L' Eco« dostavlja k temu davku, da finančno ministerstvo je že opetovano izjavilo, da ne dovoljuje nobenega po-viška več na davek na pivo!) O proračunu bomo Še govorili. Glasilo italijanske ljudske stranke pravi k proračunu, da je ostalo le jedno: to je št eden je in po tej poti naj se uravna proračun... H koncu moremo konstatirati, da je naš Slovenski klub uspešno branil koristi svojih volilcev in vsega slovenskega ljudstva na Goriškem. Na shodih in sestankih, ki jih prireja Slovensko politično društvo, se bo še marsikaj povedalo in pojasnilo. Za danes zaključujemo z vsklikom: S1 o-v e n s k o 1 j u d s t v o na G o r i š k etn, zaupaj našim poslancem, ker dobro z a s t o p a j o t v o j e koristi o b t e-ž a v a h v de ž e I n e m z boru in o ribo r u, k a k o r š n i h morda še ni bilo. odkar obstoji deželna avtonomija! Nujni predlog poslanca Franca D o m i n k o t a in tovarišev radi poboljšanja učiteljskih plač. Visoka zbornica! Vedno rastoča draginja je prisilila vse stanove, ki oskrbujejo kako javno službo, da so odločno zahtevali povišanja svojih prejemkov. Vlada sama in tudi državni zbor nista ostala gluha napram tem opravičenim zahtevam, marveč sta ukrenila vse potrebno, da zboljšata razmere svojim uradnikom in državnim uslužbencem kakor tudi služabnikom. Žalibog, da se ni ob ureditvi teh razmer upoštevalo tudi velevažnega in potrebnega faktorja naše javne ljudske izobrazbe t. j. našega ljudskega u č i t e I j s t v a, ki še dandanes zdihuje v prav srednjeveških odnošajih. Naš ljudski učitelj kakor tudi organizacija ljudskih šol sta zaostala največ vsled pomanjkanja denarnih sredstev za par desetletji. Ob tako nizki plači, kakor jo dandanes uživajo učitelji naših ljudskih šol, ni mogoče preživljati dostojno ne sebe ne svoje družine, še manj pa jim je dana možnost, posvetiti se z vso vnemo ljudski vzgoji in svoji lastni izobrazbi. Mnogokrat je učiteljstvo v svojih peticijah in resolucijah kompetentnim oblast-vam dokazovalo ta svoj žalosten položaj, toda storilo se ni dosedaj za isto ničesar ali pa malo. Sedaj pa, ko postajajo razmere našega1 učiteljsftva povsem neznosne vsled: ra^- stoče draginje in neobhodnih potrebščin, obrnilo se je isto zopet na visoko zbornico z nujnim predlogom, da se mu urede plače in prejemki v smislu in meri kakor jili prejema državno uradništvo zadnjih štirih činovnih razredov. Predno se bo moglo to vprašanje de-fmitivno rešiti, preminulo bo dokaj časa in ozirom da so Šolski okraji naše Fur-hinije vže povišali svojemu učiteljstvu plačo z draginjsko doklado od 25% dosedanjih plač, dočim učiteljstvo slovenskega dela dežele še vedno trpi pravo lakoto in da okrajni šolski zalogi ne morejo sprejeti nikakih višjih bremen, usojamo si podpisani staviti Visoki zbornici sledeči nujni predlog: Visoka zbornica skleni: Poziva se deželni odbor, da čim preje predloži zakonski načrt glede ureditve plač ljudskih in meščanskih' učiteljev; do definitivne vreditve se pa dovoljuje 257« draginjska doklada učiteljstvu ljudskih in meščanskih Šol od temeljne plače iz deželnih sredstev. Gorica dne" 20. februvarja 1914. Itaiijansko divjaštvo ni trgovski šuli »Revfiliella" v Trcfu. Ni kmalu naroda, ki bi se toliko ponašal s svojo kulturo, kakor avstrijski Italijani. Kadar govore o