz Nizozemske, Belgije, Velike Britanije in Južne Amerike 13 tisoč kv. metrov najfinejšega bračkega kamna za oblaganje pročelij, 12 tisoč ton laporja za izdelovanje cementa za Italijo in 5 tisoč ton drobnega belega kamna.
ZA RAZVOJ TURIZMA Ker prihaja v Slovenijo vedno več tujih turistov z lastnimi avtomobili, so v bližini Bleda — na Križišču Bled-Lesce in LesCe-Jese-nice — Zgradili moderno mehani-Ško delavnico. V 'tej delavnici bodo 'popravljali manjše okvare na avtomobilih .imajo pa tudi na razpolago zalogo režfcrvnih delov in črpalke Za goriva.
Predpisi za kmečke vozove
Posebna okrožnica, ki je stopila v veljavo 1. marca t. 1., določa, da morajo imeti tudi navadni kmečki vozovi posebne svetlobne znake, i« sicer: spredaj ali ob strani bela odbijajoča stekla, zadaj pa enaka stekla rdeče barve. Poleg tega mora imeti v nočnih urah vsak voz ?e svetiljko na levi strani.
V primeru prometne nesreče bo vso odgovornost .nosil lastnik voza, ki nima predpisanih znakov. Ta predpis je bil nujen, saj je število cestnih nesreč vsak dan večje in so dostikrat prav kmečki vozovi prizadeti in krivi. Samo v mali go-riški deželi je bilo v prvih treh mesecih tekočega leta 32 cestnih nesreč, pri katerih so bili 3 smrtno, 30 pa laže ranjeni.
Pregled plemenskih bikov
Vsi nad 10 mesecev stari plemenski biki morajo biti pregledani. Lastniki morajo narediti prošnjo za ta pregled in jo najkasneje do 25. aprila poslati Trgovski zboi-ni-ci v Gorico. Prošnji morajo priložiti potrdilo o plačani taksi za 1236 lir. Po 25. aprilu ‘bodo prošnje še Veljavne, toda pregled bo izreden, zato bo treba plačati 3090 lir takse.
NAJZAPADmjji OGKANEK SLOVtNSKh ZmUhi SMŠiM SLOVbNlJA
išni in
  iiiimiii immmiiiimibmiiimmm^	«
V povojnem času je postalo vprašanje jezikovne enakopravno-Srti in prosvetne povezanosti z o-stelim slovenskim ozemljem tega najbolj zapostavljenega zahodnega ogranka slovenske zemlje zelo pereče, zato se tudi vsa slovenska javnost bavi s tem vprašanjem in zaskrbljeno sledi njegovemu nadaljnjemu razvoju.
Da bo naša širša javnost bolje poznala bitje in žitje slovenskega prebivalstva v tem oddaljenem kotičku slovenske zemlje, podajamo zgodovinski, krajepisni in dialektološki očrt Beneške 'Slovenije.
Prvi vpadi in prodiranje Slovencev v Benečijo je bilo vedno skupno z Obri in drugimi tujimi plemeni ter tudi z Langobardi,
L. 568 so Slovenci zasedli Ilirijo in pozneje okoli 1. 600 pa napadli ikupno z Obri in Langobardi Istro, jo opustošili in od tod vdrli potem v, Italijo. Meseca julija 1. 600 jih omenja v neki listini takratni papež Gregor I. Veliki in tudi furlan-«ki zgodovinar Pavel Diakon piše v svojih zapisih, da so z Langobardi in Obri stopili tudi Slovani na itla Istre ter razdejali in požgali mnogo krajev.
L. 670 so se Slovenci, potem ko so izvedeli, da je langobardski vojvoda Vetari šel v Pavijo, ki je bilo takrat glavno mesto langobard-
skega kraljestva v Italiji, združili z raznimi plemeni in napadli mesto oziroma grad Čedad, toda Vetari se je nepričakovano vrnil in jih porazil.
Drug furlanski vojvoda, Ferdulf, je celo najel Slovence, da je mogel kljubovati sivojim podložnikom; Slovenci so tedaj napadli Furlanijo, od koder so med drugim odgnali tudi črede razne živine.
Beseda Furlanija izhaja iz dvo-imensike oznake Forum Julii — Forjuli - Friuli za mesto Čedad, saj leži ob izhodu s področja Julijskih Alp v ravnino.
L. 717 so Slovenci z velikim številom bojevnikov zasedli Furlanijo, toda furlanski vojvoda Pemon jih je s svojimi rednimi, dobro o-premljenimi in izvežbanimi četami pregnal. Nato je Pemon vseeno sklenil s Slovenci mir, da bi si tako ohranil svoje boljše ljudi, bodisi v vojski, bodisi v upravi. Od takrat so Slovenci začeli bolj spoštovati Furlane. Plačevati so pa morali Pemonu določen davek. Ko so po njegovi smrti Slovenci prenehali s plačevanjem tega davka,
jih je Plemonov sin RatMs 1. ‘ 737, napadel, vdrl na Kranjsko in opu-stošil s Slovenci naseljeno deželo.
Slovenci so tedaj večkrat prodirali na Furlansko. Glavni slovenski vpadi so bili s Koroškega, iz Ziljske doline, skozi Kanalsko dolino In preko prelazov v Karniji.
Ne moremo trditi, da bi Slovenci že takrat (1. 750) Jasedli dolino Tera in Fele, da bi se tam stalno naselili. To se je zgodilo pozneje.
Tudi v dolinah Buta in Degano, t j. dveh pritokov Tilmenta v Karniji, naletimo na toponomastične sledove po Slovencih in ni izključeno, da se je tam naselila kakšna slovenska zadruga, prodirajoča ;z. Ziljske doline, kakor se je zgodilo sto let pozneje, ko so se tam naselile nekatere nemške družine, či-jih sledovi so zaznavani še danes.
Kar se pa tiče prebivalstva doline Rezije, ki je po težko prehodnem gorovju ločena od ostale slovenske zemlje, zaradi česar imajo današnji prebivalci tudi posebno narečje, je mnenje, da so se Slovenci tam pomešali z drugorodni-mi plemeni.
Za časa Karla Velikega se je to premikanje slovanskih plemen go* tovo bolj mirno vršilo, saj so naši predniki, ko so končale vojne in ko je nastopilo mirno stanje, odložili orožje in se začeli pečati s po* ljedelstvom in živinorejo. Iskaje pašnikov za živino so se pomikali počasi v furlansko ravnino in od tod vedno ob bregu rek rinili na* vzgor v stranske doline; tako 30 Slovenci poselili ozemlje današnje Benečije.
Ko so nastopili bolj mirni časi in so dobili oglejski patriarhi o* blast nad temi pokrajinami, so ti* le skrbeli za naselitev semkaj tudi drugih sorodnih slovanskih plemen, in sicer onih iz Istre, kamor so hodili oglejski duhovniki širit katoliško vero. Iz Istre se je tako nekaj zadrug naselilo v Benečijj na mesta prejšnjih naseljencev, ki so se medtem pomaknili niže dol v Italijo.
Za časa naslednikov Karla Velikega in nemških cesarjev Otona I., II. in III. je prišlo na Furlansko mnogo nemških plemičev, ki so začeli zidati trdne gradove ob
izhodiščih iz- gorskih dolin v ravnino.
Tako je nastal grad Gronumberg (Gnienberg) nad mestom Nadiže pri Ažli, ki je danes razvalina; ta grad je varoval izhod iz Nadiške doline v ravnino proti Čedadu.
Drug tak grad je bil Sofumberg na zadnjih izrastkih gorovja, p&da* jočega v ravnino nad Čedadom proti Fojdi.
Pri Fojdi sta na obeh straneh vhoda v malo dolino potoka Grivi na skalnatih višinah razvaline nekdanjih mogočnih gradov Cuk (Zuc* co) in Orsini,
Pri Ohtenu je bil znamenit grad Partištajn (Perchtenstein), sedaj razvalina. Tukaj so bili doma grofje Attems, ki so imeli na Goriškem svoja posestva 'in se pozneje naselili -tudi v Gorici in okolici (Pod-gora - Ločnik).
