Štev. 40. T Mariboru 1. oktobra 1874. Tečaj VIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld.— kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
P- n. naročnike in deležnike tisk. društva, ki še naročnino alj deležnino za tekoče leto dolžujejo, prosimo, naj nam blagovoljno dotični znesek kakor hitro je mogoče, pošljejo.	Opravništvo.
Še enkrat o prenaredbi srenj skega reda.
Dobro vredjene srenje so najkrepkejša podloga redu in sreči v deželi in v državi. Slabo vredjeue srenje so pa kakor razdrti jčz, ki vode več držati ne more; če ni reda in pravega straht v srenji, se razlije kakor povodinj razbrzdanost in javna nevarnost povsod. Taka je žalibog kakih 20 let sem, odkar so namreč liberalni gospodje, ki kmetske razmere vse premalo poznajo, srenjam postave dajati začeli. Če je pa kedaj resnica bila, da teorije ljudstva osrečiti ne morejo, seje to posebno pri nesrečnih, teoretiških poskušnjah dosedanjih srenjskih redov prav debelo pokazalo. Srenje niso velikim poslom kos, ktere so jim naložili; vsa uprava je neukretna, pretrda, predraga; nasproti pa javna nevarnost tako narašča, da je gršza — to zdaj vsi pametni, praktični ljudje spoznajo, v tem splošnem spoznanji se pa izreka obsodba sedanje srenjske postave in živa potreba modre prenaredbe*!
V veselje in tolažbo slovenskim srenjam da-nas povemo, da bode boljše, in da se imajo za to edino le zahvaliti prebrisani glavi in blagemu srcu našega poslanca, gospoda Hermana, ki je tako dolgo v besedi in po svojih tehtnih spisih delal, da je stvar na ono pot napeljal, po kterej pridemo počasi k pravemu redu v srenjskih zadevah. Kakor namreč iz zanesljivega vira čujemo, je odbor prenaredbo srenjskega reda po Hermanovih mislih rešil ter hoče majhen do-stavek (novelo) k srenjski postavi in pa resolucijo v Hermanovem smislu dež. zboru predložiti.
Veliko je k temu stečnemu vspehu pripomogel Hermanov spis v „Gr. Volksbl." od 20. sept.
Gledč na veliko važnost te stvari posnamemo ob kratkem omenjeni spis, ki je bil odgovor nekemu graškemu gospodu, ki je v „Tagesp." posnel predloge deželnega odbora zastran prenaredbe srenjskega reda ter vnovič pokazal, da liberalni gospodje pravega v tej reči pogoditi ne morejo, ker kmetskih razmer in potreb ne poznajo. Nemški „huber" spozna sicer, da je v srenjah, posebno kar zadeva krajno policijo in zadeve ubozih, vse razdevano, ne vidi pa temu pravih uzrokov, ko* pravi, da tudi pred sedanjo srenjsko postavo od 1. 1864 ni veliko boljše bilo, da so napake le v kmetskih, ne pav mestnih in tržanskih srenjah, da torej postava od 2. maja 1864 teh napak ne more kriva biti.
Uzrok, da kmetske srenje svoje dolžnosti tako slabo zvišujejo, je po „huberjevih" mislih od ene strani ta, da postava od srenjskih organov preveč tirja, ako hoče, da bi naj tisoče postav, predpisov in naredeb poznali. In ko bi jih tudi poznali in umeli, jim menjka časa in pripomočkov, vse to izpeljati. Iz druge strani vidi naš „huber" uzrok maozih napak v tem, da tiči v kmetskem stanu bolj kakor v kterem koli drugem mrzkost iUnlust), česar opraviti. — Kakošno nasprotje je to! Od ene strani pripoznava, da srenje svojim poslom niso kos, od druge straui jim pa of'ita, da so — vnemarue! Ni se toraj čuditi, da so tudi od njega nasvetovani pripomočki prav ričet! Od ene strani hoče, da se k 111 e t s k i m srenjam k a-zenska pravica, zviševanje poselskega reda (Dienstbotenordnung) in pravica stavbinih dovolitev vzame in okr. zastopom da; od druge strani pa zahteva, da se političnim oblastni jam pravica odstopi, vnemarne srenje siliti k zviševanju njih dolžnosti. Sicer pa že tudi „buber" spozna, da bi „glavne srenje" za nič bile, da tudi p o s i 1 n o zloženje srenj policije ne bi na trdnejše noge spravilo. —
Čujte, kako da j£ zmedeni glavi g. Hf-rman posvetil. Če je od nekdaj že tako — piše H. —,
ter nas ovira neogibna človeška slabost, in če srenj-ska postava napak celó nič kriva ni, čemu potem nasvetovane reforme, čemu vsi predlogi, da se srenjska postava prenaredi ? — Sicer pa ni res, da je že od nekdaj taka bila. Resnica je le, da je pred letom 1850 javna varnost veliko boljša bila, da so pravde redke, srenjske in okr. doklade majhne, ceste dobre in ubogi primerno preskrbljeni bili, in da je ljudstvo še nekaj v žepu imelo; da je pa vse to naenkrat drugače postalo, ko so se 1. 1850 gosposke iz sred ljudstva postavile, ter se je s srenjsko postavo 1. 1864, z okrajnimi za-stopi 1. 1866 in slednjič z novo organizacijo leta 1868 vse pokazilo. Do 1. 1850 bila je k raj na policija v rokah okrajne gosposke, ki je poleg svojih političnih in sodnijskih opravil tudi policijo brez posebnih stroškov in skrbi s pomočjo krepko podpiranih srenj vspešno zvrševala.