svoji vseučiliščni zahtevi, tedaj zgine vse kulturno delo drugih narodov in na vsem svetu se blesti samo ena kultura, laška kultura. Tako je, kadar govore, vse drugačno lice pa dobi tista hvalisana kultura, kadar dela za vseučilišče njihova nadebudna mladina — akademično dijaštvo. Takrat dokazuje nujno potreho lastnega vseučilišča nož, revolver, palica in psovka. Tak dokaz so si privoščili zopet laški akademiki v torek, 3. t. m. v Trstu na trgovski visoki šoli »Revoltella«. V dvorani prvega letnika je stala gruča Hrvatov, ki so se medsebojno pogovarjali v hrvaškem jeziku. Nakrat jih obkoli tolpa laških dijakov, ki glasno protestira, da bi ti govorili po »š č a v o«. Ker niso s svojim psovanjem ustrahovali Hrvatov, so jih hoteli vreči iz dvorane. Ali takrat je še bila laška tolpa mala, počakati so morali, da se jih je dovolj nateplo, da so se upali navaliti na pet Hrvatov. Končno se jim je le posrečilo iztisniti Hrvate iz dvorane. Ostali jugoslovanski dijaki so šele pozno izvedeli za pobalinski napad, ko so hoteli priskočiti svojim tovarišem na pomoč, je že iztisnila premoč petorico iz dvorane. Ker ni bilo v zavodu ravnatelja, so razložili jugoslovanski dijaki vso zadevo profesorjem, ki so garantirali, da ne bodo v dvorani nadlegovanj. Ali za tisto garancijo je bilo laškim dijakom presneto malo. Komaj so zagledali prve jugoslovanske dijake, je zagnala tolpa huronski krik »Ven ščavi!« »Forra i ščavi!« Ker niso hoteli jugoslovanski dijaki s koli in pestmi dokazovati Italijanom njih nesramno početje so odšli iz zavoda in oddali ravnatelju spomenico o dogodku. Vsled te spomenice so potem dogovorili delegati obeh skupin, da se poravnajo dogodki pri ravnatelju in da se do tega časa ne sporoči ničesar v javnost. Laški dijaki pa, počivajoči na la-vorikah pouličnega ravnanja, so pljunili na možatost in p r i o b č i 1 i v »P i c c o-I u« težnjlv in denunciatoričen članek, kjer fo se povšpen do nesramnega očitka, da so Jugoslovanski dijaki veterzdajalcl. Jugoslovanski dijaki so .storili r nato vse potrebne korake, da se, preprečijo, v bodoče taki barabski d.oLo.d.ki- Uspeh laškega »nastopa« je, . da- so predavanja ustavljena do ;pondeljka. /-% ¦ S pretepanjem, psovanjejm, nezvestobo, denunciacijo agitira: laško dijaštvo za svoje vseučilišče. Pa ne samo to, ravno v Trstu morajo pokazati vse svoje barabske manire, ravjio v Trstu, kjer hočejo imeji vseučilišče, mora imeti med,njimi sqdrga moč. Jasno morajo pokazati vladi in Jo opozoriti, kake razmere z?v!adajo, če ustanovi v Trstu .laško vseučilišče. — Upamo, da razume vlada ta migljaj s kolom in da bo.še dolgo kričalo laško dijaštvo: V Trstu ali nikjer mora biti naša alma mater. Pa se morajo že odreči Trstu, če hočejo imeti svoje vseučilišče in,si ga naj raje postavijo.v kraju, kjer so sami med seboj, kjer njih pobalinstvo ne moti drugih. V Trstu iti v Primorju pa so take stvari nemogoče. Občinske volitve v Gorici. Občinske volitve so kakor znano razpisane in v smislu § 37. statuta za mesto Gorica so imeniki volilcev razpoloženi na tukajšnjem c. kr.okr. glavarstvu do 11. marcija 1914. vsaki dan ' od 9—12. ure dopoldne in od 3--6. ure po-poludne (ob nedeljah od 9—12. ure dopoldne). — Morebitne reklamacije je vlagati na c. kr. okrajnem glavarstvu (II. nadstropje soba št. 1) v neprestopni dobi osmih dni in sicer od 4. do uštetega 11. marcija 1914. Imenik volilcev pa Je na razpolago za vpogled tudi v pisarni Narodnega odbora v ulici sv. Ivai.a št. 7., vsak-dan?? delavnikih od 4—6. popoldne, ob nedeljah od 10—12. dopoldne. Narodni odbor daje tudi vsa oojasnila glede reklamacij. Volilci! Storite svojo narodno dol* žnost v polni meri! . .