Ob vhodu v dolino Cerneje je znameniti grad Crnejski iz XI. stoletja; sedaj je razvalina, preraščena z grmovjem in bršljanom.
V Nemah je bil tudi znamenit grad, v katerem ni skoro več sledu.
V Tarčentu je od gradu grofov Franci patrov - Frankopanov ostal še rob stolpa.
T d . lArtin in Humin {Artegna in Gernona) sta imela SVoj fcrad, ta je danes v nekoliko boljšem stanju kot’'OStali.
Šlotfen&ki in furlanski prebivalci teh krSjev So bili v t£ku srednjega veka podložni tem grajskim mogbt-čefn, ki niso lepo ravnali z njimi.
MhogOkateri grad je prešel pozneje v last oglejskih patriarhov. To prehajanje je trajalo, dokler niso prišli ti kraji pOd Beneško republiko. S tem prehodom se ije stanje ljudstva nekoliko izboljšalo, ker jih niso več tlačili kot nemški mogotci.
Beneška republika je*SlovenCehi poverila obrambo Severo-vzhodrte meje — »t>b praeservrationtem gen-tium barbamrum« —, zato pa jim je pustila in čelo potrdila njihove stare privilegije v javnem življenju in v cerkvah. Sploh je republika lepo ravnala z njimi in si jih je s tem tudi pridobila. •
Tudi goriški grofje so imeli svoja posestva in vpliv na Furlanskem še potem, ko je ta pokrajina prišla pod Benetke. Ko so goriški grofje izumrli, so avstrijski cesarji pridobili njihova posestva in pravice.
(Sledi 1. nadaljevanje)
Kremelj o prehodni dobi nasledstva
Bilo je nekaj ur po novici o Stalinovi smrti, ki je presenetila ves svet. Sedeli smo v kavarni in živahno razpravljali o nenavadnem dogodku. V tistem 'trenutku so v isti zadevi stikali glave lju-■ dje po vsem svetu, še prav posebno pa po priprežniških državah in na sedežih zahodnih KP. Tudi naš pomenek se je osredotočil na ugibanja, kako bodo na ta nenadni usad kremeljske oblasti odgovorile ..sovjetske priprežnice. Kako si bo Kremelj tudi za bodoče zagotovil slepo pokorščino svojih oprod?
Optimisti so hiteli z zatrjevanji o neizogibnem potresu v vzhodnih priprežniških deželah, drugi so zopet napovedovali čistke, ki bodo postavile vse dosedanje sovjetsko presevanje v senco. Ko bo enkrat pričela divja tekma za oblast, se bodo v Varšavi, Bukarešti, Budimpešti, Sofiji in v Pragi sprožile dirke za naklonjenost novih kremeljskih gospodarjev in pri tej dirki bodo mnogi sedanji rdeči mogotci . zleteli .pod kolesa. Tako bo, je pristavil dober poznavalec zgodovine, kakor v časih rimskih vojaških cesarjev, ko je izbira novega imperatorja pomenila v obrobnih deželah za nekatere srečo, za druge pa :.smrt.
V tem času še ni mogel 'nihče slutiti, da 'bo prehod osebne diktature na sistem razdelitve oblasti za nekaj časa potekal brez vidnejše krize. 'Načelni .pesimisti so odločno vztrajali na trditvah, da je glob.lji pretres med priprežnieami ■zelo malo verjeten. Vzporedba z rirnsfcimi cesarji šepa — tako so zatrjevali — že zato, -ker je bila . takrat v resnično tisočletnem cesarstvu osrednja oblast močno razrahljana, danes pa'je svoboda akcije mOskovsikih priprežnic povsem nepomembna, ker so rdeči oblastniki -z jekleniini zahjkaini na vratu priklenjeni na Kremelj in -avtomatično tudi na .nove gospodarje.
Dogodki v zadnjih tednih po •Stalinovi smrti nakazujejo, da je bilo v vseh teh razpravljanjih le nekaj resnice, in razvoj dogodkov bo pokazal — kakor je to navada pri vseh vedeževalcih — da so vsi preroki imeli svoj prav. S smrtjo -Stalina je vsekakor odpadel glavni magnet, tki je odmikajoče sile v priprežniških taborih vedno ponovno priklepal na moskovsko centralo. Razvoj boljševizma v imperializem je Stalinovo delo. Ko je rdeča propaganda napihnila diktatorja v nepogrešljivo božanstvo, je podjarmljenje priprežniških narodov dobilo predvsem značaj osebne zvestobe poglavarjev do Stalina. Prav to osebno malikovanje Stalinu je Tita odvrnilo od Moskve i.n zato tudi niso povsem prazne vesti, da bi se moglo v doglednem času današnje medsebojno sovraštvo tudi izpremeniti, čeprav bi bilo tako preobraženje v sedanjih spremenjenih razmerah prava politična norost, in zato tudi ni verjetno, da bi Tito po izkušnjah z Vzhodom in Zahodom zdrknil ponovno na kremeljski led.
Sicer je res, da zamore tudi balzamirano božanstvo za določen čas ostati magnet, vendar le magnet, ki je skrbno pokrit s solidnim pokrovom — krste. Znatno zanesljivejša od takih psiholoških činite-
ljev je vsekakor oblast upravnega aparata, avtomatičnost aparature. Z njeno pomočjo se Kremelj nadeja, da bo prestal kritične trenutke prehodne dobe in zadrževal vsako cddrobljenje satelitov, dokler se ne bi namesto osebne diktature ustalila diktatura partije.
Malenkov- si utvarja, da bi mogel pretakniti stalinizem v malen-kovizem, kakor se je to posrečilo njegovemu predniku iz leninizma presedlati na stalinizem. Dogodki v Georgijevski republiki, ožji domovini Stalina, kjer so zaprli ministra za državno varnost in številne partijske veličine, odstranili predsednika vlade in prvega tajnika partije, kažejo, da Malenkov posnema svojega mojstra. Take čistke se bodo v sami Sovjetiji verjetno na'daljevale bodisi javno al: pa prikrito. Vendar odločajo pri tem drugačni predpisi ter vzori :n bolj zamotane dogme, kakor pa so si jih izmislili rdeči pismarji. V tretjem pokolenju razpadejo vele-bogastva, ki so zgrajena na sili in krivicah, ugotavljajo statistični izsledki. Pa tudi, če bi po naključju postavilo to pravilno izjemo je za tako pretikanje potreben čas.
Za sovjetsko javnost samo je Malenkov še vedno zgolj vrhunski
funkcionar poltemnega štaba apa-ratčikov, in sovjetski propagandni stroj bo prepotil še precej srajc, predno mu bo uspelo v toliko le-gendarizirati to zakulisno prikazen, da jo bo mogoče učinkovito oznaniti za novo blaženstivo rdečega malikovalstva. Vse dotlej pa je Malenkov primoran postopati z izredno 'previdnostjo, in zlasti nasproti priprežnikom skrbno prikrivati železno pest in se izogibati vsake vznemirjenosti izven sovjetskih meja. Prav v tem tičijo razlogi za zmehčanje sedanje sovjetske zunanje politike.
Zato v priprežniških državah za sedaj ni pričakovati večjih čistk. Vzporedno z rehabilitacijo »zdrav-nikov-morilcev« je Moskva ustavila protižidovsko gonjo tudi v priprežniških deželah. Ana Pauker u-živa svobodo ljudskih demokracij in tudi madžarski komunistični poglavar Rakosi se je zaenkrat lahko oddahnil. Tudi Slanskyjev proces bodo naprtili seveda Ignatjevu, ki je kot grešni kozel izbran, da poplača Stalinove taktične dolgove, saj je Ignatjev nadziral in usmerjal ves policijski aparat satelitskih držav.