-'•- . ¦ - • ' Politični pregled. Poslanska zbornica. — Za danes je sklican državni zbor. Vzdržujejo se vesti, da bo parlament razpuščen, • ker so sklenile češke stranke, da nastopijo z ostrejšo obstrukcijo. Princ Wied se je odpeljal včeraj ob* eni popoldne iz Draždan v Trst. Moral bi priti že včeraj v Trst, pa menda vladal krogi nalašč napačno napovedujejo njegov prihod, ker se pač boje, da rnu ne bi za-klical kak »goreč« avstrijski, davkoplačevalec mesto, živijo Albanija," da naj vzame njega in Albanijo vrag! Tako smo ga včeraj zaman čakali, dasiravno smo že vsi znali kričati: Rrofft shqypanio! — No mu na zakličemo takrat, ko se vrne v grad Ncuwied, ko se bodo'poslavljali'od .nJega Albanci s podkovanimi podplati. Princ Wied je dospel danes dopoldne ob 9. uri v Trst. Sprejeli so ga slovesno s streli iz topov, ki nas stanejo lepe denarje! Korupcija.na Češkem. — Na očitek narodno socialnega lista »Češke Slovo«, da so bili mladočehi podkupljeni od vlade, reagira vodilno glasilo mladočehov s^pfo-tiočitki, ki so zelo težki. Priobčili so korespondenco umrlega glavnega tirednlka »Narodnih listov« Anyža, iz katere izhaja, da je'sedanji načelnik državnoz*Kofskega narodno-sočialnega kluba dr. ŠViha —-navaden policijski Špicel, ki je dobival od vlade '9600 K letne plače. Kažkritjaso naredila velikanstfi titis, Mar maroški proces. — Sodnijski škandal;brez primere seje pripetil na Ogrskem. Ker so izstopali Rusinski kmetje iz katoliške cerkve vsled njenega mad-žar,s,tya, so skušali katoliški duhovniki z raznimi sredstvi doseči, da postanejo zopet katoliki. S pomočjo orožnikov in sodnije,-so bili obsojeni pravoslavni kmetje na tisoče iii tisoče kron globe, ker so ostali'pošteni in premožni kmetje so postali berači. Duhovščina se je namreč bala za svoje .dohodke in zato je nastopala proti kmetom na način, kakor ne bi nikdar deia( srednjeveški valpet.. Pa ker vsa *^ krivična in. nasilna sredstva niso omajala-vere kmetov, so ovadili vse za veleizda^ jalce in tako se je moralo: zagovarjati pred marmaroškim sodiščem 58,kmetov radi veleiždaje. Kaj so zagrešili?'— Rusi-ni se sami imenujejo Rusjane in tako so govorili ti kmeti o ruski zemlji, ne pa o rutenski, kakor zahteva vladni jezik, in ker imenujejo tudi našega cesarja carja, so postali mahoma izdajalci. Ker ovaduhi W rekli,''da molijo za carja in da sanjajo 'o ruski zemlji in tako so bili obsojeni državljani, ki šb molili za vladarja monarhije. — To je kratka predzgodovina procesa, ki se je vršil tako, kakor je to le mogoče na'Ogrskem. Nastopile so priče, vse plačane od slabe duhovščine in ogrske vlade, sodniki so postopali pristransko in krivično, ubogi kmetje so pa morali sedeti mesece In mesece v Dreiskovalnem zaporu, da so gnili poljski »pridelki. Končno je pa bil le proces končan in njegov izid ni nikogar presenetil, 32 kmetov Je bilo obsojenih v 6 mesečno do 4 leta in pol trajajočo ječo, 23 jih je pa bilo oproščenih. Na Ogrskem torej ne sme človek, kljub zakonom si prosto voliti vere, sicer pa tudi v Avstriji ni dosti bolje. Domače vesti. »Veda«. — Naznanjamo, da. izide »Veda« ta mesec. To bo dvojna številka, obsegajoča 12 pol. Izlet na Banjšice priredi goriška podružnica »Slov. plan. društva« v nedeljo dne 8.~marca 1914. Odhod iz Gorice (z Goriščeka) ob 8'30 dop. na Sv. Goro, tukaj pryi oddih, potem na Bate in na Vrh nad Kanalom, tukaj drugi oddih, potem odhod na Kanal in. z vlakom v Gorico. Roditeljski večer priredi goriška podružnica društva slovenskih profesorjev v Gorici v soboto dne 7. marca 1914 ob 6*/4 uri zvečer v sobi prvega tečaja na c. kf. ženskem učiteljišču v prvem nadstr. Predaval bo g. prof. dr. Kar! Ozvald »o otrokovi inteligentnosti in socijalnem položaju starišev«; Predavanju sled' razgovor 6' predmetu. Povabljeni so stariši ali njih namestniki ter sploh vsi tisti, ki se kaj zanimajo za razVoi naše šofSke mladine. Roditeljski večeri jim nudijo priliko, da pridejo v ožji sfftVs tolo in z odgojitelji mladine v Šoli. ' Premeščen je iz Gorice na Volosko davčni asistent g: R. S e d e v č i č (ne praktikant, kakor je bilo'zadnjič pomotoma navedeno). Razpisana je služba cestarja v Na-brežini. — Služba je pridržana podčastnikom v smislu § 4. postave z dne 19. aprila 1872. drž', zak. št. 60. Mesečna plača 60 K in 100 K kot letni ekvivalent za službeno, stanovanje s pravico do oskrbe po dovršenem 60 letu aH v slučaju nesposobnosti, pridobljene vsled poškodbe v službi po"Ko letnem oziroma 5 letnem službovanju. V namestništvenem razpisu te službe se zahteva znanje italijanskega in slovenskega jezika in oziralo se bo posebno na tiste prosilce, k! so vsaj nekoliko vešči nemškega jezika! — Torej pravzaprav tri jezike mbra znati, kdor hoče biti cestar v Nabrežini! Koliko uradnikov je v naših deželah na visokih mestih, ki pa ne znajo treh jezikov;, cesto niti deželnih, najraj?e ne slovenskega ali hrvaškega! Vojaški pretepi. — Notico o vojaških pretečih \ nedelio. priobčeno v torek, popravljamo •vAofiko, da pretep se ni vršil v Crničevl gostilni na Pokopališčni ulici, pač na v neki bližnji. Potrebna reč za naprava dobre kkve je kavna primes ali cikorija. Dobra kavna primes kavi izboljša okus, vonf in barvo — slaba seveda jo popolnoma pokvari. Zato sa. gospodinje pri izbiri kavne primesi posebno pazllive in kupujejo le najboljšo, to je Kolinsko kavno primes, ki se je vsem zaradi izvrstne kakovosti najbolj priljubila, pa je obenem tudi pristno domače blago, in zato tem bolj vredna priporočila. Kupujte samo izvrstno in pristno domačo Kolinsko kavno primes! * Opozarjamo, da je prevzel gostilno in hlev pri Marziniju v Gorici gostilničar Fran Lipic iz Št. Ferjana. Več v oglasu. Domača politika. Deželni zbor je odgoden, kakor poročamo na uvodnem mestu. Sklican bo zopet, kakorhitro bo dana prilika za to pO odgodenju ali razpustu poslanske zbornice na Dunaju, da reši proračun za 1914. Nemška demonstracija v Gorici. — Umrl je v Pokopališki ulici strojevodja Sebesta, star 36 let. Na stroju je bruhnil kri, domu so ga prenesli in umrl je. Po-^ kojmje bil miren, dober človek, ki je stal daleč proč od narodnostnih bojev. Upi-šali so ga bili za podpornega člana raz-J