Ze v začetku 1. 1950 je čiščenje v priprežniških deželah nekoliko
ohromelo. Po Zdanovi smrti, ki je zahtevala v Kremlju obširne pre-grupacije, pa so čistke izbruhnile s podvojeno silo. Zato je sedanj', odmor zgolj mir pred viharjem. Čistke so čudežno življenjsko zdravilo boljševiškega sistema, in ta stalno potrebuje grešnih kozlov, da opraviči svoje lastne zablode in da z namišljenim stalnim »razkrinko-vanjem« agentov, ovaduhov in podobnih »sovražnikov ljudstva« zagovarja lakoto, bedo, koncentracijska taborišča in sploh svoj peklenski obstoj. V primeru priprežnic pa je treba k temu dodati še težnje funkcionarskega štaba, da zrahlja po Stalinovi smrti kremeljske zanjke in se usmeri na pot nacionalističnega komunizma po Titovih vzgledih.
Z nacionalizacijo komunizma se izvensovjetski komunisti nadejajo, da bi mogli ponovno preslepiti razočarane delovne množice sveta in jih ukaniti z izgovori na Stalinovo samopašnost.
Lisica barvo menja, ne pa svoje nravi! Te resnice ne sme prezirati svobodoljubni svet nikdar, najmanj pa sme to storiti v času, ko je svetovni komunizem postavljen na spolzka tla usodnih odločitev: biti ali ne biti.
dpooli izseljeuanje
umelisvojci begun*
cev, tudi če so ti aktivni nasprotniki jugoslovanskega režima". (Rankovič)
Kakor je znano, je Jugoslavija taKoj po vojni Jciicaia in vabita domov stare jugoslovanske izseljence. Komunistični režim je ponosno izjavljal, da so napočili novi casi, ko se Jugoslovanom ne bo treba več potikati po svetu. Toda kaže, da so ti »zlati časi« kaj hitro minili, iz ■ Jugoslavije prihajajo celo uradne vesti o naraščajoči brezposelnosti in zdaj se baje pripravlja uredba, ki bo Zopet dovolila izseljevanje.
Toda to je seveda razlog, ki ga 'Rankovič ni omenil v intervjuju, katerega je 11. aprila dovolil Jacku, Armondu, dopisniku »New York Times«-a. Pri dajanju izseljenskih dovoljenj bodo namreč, po Ranko-vičevem zatrdilu, imeli prednost svojci političnih emigrantov, tudi takih, ki so aktivni nasprotniki sedanjega režima. Prav tako se bodo lahko izselili tudi svojci takih izseljencev, ki so zapustili Jugoslavijo že pred drugo svetovno vojno.
Sele kot tretji bodo prišli v poštev taki strokovni delavci in tehniki, ki bi jih Jugoslavija lahko pogrešala,-ter bi radi poskušali svojo srečo v tujini.
Tozadevna uredba je v delu in Rankovič je napovedal, da bo do-gotovljena še to poletje, nakar oo lahko takoj stopila v veljavo, ker ni potrebno, da bi jo skupščina potrdila. Prav tako bodo jugoslovanske oblasti tudi razširile izdajanje potnih listov takim osebam, ki bi šle rade v tujino zgolj iz turističnih namenov.
Rankovič je v svojem intervjuju podčrtal, da je bila pravica na izselitev od nekdaj v veljavi tudi v
GOSPODARSTVO |
TRTNA PLBSNORA
(OIDIUM TUGKERY)
Ta bolezen je glivične narave m napada vse zelene dele trt, to je listje in grozdje samo in seveda tudi zelene mladike. Napada sicer tudi breskve in jabiane, toda ne tako hudo in ne s tako škodo.
■Ugotovljena je bila prvič leta 1848 na Angleškem, kjer gojijo trto v cvetličnjakih zaradi ostrega podnebja. Opazil jo je vrtnar Tuc* kery in sezato imenuje po njem JiOidium Tuckery«.
Bolezen je zelo zavratna. Ko tb opazimo, nam je že napravila mnogo škode; pojavlja se pri nizki kakor pri močni vročini rter v suhehl kakor v vlažnem vremenu. Zaradi tega moramo to bolezen pobijati predhodno, ito se pravi tudi tedaj, ko je še nismo opazili. Obolele mladike ali jagode izgledajo kakor da bi bile posute z belim cestnirri prahom. Napadene mladike zaostanejo v rašči in prav tako se jagode ne debelijo več, in če je bolezen močno razvita, tudi jagode popokajo. Posledica tega je, da take grozdje začne sčasoma gniti in kvari še drugo zdravo grozdje. Kakor smo zgoraj omenili, dosežemo pri tej bolezni več uspeha, če jo predhodno zatiramo. V ta namen moramo vse trte požveplati, ko dosežejo poganjki kakih 10 cm. Letos bo nastopil tak čas v prvih dneh meseca maja. To prvo žve-planje je zelo važno, ker z njim, čega pravočasno izvršimo, lahko bolezen sploh zatremo, da se po-izneje niti ne bo pojavila.
To prvo žveplanje bomo opravi-
li ob lepem, tihem, sončnem in toplem vremenu. Na ta način se žveplo lepo usede na vse zelene dele in toplota ga bo razkrojila in hastali plin uniči klice bolezni.
Pri tem prvem kakor pri vseh nadaljnjih žveplanjih bomo uporabljali samo žveplalnik in ne ža-kljič, ker je žveplanje z žakljičem sama potrata. Priporočljivo je, žveplati trte od dveh strani. Drugo žveglanje opravimo med cvete--njem, ker to blagodejno vpliva na 'trto in pomaga grozdju do oplojevanja. Tretje žveplanje pa opravimo takoj, ko je jgroedje oevetelo. Nadaljnja žveplala pa vršimo le po potrebi, to je, ko opazimo, da se pojavlja bolezen. Poletnega žve-planja ne smemo vršiti ob hudi vročini in ne preveč močno, zato bomo v takih prihierih žveplali na lahko proti večeru, ko začne vro-' čina padati.
'Namesto navadnega prašnega žvepla lahko uporabimo tako imenovano močilno žveplo (»Zolfo ba-gnabile«), s čimer prihranimo na delu, ker opravimo tako žveplanje obenem s škropljenjem proti pero-nosperi. Lahko pa tudi prvo žveplanje opravimo na ta način, samo da ga mešamo s čisto vodo. Tako žveplanje je cenejše in tudi žveplo ostane delja čala na trti, niti ga dež tako hitro ne izpere kakor prah. Ko pa so jagode že posute z grozdno moko, pa moramo žveplati samo s prašnim žveplom, ker se voda takih jagod ne prime. Močil-nih žvepel je več vrst, kakor n. pr. Tiosol (600 gr odst.), Mormino (750 gr odst.) in Cassau (200 gr. odst.).
jugoslovanski povojni ustavi, toda priznal je, da je niso izvajali. Povojne okoliščine in potreba po o-hranitvi pridobitev komunistične revolucije so to preprečevale. Nato se je razgovoril o pripravljenosti režima, ki dovoljuje povratek vsem, ki niso izraziti vojni zločinci. Omenil je primer generala Bogoljuba Iliča, ki je bil general v 'Simovičevi vladi, -ki je leta 1941 izvršila državni udar, ter je dodal, ■da je sedanja jugoslovanska vlada prepričana, da je general Ilič še vedno njen nasprotnik. »Toda mi smo mu vkljub temu dovolili ne samo povratek, temveč preučujemo celo možnost, da bi mu priznali penzijo«, se je pohvalil Rankovič. Od vseh političnih beguncev, ki jih je po Rankovičevi oceni okrog 60 tisoč, je po njegovem približno a-, na tretjina takih, ki se ne morejo vrniti, ker so vojni .zločinci, ena tretjina takih, ki se zaradi političnih razlogov ne bodo hoteli vrniti, ena tretjina pa se je že začela vračati ter se tudi bo vrnila. Jugoslovanska vlada pa že dalje časa preučuje, kako bi iz človečanskih razlogov dovolila, da bi se zopet združile tudi družine takih beguncev, ■ki bodo ostali v tujini. In to je e-den izmed glavnih namenov uvedbe. ki jo je Rankovič napovedal.