upitega nemškega Gesangsvereina. Irt to* priliko so porabili Nemci za — demonstracijo. Kar jih je« moglo, jih je šlo za pogrebom in nosili so vence, nosili pa tudi razvito zastavo »Gesangsvereina«. Nosi! jo je sam Dornouscheggg, ponosno na rami, na glavi je imel klobuk s širokim perom. Pokopališčna ulica spada pod Placuto, torej gre pogreb po ulici Orzoni in tam nazaj; da more pa iti po mestu, to je po Gosposki ulici čez Koren, treba plačati takso 20 K. In plačali so takso in ponosno demonstrirali po Gosposki ulici. Vsi so gledali v napis »S o č a« v Gosposki ulici, češ, mi smo mi, mi Nemci, mi »Herreu- * volk«. — Sokolska zastava ne sme po mestu, častitljiva zastava Slov. bralnega in podpornega društva tud! ne — sme pa zastava izzivalnih tujcev Nemcev!! Ne pišemo danes nikakega komentara, prihi-jemo le, da se nam tako godi v letu 1914. pod okr. glavarjem A. Rebekom in višjim policijskim komisarjem Nemcem dr. Casa-piccolo! Poslanec Fon in državni preodkazi deželam. — V deželnem zboru se je ponašal Fon gledč državnih preodkazov deželam,, da je bil on v finančnemu odseku poslanske zbornice na Dunaju pa se tam ni nikdar govorilo in tudi nameravalo se ni dati denarja deželam v svrho zboljšanja učiteljskih plač. Ta je lepa in kratka! Poslanec Fon ne ve nič o nameri vlade pri saniranju deželnih financ: on ne ve nič, da je vlada "raznim učiteljskim deputa-cijam vselej odločno izjavila, da iz preodkazov deželam se imajo regulirati učiteljske plače. Vsi drugi vedo to, v javnosti le bilo to stokrat povedano, tudi v klerikalnih listih, ali Fon o tem ne ve nič, ker noče vedeti. Česar noče videti, ne vidi, česar noče slišati, ne sliši, česar noče vedeti, ne ve. Pri teh raznih spremembah, ki so se že izvršile pri Fonu, nič čudnega! Ob tej priliki v deželnem zboru je kazal novostrujar Fon svojo veliko ljubezen do učiteljstva. U č i t e 1 j s t v u nič! ta klic je zvenel iz Fonovih besed. Fon je rekel celo, davprašanje ureditve u č i t e 1 j s k i h p 1 a č še ni godno. Kdaj pa bo godno? Fon: »Kaj to mene briga? Samo da je za me vse godno in ugodno«! »Liberalci proti kolenom«. Tako kričijo novostrujarji. S to lažjo operirajo zdaj. Slovenski klub je hotel, da bodi zakon točen, da se besedilo, slovensko in laško, ujema, in sploh, da se napravi nekaj kolikor mogoče popolnega. V odsekih so člani Slovenskega kluba pridno sodelovali pri pretresovanju vladne predloge o kolonski pogodbi, v zbornici so povedali, da hočejo imeti točen zakon. Le tak bo dobrodošel koionom in veleposestnikom. Skrpucalo pa more škodovati jednirn in dragim. Laški liberalci so bili v soboto dopoldne tudi za to, da se pretresa še dalje v odseku zakonski načrt in se ga potem spravi v zbornico, (in Pettarin je dolžil Fona, da je on kriv. Če je nesoglasje v besedilu slovenskem in laškem), popoludne pa so umaknili svoj predlog in bili za prehod v podrobno razpravo (za kako ceno od strani laške ljudske stranke?), ki se je potem tudi izvršila in je bil zakon sprejet. Podrobna razprava se je vlekla na .dolgo in ta razprava je jasno ka-z a 1 a, d a b i bi 1 o p o t r e b a š e d o s t i delavodseku, prednobisedalo izdelati točen zakonski načrt. Tako pa Je moral deželni glavar izjaviti, daje sprejeti zakon nepopoln in da ga bo treba spopolnjevatl s številnimi novelami.. Lep zakon tak, h kateremu bo treba novel Še za en zakoni — Naši poslanci niso bili proti zakonskemu načrtu kolonske pogodbe, niso nastopili proti koionom, marveč so bili za to, da se napravi točen, jasen zakon. Predno se kak zakon sklene, je tudi potreba, da se načrt premotri in predela vsestranske; to je predpogoj za dober zakon. Seveda se potem vedno lahko pripeti, zlasti pri kompliciranih razmerah kakor so kolonske, da treba zakon popolniti s kako novelo! Ali napovedovati kar naprej novele in novele in reči, da je zakon nepopoln, to priča, da je šlo klerikalcem na obeh straneh le za to: da se nekaj napravi, ka k o se napravi, to je stranska reč! Strankarski moment je zmagal nad potrebo točne presoje načrta h kolonskemu zakonu! Ali zakon je sprejet, čendi ni taka točno izdelan, kakor smo želeli, vendar vidimo v njem velik korak k zboljšanju kolonskih razmer. Ubogi koloni so težko čakali, da se stori kaj njim v prilog. Poslance Fon in kolonski zakon. —-Pričakovalo se je, da poslanec Fon se zavzame z vso unemo za kolonski zakon; aH tega ni bilo, marvečjeprepusti! v s e 11 a l i i a n u B u g a 11 u, ki je bil določen za poročevalca poleg Fona. Bu-gatto bi bil italijanski. Fon slovenski poročevalec, ali poročevalec je bil le Bu-gafto in Fon je pripravil, dasf je imel dosti Časa, (ak slovenski prevod, da se je morala temu velikemu prijatelju kolonov v javni seji očitati n e m a r n os t, zani-kernost! Prvotni načrt se Je tikal v glavnem furlanskih kolonskih razmer in se ni oziral v potrebni meri tudi na slovenske. $ e I e p o s I a n c a R u t a r i it d r. P o d-g o r n i k s t a s c zavzela za si o-venske kolo u e, Fon je po č i v a I. Koloni naj xe mu lepo zahvalijo m to. It bcmenskeqa okraja. Gabrovica, —' Naši novostrujarji, katere lahko na prste seštejemo, so ali zelo nevedni ali pa hudobni ljudje. Oni še Vedno trdijo, da bo moral plačevati kmet 8 K davka od vsakega hI ki ga bode pridelal. Ali jih je tako naučil g. Fon na shodu v Komnu? Umazali"hočejo natega vrlega poslanca g. Dominka, pa ne |im ne bo posrečilo, naj bodo le brez skrbi Nas g. vikar krščuje otroke z imeni, katera on hoče in se ne ozira na željo sta-rišev. To se je zgodilo zadnjo nedeljo. Toliko pravice imajo pa vendar suiriš«. da smejo sami izbirati svojim otrokom krstna imena. Ali ne g. vikar?! Gospodarske vesti. Državni davki iz leta 1913. v Goriš-ko-Gradlščanskl. — Dali so: zemljiški davek 578.7°5 K. hišuora/redui 1f>2.4ti> K. najemninski S«W.tW7. od prostih stavb. •Rltffi. obrtniški U2.1M K. ud ohrtninc. podvr/eue javnemu računu. RM.7M K. Na te davke je de/elnih doMad 20. oziroma M\''<. Krosnjarskp pridobniua je tlaki 2PS2 K. dohmlaritta 2.«UI.* K. dohodarina od višjih prejemkov 5207 K. Davek na nivo je d;if 2»*o7(» K. užitnimi 5i»).84772 K. osebna dohodnina •KM*.fiW K. i Sokolski vestnik. Občni zbor Goriške Sokolske Župe se je vr.