Jack Ravmond pa seveda ne bi bil Amerikanec, če ne bi Rankovi-ča z vso, narejeno ali iskreno naivnostjo vprašal, če bo vlada morda dovolila emigracijo tudi opozicijskim politikom, ki so še vedno v državi. Rankovič se je na to nasmehnil ter odgovoril: »In zakaj naj bi mi dovolili našim nasprotnikom v tujini, da dobe ojačanja?«
Možnost združitve, ki naj bi se p Rankovičevih zatrdilih odprla mnogim že nad osem let razbitim družinam, bo seveda posameznikom v veliko olajšanje. Vprašanje je samo, če bo vse tudi dejansko tako lepo izvedeno, kakor je bilo napovedano. Ne pozabimo namreč, da so bile vse te besede izrečene zastopniku vddilnega glasila Združenih držav, od katerih . potrebuje sedanji režim podporo in dolarje.
munistov, -Mac Garthyjeva odposlanca nista odgovorila. Pojasnila pa sta, da sta na -svojem inšpekcijskem potovanju po raznih evropskih .prestolnicah naletela na : precej primerov slabega uradovanja in sta ugotovila tudi razsipanje denarja ameriških davkoplačevalcev.
Na pripombo dopisnika »Reuterja«, da sta Oba inšjiektorja ameriške informacijske službe razmeroma mlada, je 'Štirne pripomnil, da pozna zgodovina več primerov, ko so rriladi ljudje imeli zelo važne položaje.
Pariški list »Monde« je o obisku 'Shinea in Cohna v Nemčiji objavil daljše poročilo pod naslovom: »Ameriška čistka v Nemčiji. — Dva posebna odposlanca iz Wa-'Shingtona pri lovu na čarovnice«. Tudi v Veliki Britaniji niso z navdušenjem sprejeli Mac Carthyje-va agenta, zlasti ko so izvedeli, da si želita ogledati med drugim tudi delovanje britanske radijske oddajne družbe »BBC«.
ameriSke informacijske službe v Jugoslaviji
Pod tem naslovom objavlja »Slovenski portičevalee« 16. aprila vest o prihodu v Beograd dveh zastopnikov Mac Carthyjevega odbora za protidržavno delovanje v ZDA, in sicer J. Davida Shinea in R. M. Cohna.
Oba sta stara okrog 25 let. Shine je svetnik stalnega pododbora za preiskovanje dejavnosti ■ senatorjev, Cohn pa ije svetnik odbora, ki mii predseduje Mac Carthy.
Oba preiskovalna uradnika :Z Washingtona sta ostala v Beogradu en sam dan. Pregledala sta delo uslužbencev ameriškega veleposlaništva in imela tiskovno konferenco.
Na tiskovni konferenci sta javila, da sta prišla v Jugoslavijo z namero pregledati v Beogradu sposobnost ameriške informacijske službe in lojalnost ameriških uslužbencev.
Na vprašanje nekega časnikarja, če se smatra za nelojalnost ameriških uslužbencev vzdrževanje stikov z jugoslovanskimi državljani, ki so komunisti ali simpatizerji ko
Za naše pravice in STO
Akcija slovenskih županov in obč. svetovalcev
Kakor je bilo sklenjeno v Nabrežini, so se zbrali v Trstu 19. t. m. župani in svetovalci slovenskih oečin ter dr. J. Agneletto in dr. J. Dekleva iz Trsta in g. Vatovec iz Milj, da sklepajo o resolucijah za obrambo slovenskih pravic in za ohranitev STO-ja. Predsedoval je zgoniški .župan g. Obad.
Dr. J. Skerk je v začetku obrazložil spomenico glede zapostavljanja Slovencev. Dr. Dekleva je spomenico nato prečital. V njej so našteti križi in težave, ki tarejo slovenski narod na tem Ozemlju: od jezikovnega zapostavljanja do zanikanja Slovencem potrebnih otroških vrtcev, ki so pogoj za odpravo raznarodovanja slovenskih o-trok. :Spomenica govori o diskriminaciji slovensJdh delavcev, uradnikov, o njihovem premeščanju v Italijo, o razlastitvi slovenske zemlje, o šolski upravi in zahteva sorazmerno zastopstvo Slovencev v vseh korporacijah in komisijah, tudi pri conskem svetu in predsed-ništvu. Odbor za redakcijo bo dal spomenici končno obliko in odposlanstvo treh županov jo bo z dr. Agnelettom in dr. Deklevo predložili na pristojno mesto.
Dr. Agneletto je nato obrazložil absolutno in nujno potrebo po apelu na države, podpisnice mirovne pogodbe, da se STO ohrani in izgradi. Edinole na STO-ju, kjer je (Slovencem zajamčena popolna e-nak »pravnost, bo slovenski narod, slovenski kmet, delavec in uradnik deležen vseh pravic ter sodelovanja pri državni upravi kot e-nakovreden narod.
Apel za ohranitev in zgraditev STO-ja, 3ci >ga je dr. Agneletto obrazložil, ugotavlja, da je bilo STO ustanovljeno na pariški mirovni 'konferenci po dolgem razpravljanju .in premisleku kot 'kompromis med državami, ker je to ozemlje narodnostno mešano ozemlje in se ni moglo prisoditi niti Italiji niti Jugoslaviji, ker je STO s svetovnim tržaškim pristaniščem prehodna točka za trgovski promet med Srednjo Evropo in zunanjim svetom, izlasti Vzhodom, in ker more le STO kot most za zbližanje med italijanskim in jugoslovanskimi narodi ohraniti mir v lem tako važnem delu Evrope. V apelu se naglasa, da pripada Trst zgodovinsko, zemljepisno in gospodarsko k Srednji Evropi, da je .bila Italija tukaj le 25 let in da so bili najvidnejši italijanski državniki v teku italijanskega preporoda proti priključitvi Trsta k Italiji.
Italija in vse italijansko prebivalstvo je sprejelo ustanovitev
STO-ja mirno in brez protestov kot naravno posledico izgubljene vojne. Sele po tristranskem predlogu in po sklenitvi trgovsko - finančnih dogovorov med ZVU ;n Rimom je pričela italijanska vlada misliti zopet na vrnitev v Trst. Zato je vrgla v svet krilatico: »STO ni življenja zmožno/« Le STO s svojo popolno gospodarsko in finančno neodvisnostjo bo v .stanju, zvišati življenjsko raven svojega prebivalstva, ne pa Trst pod Italijo!
Apel našteva, kaj je Italija v teku 25 let Slovencem vzela in uničila: omenja slovensko kulturno in gospodarsko moč do prihoda Italije; omenja današnjo diskriminacijo Slovencev in razloge, zakaj ci noben pošten Slovenec ne more več želeti pod Italijo.
Apel opozarja, da bi mogel prihod Italije v Trst povzročiti nevarne posledice v mednarodni politiki. Je proti razkosanju STO-ja med Italijo in Jugoslavijo. So v težki zmoti vsi oni zahodni krogi, ki mislijo, da je Trst kamen spora in nesoglasij med Italijo in Jugoslavijo, dočim ta spor izvira iz italijanske težnje ,po vzhodni obali Jadrana in po nadoblasti nad Jadranskim morjem.