šil dne 15. februarja t. I. (iorici ob mnogohrojni udeležbi ter je Ml na tem sestavljen sledeči odbor: Starosta Dr. Fran Irgolič. Oorica; I. podstarostu Josip Čibej, Solkan: II. podsiarosta Josip Ker-ševan, Oradišče; načelnik Br. Saunig. (iorica: tajnik Avgust Ko/man. Oorica; blagajnik Josip Komjanc, Oorica: nadzornik Anton Faganeli. Podgora; predsednik izobraž. odseka Dr. Stefančič, Oorica. Ob jedncin naznanjamo, da se bo vršil župni zlet $. julija 1.1. v Staudrežu pri Gorici, ka« na!. izvolijo vpoštevati društva pri določitvi svojih prireditev. Na zdar! Predsedstvo 13š. S. ?,, m. v društvenem prostoru. Na dnevnem redu bode: 1. Poročilo'blagajnika; 2. Poročilo tajnika; 3. Volitev odbora in 4. Razni predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor, , ••...¦. Razne vesti. Manifestacija jugoslovanske misli v Zagrebu. -— Povodom stoletnice velikega srbskega pesnika Petra Petroviča Njegu-ša je priredilo srbsko akademično društvo »Njeguš« v Zagrebu sijajno akademijo. V natlačeno polni dvorani so govorili zastopniki Hrvatov, Srbov in Slovencev o velikem pesniku in proslavljali skupnost vseh Jugoslovanov. Akademijo je zaključila imuna »Slovenec, Srb, Hrvat«, ki so joezapelu vsa pevska društva, Akademija je bila "kulturna slavnost prve vrste in mogočna manifestacija jugoslovanstva. Za Slovence je govoril vseučiiiščni docent dr. Ilešič. ' f " ':,w" * ¦'*'• Sv. Birokracij. **- V;. pragi živi trgovec, ki ima mnogo kupčijskih zvez s španskimi trgovci. Ker pa ne živi v Pragi noben sodnijski izvedenec za Španščino, je moral dotičrii trgovec vedno pisariti na Dunaj, če jleliotei dobiti oblastveno veljavni prevod. Ker se mu je pa zdelo to prezaiMfto,'se je obrnil na nekega profesorja na univerzi, ki ga imenujmo No-•vatj^s prošnjo,-da mu o« prevede besedilo. Profesor Novati mu je radevolje ustregel. Ali na sodnlji so mu vrnili prevod s pripombo, da ga je napravil sicer profesor za romauščino, ne pa sodnijski izvedenec, da torej prevod ne zadostuje. Tako je moral pisariti ubogi trgovec zopet na Dunaj in pri nski priliki se je tudi pritožil nasproti svojemu izvedencu, kake nerodnosti mu povroča pisareuje na Dunaj in- s tem zvezana zamuda časa, ko bi mu profesor Novati lahko povsem ustregel. Kako pa se je začudil trgovec, ko mu sporoči njegov izvedenec, da je postal on sodni izvedenec na podlagi izpričevala, ki mu ga V naredil isti profesor Novati, čegar prevod je oblast zavrnila. Res, čudna so pota birokratične pameti! CMgMont« tt redni* Jar fedslatrlj Ivan Ki v 111 v Oorfd. Ti«!««-. .«.irt«w 7S*Vaf!M. A. Oabriček fodK In t punipo. Oboje bolj Sega sistema in le dobro ohranjeno. NhhIov povi> upravnIStvo. 39 -2 Hltila CA Y naiem »"»Mirana 90*>a. Corso UOOH 5» I HdjCill Verdi 21, II. nadstropje, naftpruti ljudskemu vrtu. 18-1 IfrAmarta spretnega /a goBtilno v zgornji ftU»Uldlf0, trJaSki okolic!, ob volikl cesti, se IMe. Naslov pov?» inseratni odd. BSočeu. Naznanilo. Slav. občinstvu iz mesta in z dežele uljudno naznanjam, da sem prevzel staro znano restavracijo „pri Marziniju" v Gorici, nasproti ceutr. semenišču. Postregel bom ob vsakem času z raznimi, mrzlimi in gorkimi jedili, z različnimi vin? kakor: dom?če briško vino, teran, furlansko črno in prvovrstnim pivom.. Na razpolago so udobna prenočišča in hlevi za živino. Za obilen obisk se toplo priporoča Franc lipic, 3S--2 restavrater. M ali se ifa t Bajen i Kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Idrijska dolina« uljudno Vdbi člane k rednemu občnemu zboru ki se bode vršil v nedeljo dne 8. t. [ z vs o opravo In koncesijo, v Gorici, v bttifim držaoneiA feoIiHtviirfl. Naslov pove naše upravništvo.