Apel govori tudi o plebiscitu :n konča z ugotovitvijo, da je bila rešitev tržaškega vprašanja, kakor je uzakonjena v mirovni pogodbi, edina možna in logična rešitev. Zato poziva države podpisnice, naj pripomorejo ohraniti in izgraditi STO v smislu pogodbe z Italijo. Končno apelira na Jugoslavijo, naj ne pristane nikakor na delitev STO-ja in na izročitev Trsta Italiji, ker bi se s tem odrekla najdragocenejši posesti našega naroda ob severni Obali Jadranskega morja, kjer so naši predniki prebivali 'že ■preko tisoč tri sto let.
Po kratki dehati so zborovalci odobrili misli in načela, vsebovana v apelu, ki mu bo dal redakcijski odbor končno obliko.
Majski izlet SDD
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu priredi 1. maja celodnevni izlet z avtopulmanom na Staro goro, v Nadiško in Tersko dolino.
Odhod ob 7. uri izpred sedeža avtopodjetja SAT v Carduccijevi ulici št. 12. Povratek zvečer.
Prijave sprejema tajništvo v Machiavellijevi ulici 22-11., tel. 62-75.
NERESNA POLITIKA
(Nadaljevanje s 1. strani)
vencu; naj nam omogočijo ustanovitev kreditnega zavoda; naj prenehajo z izkrivljanjem naših imen; naj prenehajo nameščati »begunce« v naše vasi na Krasu; naj skratka preneha pritisk vsakodnevnega narodnostnega preganjanja, naperjenega proti našim javnim delavcem in proti našim ustanovam.
Naj se nam Italija prikaže v taki luči, v kakršni se nam doslej še ni prikazala nikoli. »Hic Rhodus, hic salta!«
Tedaj bi z resnimi ljudmi mogli resno razgovarjati.
Toda prav članek, ki ga je »Giornale di Trieste« objavil v nedeljo 19. t. m., pokaže jasno, koliko neresnosti ln koliko politične nezrelosti je pri naših nasprotnikih.
Vidali je v listu »Unita« odgovor ril Iredentističnemu člankopiscu in mu. nadrobil • vse .tisto, kar je ta v svoji domišljavosti zaslužil. Sedaj pa »Giornale di Trieste« razkriva namene, ki jih je imel tedaj, ko je postavil svoje . predloge: zaskrbi j e: nost, da bi se Tito medtem mogel sporazumeti z Moskvo.
Ce si na jugoslovanski strani prizadevajo ,da bi izpostavili redne odnose z'Moskvo, ni to nič novega, .saj je to po svojem povpatku iz Londona odkrito izjavil sam Ti^ to. In to prizadevanje se zdi sum‘ ljivo glasilu tukajšnjih iredentistov, in to v isti sapi, ko niti njega niti tridentinskih demokristjanov ni sram, nuditi zvezo komunistom! Ce smemo tudi mi izraziti svoje mišljenje, lahko rečemo, da se nam vendarle dozdeva, da Jugoslavija še ni postala italijanski protektorat. Ce mora Jugoslavija nekomu polagati račune o svojih postopkih, prihaijajo za to v poštev mnoge druge vlade pred italijansko, ki pošilja provokaterje, da bi v Trstu izzvala nerede, pri tem pa koketira s tržaškimi komunisti! A-li pa bi »Giornale di Trieste« hotel, da Sovjetska zveza tudi v vprašanjih, ki se tičejo njenih odnosov z Jugoslavijo, zaprosi za predhodno De Gasperijevo odobrenje?
Za »Giornale di Trieste« Tito ni bil nikdar zanesljiv zaveznik. Ves svet pa ve, zakaj so se razbili odnosi med Beogradom in'Moskvo po ultimativnih pozivih Kominforma. Ce pa je že govora o zanesljivosti zaveznikov,, ali nam je mar zgodovina zadnjih let in desetletij pokazala, da je bila Italija svojim zaveznikom res najzanesljivejša opora? Aii pa »Giornale di Trieste« more izključiti, da bi prav zahodne zaveznice mogle dozoreti do spoznanja, da je Titovo prizadevanje po pomirjenju z Moskvo naravna posledica italijanske neumerje-nosti v tržaškem vprašanju? Kdo je — vprašamo —.gonil naše ljudi v komunistične vrste, če ne prav ta italijanska neumerjenost? Kdo je Slovence pripravil .do .partizanske borbe, že ae prav podvigi črnih srajc? Kdo pa je vzrok, da je — kakor pravi »Giornale di .Trie* ste« — neki Josip Broz .mogel postati .glavni udeleženec svetovne politike, če ne,prav italijanski nacionalistični imperializem? Ha tudi danes, ko »Giornale di Trieste« govori o naših krajih kot o izključ* no italijanskih krajih, ko govori o »krivici«, storjeni Trstu, Istri iri Italiji, zopet pozablja, da je v prejšnjem članku obljubljal prav tukajšnjim Slovencem enakopravnost in s tem priznal, da glede Slovencev ne izvršujejo določbe mirovne pogodbe, ampak da nasprotno na Svobodnem tržaškem ozemlju izvajajo politiko razlastitve slovenske obale od Zavelj do Tržiča, vodijo politiko doseljevanja italijanskih ter odstranjevanja sloveni skih glasovalcev, politiko doseljevanja Italijanov in razseljevanja Slovencev, in sicer prav na slovenskem področju tega ozemlja. Zato se moramo vprašati: ali bi bila taka politika res potrebna, če bi bili ti kraji, ki so ozemeljsko najbližji Italiji, v resnici, kakor bi <o hotel prikazati »Giornale di Trieste«, izključno italijanska zemlja?
Vsa ta dejstva bi morala biti ne le danes, ampak vedno pred očmi ne samo tukajšnjih Italijanov, ampak prav posebno zahodnih zaveznikov. Kajti le po zadržanju tukaj-
šnjih Italijanov morejo presoditi izglede za mirno in resno ureditev teh krajev pod Italijo. Ti izgledi so pa, in to pribijamo, ne po naši-ampak po krivdi Italijanov, in posebno Italijanov okrog »Giornala di Trieste«, za Italijo čisto negativni.
Namesto da bi na narodnostno-mešanem področju vodili politiko pomirjenja, so vodili in vodijo še danes politiko razdvajanja in podpihovanja sovraštva med obema na-rodnostima, kakor to najočitneje kaže primer 8. marca tega leta.
Ali pa mar takim vetrnjakom, ki kažejo toliko moralnih nedoslat-kov, moremo poveriti usodo ozemlja, pa katerem jim je za dosego večine potrebna Vidalijeva pomoč, ko gre za vprašanje možnosti reorganizacije Srednje Evrope dn r> svoboditve Avsitrije od sovjetske vojaške zasedbe?
Ce pa vsa ta dejstva vzamemo v poštev .menimo, da more biti Odgovor samo negativen. *Ti te 4o ga volu« si morajo pač sami odgovoriti Bartolijevi somišljeniki.
To je posledica politike, ki jo je skozi vsa ta leta .navdahnjevala neverjetna nacionalistična kratkovidnost ljudi, , ki sebe prevzetno povzdigujejo nad Churchilla!
Sest lit JtiMkraciji”
1947-1953
(Nadaljevanje s 1. strani)
vedno omogočala, da smo podprli vsako akcijo, ki je bila v korist našega naroda, pa naj je prišla od kogar koli. Temu svojemu gledanju bomo ostali zvesti tudi v bodoče.
,JDemokracija” je bila ustanovljena, da bo služila slovenskemu človeku, in ta njena naloga je in bo ostala slejkoprej neizpreme-njena.
Širok krog čitaleljev po vseh delih sveta, a še posebno na Goriškem in Tržaškem, ter zvestoba podpornikov, ki ji od prvega dne omogočajo redno izhajanje, so dokaz, da je na pravi poti.
* * *
VESTI s TRŽAŠKEGA
Ohranitev celotnega STO-ja
edino jamstvo pravic tržaških Slovencev
Na zborovanju slovenskih občinskih svetovalcev v Nabrežini dne 12. aprila, kjer so razpravljali o korakih, ki naj bi jih storili za o-brambo slovenskih pravic, je imel obč. svetovalec dr. Josip Agneletto govor, iz katerega prinašamo glavne misli.
Resolucije, ki se sklepajo, je dejal dr. Agneletto, so dvojne vrste: one, o katerih pričakujemo, da bodo dosegle svoj uspeh, in >-ne, katerih uspeh je negotov; ali imajo moralen učinek v tem, da uveljavljajo in branijo pravice, ki se kršijo ali odrekajo. Zato je prav, da tudi občinski svetovalci, odborniki in župani slovenske narodnosti z resolucijo protestirajo proti teptanju pravic slovenskega naroda na tem Svobodnem tržaškem o-zemlju, kakor so predlagali predgovorniki.
Imeti pa moramo pred očmi neoporečno gotovo dejstvo: edino ohranitev in zgraditev STO-ja pod zaščito Združenih narodov in Varnostnega sveta v smislu mirovne pogodbe, ki Slovencem jamči popolno enakopravnost s prebivalstvom italijanskega jezika, more zajamčiti Slovencem narodne pravice, razvoj in obstoj na tej najbolj izpostavljeni točki Srednje Evrope. Zato je v prvi vrsti dolžnost od ljudstva izbranih slovenskih občinskih zastopnikov te cone STO-ja, da tudi oni v tem svojem svoj-stvu povzdignejo svoj glas za STO v tem času, ko se s tem Ozemljem bavi ves svet. Italija hoče etnično razdelitev, ki je nemogoča, ali pa plebiscit z alternativo: Italija ali Jugoslavija. Govori o načrtu, ki naj bi ga bil Tito v Londonu predložil Edenu o delitvi STO-ja, govori, da bodo takoj po italijanskih volitvah tržaško vprašanje rešili. Zato slovenski obč. zastopniki ne smejo več molčati! Kajti vse naše upravičene zahteve po' zaščiti naših narodnih, kulturnih in socialnih pravic, naših šol, našega delavca, u-radnika in šolnika bodo ostale glas vpijočega v puščavi, če se STO ne ohrani in ostvari. »Take so razmere pri nas, posebno odkar je Zavezniška vojaška uprava odstopila z- zloglasnimi londonskimi dogovori vso notranjo upravo te cone rimski vladi po iz Rima poslanih uradnikih. Zato ohraniti in izgraditi Svobodno tržaško ozemlje bodi naša prva skrb! Izglasujmo in pošljimo v svet predvsem apel za STO in poleg tega na pristojno mesto tudi resolucijo zaradi krivic, ki se nam gode«, je naglasil dr. Agneletto.
»Glede te poslednje resolucije i-tnejmo pred očmi, da je bil od predgovornikov omenjeni Ukaz Z. V.U. št. 11 iz leta 1945 o krajevni upravi oni važni akt, ki je predvideval pravično zastopstvo Slovencev v vseh upravnih organih. Toda tedaj so ga bojkotirali pristaši komunistične stranke, ki si je lastila in je imela izključni monopol zastopstva vseh Slovencev na tem Ozemlju. Komunisti brez razlike so tedaj s silo in grožnjami odvračali Slovence od vstopa v službe pri zavezniški upravi. Zgodilo se je celo, da so ugrabili in odpeljali ljudi samo zato, ker so iskali službe pri zaveznikih. Na mesto Slovencev je bila prisiljena ZVU sprejemati v službe, od najt nižjih do najvišjih položajev, zlasti v Trstu, samo Italijane, ki so postali s časom kot poznavalci kra-■ jevnih razmer svetovalci in zaupniki britanskih in ameriških častnikov. Naravno je, da so oni v vseh , narodnostnih vprašanjih podpirali samo italijanske težnje in koristi. In. tako smo doživeli pri ZVU oni preobrat v začetku Slovencem naklonjenega ravnanja, da smo dospeli do današnjega obupnega stanja, ko z nami postopajo kot z ne-' enakopravno in manjvredno manjšino. Da, v letu 1945 in 1946 je bila storjena z bojkotom sodelovanja z Zavezniško vojaško upravo najusodepolnejša napaka, ki jo je •mogla komunistična stranka in od nje odvisni SIAU in Osvobodilna fronta zagrešiti nad slovenskim narodom! V politiki se take zmote ne dajo več popraviti in še manj o-pravičiti. Od tod vse ono gorje, vse diskriminacije in zapostavljanja, ki jih danes Slovenci trpimo na tem Ozemlju.
Ker je predgovornik naglasil, da je Jugoslavija največ storila za o-hranitev STO-ja in da bi bil Trst ie pod Italijo, Če ne bi bilo Jugoslavije, je potrebno, da postavimo stvari na pravo mesto. Jugoslavija, žalibog, ni nikoli jasno in odločno izjavila, da je za ohranitev in da hoče ohranitev celotnega Svobodnega tržaškega ozemlja v smislu mirovne pogodbe. Zakaj ni prišlo takoj po 15. sept. 1947 do imeno-
vanja guvernerja? Jugoslavija, zlasti njeni upravni organi v coni B, so delali na priključitev te cone k Jugoslaviji. Sam minister Regent je dejal, da se o coni B ne more več razpravljati ter da je le cona A, glede katere se zahteva neodvisnost. Samo enkrat, pred volitvami 1. 1952, je Tito izjavil, da je za ohranitev vsega STO-ja. Zato smo šli tedaj mi demokrati s titovci na podeželju skupno na volitve. Ali to le za kratek čas, kajti takoj pri drugi priliki je Tito že prišel na dan s kondominijem. Prav nestalnost jugoslovanske vlade glede o-hranitve celotnega STO-ja in njena oddaljitev od mirovne pogodbe je bila kvarna borbi za ohranitev STO-ja in voda na laški mlin.«
Dr. Agneletto je omenil še, da je nedavno govoril z ameriškim časnikarjem, ki je dejal, da je ohranitev celokupnega STO-ja tudi zaradi tega težavna, ker ne bi Jugo7 slavija brez sile izpraznila cone B. Dr. Agneletto je odločno zanikal in dodal, da bo Jugoslavija, brž ko se velesile odločijo za izvedbo mirovne pogodbe in združitev obeh con, lojalno izročila cono B. Nato je Američan pripomnil: »Ko sem prišel iz Tržiča na tržaški blok, sem tu videl zastavo STO-ja; v coni B je pa bila ta zastava ie davno odstranjena in zamenjana z jugoslovansko zastavo. Ali ni to dejanska aneksija cone B?« Dr. Agneletto je zanikal tudi to mnenje ameriškega časnikarja s potrebnimi pojasnili. Toda vse to jasno priča, kako zasleduje zunanji svet, kar se dogaja v coni B.
»Zato je nujno potrebno, je nadaljeval dr. Agneletto. da tudi mi občinski svetovalci v svojem apelu na zunanji svet odločno protestiramo proti vsaki delitvi Svobodnega tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo ter proti vsakemu barantanju, ki bi imelo tako delitev za cilj, in da zahtevamo, naj čimprej zgradijo v smislu mirovne pogodbe upravo STO-ja in
s tem pKjvrnejo spoštovanje naših pravic.
Posebno pa moramo še apelirati na Jugoslavijo, da nikoli ne pristane na delitev STO-ja in na odstop Trsta in cone A Italiji, ker bi se s tem odrekla najdragocenejšemu kosu naše zemlje in posesti, kjer so naši pradedje živeli in ga čuvali že preko tisoč tri sto let.«
O zborovanju slovenskih županov in občinskih svetovalcev, ki je bilo 19. t. m. v Trstu, pa. poročamo na 3. strani.
MALI REPEN
Od tankov razdrapana cesta skozi vas, zlasti na nekaterih točkah, je že dobro zacelila svoje rane.
Občina je sedaj poskrbela za solidno popravilo najbolj prizadete točke sredi vasi, katero bodo kmalu končali tlakovati. Ta kamnita podlaga bo gotovo uspešno prenašala tudi težke vojaške tanke, ki bi morda še zašli skozi našo vas.
Dolgo smo upali, da bomo v Zgoniku dobili poleg ljudske šole ' še kmečko strokovno šolo, a izgledi so še vedno slabi. Tudi za prihodnje šolsko leto niso baje nič boljši. Šolske oblasti v Trstu sicer pravijo, da nimajo nič proti ustanovitvi te šole, naj le občina poskrbi za primerne prostore in naj bo zadostno število otrok, pa bo šola odprta! Na nas samih je torej, če bomo dobili to tako potrebno kmečko strokovno šolo. Na to bi pa morali začeti skrbeti že sedaj in ne šele pod jesen, ko bi šola morala že poslovati. Ce bi se prizadeti starši zbrali in med seboj temeljito pogovorili o tej zadevi in naredili tudi kak korak v tej zvezi, bi gotovo kmečko strokovno šolo dobili. Ko-diko več koristi bi imeli od takega tečaja, kot pa od dosedanjega petega ali šestega razreda ljudskih šol! Otrokom sosednjih vasi bi pa ne bilo treba hoditi v strokovno šolo v oddaljenejše kraje.
So že začeli!
Pretekli teden je vso našo javnost presenetila vest o premestitvi nabrežinskega	posta jenačelnika,
Slovenca Zavadlala, v Italijo, in sicer v Rovigo.
Zetdalj časa so krožile vesti, da na nabrežinski postaji ni vse v rede Italijanski priseljeni železničarji so začeli rovariti proti par slovenskih uslužbencev, ki predstavljajo za »italijanstvo« Trsta tako nevarnost, da se je z njimi začel pečati celo dnevni italijanski tisk. Nato so se ti novopečeni Tržačani začeli spodtikati ob dvojezičnem urniku, ki je že dalj časa bil izobešen v čakalnici nabrežin-ske postaje. Dva višja inšpektorja sta zaradi tega svojčas prišla iz Trsta in odredila odstranitev dvojezičnega urnika.
Zdaj so pa postajenačelnika Za-vadlala »povišali« s tem, da so ga iz rojstnega kraja Nabrežine premestili v italijansko mesto Rovigo...
Tako so s tržaškimi Slovenci delali Italijani po prvi svetovni vojni za časa fašistične vladavine in vse naše intelektualce ali premestili v Italijo ali pa prisilili k izselitvi v Jugoslavijo.
S takim diskriminacijskim, postopanjem nadaljujejo Italijani tudi v dobi tako imenovanih demokratičnih svoboščin, ki naj bi jih bili deležni Tržačani po drugi svetovni vojni.
ZalosJ.no je pa, da se vse to dogaja pred očmi britanskih in ameriških funkcionarjev Zavezniške vojaške uprave in pod zaupno u-pravo Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov.
ŠOLSKA AKADEMIJA
Akademija slovenskih srednjih šol je vzbudila med starši in prijatelji dijaštva toliko zanimanja, da je bila dvorana obakrat razprodana. Mnogi niso dobili zato več vstopnic.
Na splošno željo bodo akademijo ponovili v nedeljo 10. maja ob 16.30 z nekoliko spopol-njenim sporedom.
Prijave za vstopnice sprejemajo šolska tajništva že sedaj.
Ze nekaj časa krožijo po mestu vesti o nekakem podtalnem mezdnem gibanju med komunističnimi aktivisti Vidalijevega podjetja.
Kako naj živijo poglavarji aktivistov s štirimi otroki z beraškimi tridesetimi tisočaki na mesec? Pri vsem tem je še posebno bridka o-koliščina, da ,si aktivisti brusijo pete pri vseh mogočih političnih in mezdnih stavkah, proti lastni gospodinji, KP, pa morajo biti vsaj tiho, če že ne prepevajo slave njeni »socialni pravičnosti«. Da bi zatrli skrivnostno nerganje svojih u-službencev, jim je prišlo »šesto znižanje cen v ZSSR« kot naročeno. Pri »Delu« so sicer večji duševni napori nepotrebni, s številkami pa morajo komunistični u-redniki operirati tako, da postavijo, v senco vsak računski stroj, tudi tisti, ki so ga iznašli v sami Moskvi.
Za komunistična zborovanja, shode, demonstracije, za izražanja ljudskega mnenja imajo pri »Delu« posebna razmnoževalna očala, ki podesetorijo vsakega prisotnega. Ce pa prireja podobne javne nastope nasprotnik, potem so potrebna skrčevalna očala, ki preštevajo desetorico za enega. Skoda, da tako uspešno ne gre tudi pri preštevanju krvavo zasluženih lir! Pri dnevnih praktičnih denarnih težavah je lira pač samo lira in nič več in nič manj.
Številčni akrobati pri »Delu« so za tolažilo svojih uslužbencev sestavili nekako primerjalno tabelo med prejemki sovjetskega delavca in zaslužki tržaškega delovnega človeka. Izračunali so, da mora tržaški delavec delati polnih 50 minut, da si zasluži 1 kg kruha. Ker stane 1 kg kruha v Trstu 88 lir, prejema tržaški delavec povprečno na uro 106 lir, na teden torej 4.442 lir in na mesec okrog 19.000 lir. Kaj je morda to mesečna plača Vidalijevega aktivista — samca?
V isti sapi pa so izračunali, da stane v Sovjetiji 1 kg kruha komaj 64,5 kopejk, čeprav navaja sovjetski tisk, ko očita raznim svojim funkcionarjem poneverbe, tatvine in podobno, nehote ceno za 1 kg kruha 1,78 rublja, to je sko-ro trikrat več’. Ne 14,5 minut dela, pač pa 42 minut. S tako »resnicoljubnostjo« tolažijo pri »Delu« lastne uslužbence in krmijo ostalo delavstvo.
Seveda »Delo« ne priobčuje nobenih cen v številkah, ker so cene*
v Sovjetiji državna tajnost, kakor je to povedal in napisal Vittorio G. Rossi, ki je za račun lista »Cor-riere della Sera« v zadnjem marcu obiskal Sovjetijo. Povedal je, da niti eno samo blago v državnih trgovinah ni zaznamovano .s cenami, in če bi si tujec poskušal zapisovati cene, bi ga zaprli kot vohuna.
Zakaj so sovjetske cene in delavske plače državna skrivnost, pri »Delu« prav dobro vedo, vedo pa tudi, da so beraške tržaške plače v primerjavi s sovjetskimi delavskimi zaslužki take, da se prav nobenemu aktivistu ne toži po sovjetski življenjski ravni.
Ta tamburaški zbor predstavlja nekak vzor res pravega kulturnega društva, ki gre svojemu svetlemu cilju naproti preko vseh nizkih strankarskih intrig in je dosledno namenjen, služiti izključno slovenskemu občinstvu, ki je žejno in lačno pravih kulturnih prireditev.
z Opčin
V okviru akademije slovenskih srednjih šol na Tržaškem je v soboto in nedeljo, 11. in 12. t. m., nastopil v Avditoriju tudi naš tamburaški zbor.
Med raznimi točkami te srednješolske prireditve je bila 4. točka »Trije belokranjski narodni plesi« verjetno najbolj zanimiva točka. Po vsebini, obliki in izvedbi se je namreč čisto ločila od ostalih točk, ki so bile sicer lepe, a so tako rekoč običajna vsebina podobnih a-kademskih prireditev. Belokranjski narodni plesi so bili pa nekaj novega.
Režiser prof. R. Lenček je hotel prikazati majhen odlomek iz življenja svoje lepe, skrivnostne ožje domovine. To je prikazal v tako lepi obliki in s tako ljubeznijo do svoje, rodne zemlje, da je vsakega prevzelo in ganilo. Poskrbel je za dostojen i.n naravnost zavidljiv o-kvir svoji sliki: povabil je na sodelovanje openski tamburaški zbor, ki je s svojim vsega priznanja vrednim nastopom spremljal ati bolje rečeno vodil učence trgovske akademije pri Izvajanju belokranjskih narodnih plesov. S kakim navdušenjem je občinstvo sprejelo to točko, nedvomno pričajo zahteve po ponovitvi...
Mladi openski tamburaški zbor, katerega sestavljajo samo mladi požrtvovalni fantje, je z vztrajnim delom dosegel v razmeroma kratkem času izredne uspehe. Sloves teh fantov se je razširil po Tržaškem in že preko meje. Vabljeni so že v razne kraje izven majhnega Tržaškega ozemlja in verjetno bodo v kratkem gostovali tudi na Goriškem.
ZLATA POROKA
Ta teden so v Lonjerju pri Zupanovih obhajali izredno slovesnost: gospa 'Marija in gospod Karel Cok sta 21. aprila slavila zlato poroko.
Zupanova družina je dobro znana slovenski javnosti ne le na Tržaškem, ampak daleč naokrog, saj je dala sedanjemu slovenskemu rodu vrsto narodnih delavcev. Bili so to možje raznih poklicev, od u-čitelja in trgovca do duhovnika in doktorjev, ki so se vsi odlikovali v ljubezni in zvestobi do svojega naroda in imeli skupno dediščino: trpljenje in preganjanje po naših narodnih nasprotnikih.
Brat današnjega jubilanta, go-
Glas javnosti
Prav v teh dneh se koroški Slovenci z bolestjo spominjajo Hitlerjeve nasilne preselitve okrog tri tisoč slovenskih družin z vse Koroške.
Ali ni morda čudno (ali pa tudi ne, kot se vzame!), da pride sedaj na dan poluradni londonski »Times« s podobnimi predlogi izpod peresa svojega tržaškega dopisnika?
Ne morem si kaj, da se ne bi vprašal, če je omenjeni časnikar tako mlad, vsekakor pa zelo slabo poučen, da ne ve od kod izvirajo take metode.
•Pozabljivost je pri tem časnikarju vsekakor nezaslišana.
Ali smo se Slovenci morda zato borili z Britanci in drugimi Zavezniki v zadnji vojni proti izvajalcu nasilnih metod, da se bodo iste metode sedaj izvajale proti nam?
In prav primorski Slovenci smo v borbi proti nacifašizmu doprinesli nemalo žrtev.
Zakaj omenjeni časnikar ne preizkusi takih metod na sebi, na svojem narodu?
Pozna se mu, da pripada velikemu narodu, ali vsaj narodu, ki je bil vajen vedno gospodovati in da zato za manjše narode (kaj šele za, narodne manjšine) nima nobenega razumevanja.
Sicer pa, da se v svoji dolgoletni kolonialni politiki niso veliko naučili, potrjuje že samo dejstvo, da se njihova oblast v svetu sicer počasi, a neizbežno ruši.
Ce pa oni niso na svoji koži preizkusili, kaj ,se pravi biti majhen narod in trpeti nasilje, potem se globoko motijo, če mislijo, da jim bomo nasedli,
Slovenci, in še posebno primorski Slovenci, imamo v tem dovolj izkušnje.
Sedaj pa vemo vsaj, s kom imamo opraviti, in za to spoznanje smo gospodu tržaškemu dopisniku »Ti-mes«-a zelo hvaležni.
Rado
spod Andrej Cok, ravnatelj slovenskih ljudskih šol pri Sv. Jakobu, je n. pr. umrl leta 1941 v zaporih v San Geminianu, kakor ga je zaprla fašistična »pravica«, ki ga je obsodila na 12 let težkega zapora, samo zato, ker je bil zaveden Slovenec, ki ni hotel zatajiti svojega naroda! Drugi brat, dr. Ivan, Marija Cok, ki je vse svoje življenje posvetil slovenskemu narodu, in se vedno potegoval ža pravice svojih ožjih rojakov — Primorcev, je umrl v ZDA, v Manhattanu, leta 1949.
Naš jubilant, ki je ostal vse življenje v rojstni vasi, kjer še sedaj živi v krogu svoje družine in vnukov ter nosi še prav z mladeniškim zanosom in ponosom svojih 73 let, je tudi izpil kelih trpljenja in preganjanja zaradi svoje neomajne vdanosti in zvestobe slovenskemu narodu. Kljub obilnemu delu pri gostilni, trgovini in na kmetih, je še vedno dobil dovolj časa, da se je lahko posvetil še drugemu delu, delu za narod. Bil je dolgo vrsto let predsednik in blagajnik Zavarovalnice goveje živine, odbornik Tržaške kmečke družbe, član političnega društva »Edinost« in »Narodnega doma«, kjer je imel tudi svoj delež. Ko so ga razni »fe-derali« in drugi fašistični mogotci silili, da bi služil fašizmu in odprl v svoji hiši »Dopolavoro« in mu grozili z internacijo vse družine, je to energično odklonil in rekel, da je Slovenec, da ga je mati u-čila in vzgojila kot poštenega Slovenca in da hoče tak tudi ostati: pošten Slovenec in dober državljan!
Zaprli so njega in vso družino, sina in hčerko pa internirali. Ko so jih izpustili, so jih neprestano nadlegovali s hišnimi preiskavami. Zaprli so mu tudi gostilno za 10 let.
Ko so Italijane zamenjali Nemci ni bilo dosti bolje. Zupanova hiša je morala biti noč ift dan odprta in na prosto razpolago nemškim vojakom.
Kljub trpljenju in preganjanju, ki ga je bil obilno deležen, mu ni bilo nikdar žal, da je ostal tak, kot ga je mati vzgojila.
Tudi on je s pomočjo svoje zveste in skrbne žene, gospe Marije, vzgojil družino v zavednem narodnem duhu.
Sedaj pa čaka kot starček Simeon, da ga Bog pokliče po plačilo za svoje delo. Truden je od dela
M i Z 3 r j ! I Deske smreko-ftmetovalci f ve, macesnove
podjetnihi a in trdih ^eso,,
trame in par-kete nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
TRST
Vlal. Sonnino, 2 4
in trpljenja in si ne želi več dolgega življenja. Svojim otrokom je preskrbel dovolj duševne in telesne hrane in jih postavil na trdna, tla. Eno željo pa še ima: predno bi zatisnil svoje trudne oči, bi rad videl, da bi bil slovenski narod res. srečen!.. •
Srečnima zlatoporočencema i-skreno čestitamo in voščimo, da bi občutki tihe sreče in zadovoljstva., ki so polnili mlada srca novopo-ročencev v katinarski cerkvi pred petdesetimi leti, zopet oživeli v i-sti luči in moči v domači lonjer-ski kapelici.
POROKA
19. aprila sta se v cerkvi sv. Antona novega v Trstu poročila ing. Miran Pavlin, profesor na industrijski strokovni šoli v Rojanu, in gdč. Milena Jerkič iz ugledne goriške družine, ki je dve leti uči-teljevala na Tržaškem, in sicer v Bazovici in Sempolaju.
Poročni obred je izvršil proseški. župnik g. Josip Križman.
Mladima zakoncema želimo obilo sreče na novi življenjski poti!
DAROVI: V objavi v pretekli številki se nam je vrinila neljuba pomota. Besedilo se glasi pravilno:
V počastitev spomina pok. Karla 'Kalca darujeta za SDD v Trstu Ignac Marc 1.000 lir in Francr Princ 1.000 lir.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
sprejema od 9-12 in od 17 - 19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20/111
Zdravnik
dr. Franc Gruden
specialist
za ustne in zobne bolezni je odprl svojo ordinacijo v Nabrežini, 80 (v svoji hiši)
©/rma se bliža!
Urarna Zlatarna ul. Roma 19
OPri nas dobite prekrasna darila po zelo ugodnih cenah
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP -- TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohigtva
Tel. 32
m
Cormons - prov. Gorizia