Srenjam tačas ni bilo treba pisačev in služabnikov, ne kaj h in ne plačanih županov, tudi ne znanja „tisočerih ukazov in predpisov". Vse to in še mnogo druzega dobile so še le z novo srenjsko postavo v zahvalo za to, da so proti svoji volji avtonomne (samoupravne) postale, t. j. krajno policijo na svoje stroške prevzele.
Pisatelj hoče srenje posilni oblasti političnih gospósk podvreči. V obče sicer bi ne ugovarjali, če bi pol. gosposke bolj na srenje gle- I dale; vendar pa ne vidimo v tem prave pomoči, kajti nadzirovanje in posilovanje ne bo srenj bolj zmožnih napravilo, iz druge strani pa političnim oblastnijam ne manj dela prizadjalo, kakor če bi naravnoč same vse to opravljale, kar pri srenjah nadzirujejo.
Vrh vsega druzega, kar se je srenjskim mo- ; čem naložilo, seje tudi v ubožne zadeve dvali-zem zanesel ter vpihnii razpor med farnimi ubežnicami in srenjami (kakor že prej med cerkvijo in šolo), po vpeljanem obdačenju za ubožne namene se je pa zadelal vir prostovoljnim darovom. Če še pomislimo, da se brez konca in kraja nad kmetskim stanom brez ozira na njegove želje in potrebe sklepa, je pač neopravičeno, da pisatelj srenjam „pomanjkljivo preskrbljevanje ubo-zih in kmetskemu stanu vnemamost" očita.
Da bi — po mislih pisateljevih — v mestnih in tržanskih srenjah vse tako v redu bilo, nismo ! dozdaj vedli; dozdanje skušnje učijo, da je tudi tukaj marsikaj pomanjkljivega. Res, da te srenje ložje in bolj zanesljivo uradujejo, ker so manjše ter se lahko pregledujejo, nektere tudi lahko v postavi zvedenih ljudi v službo vzamejo; toda, kar zadeva „pravilno poslovanje in znanost tisočerih ukazov in predpisov", je v purgarskih glavah ravno tista temota kakor v kmetskih, ter se premnogi predpisi in posebno še kazenske pravice v purgarskih srenjah večidel prav tako malo zvr-šujejo kakor v kmetskih.	(Konec prih.)
Gospodarske stvari.
0 poljskem kolobaru ali vrstenju poljskih sadežev.
III.
/. NorfolŠko vrstenje poljskih sadežev ali angleški četveropoljski kolobar.
1. Repa, gnojena, 2. ječmen z deteljo, 3. detelja, 4. pšeniea.
Ta kolobar se je v drugi polovici prejšnega stoletja na Angleškem kot imeniten napredek vpeljal in služil je mnogovrstno za vzgled in koren, iz kterega so druge oblike vrstitve sadežev pognale. Pa tudi na Angleškem ga ni v ti čisti podobi najti, kar se tudi lahko ume. Detelja na istem prostoru se ne sme vsakih štirih let povračati, sicer bi zemljo preveč izmolzla in zemljišče bi za deteljo onemoglo. Drugič pa bi se tudi repa na štrtem delu vseh njiv pridelana težko vsa s koristijo pokrmiti dala, dasi ravno na Angleškem repno krmo zel6 v navadi in čislih imajo, kar je tam toliko lahkejše, kolikor več si Angleži postranske klaje, kakor prge, (oljnatih preš) v zravnanje krminih snovi iz vseh vrst oljnatih rastlin kupoma od vseh strani zemlje po ceni vodni poti dovažajo, da tako ogromni potrebi mesa zadostijo. Ali vr-stitev poljskih sadežev ni železno kopito, po kte-rem bi se morale, kakor pri natriletnem obdelovanju zemlje, raznovrstne razmere gospodarstvene ravnati, ampak treba je, raznovrstnim okolščinam udati se in raznim potrebam zadostiti, kakoršnih razmere nanesejo. Vsak kmetovalec, ki si hoče vrstivno gospodarstvo vpeljati, mora si vrsto poljskih sadežev sam ustanoviti.
Naj nam nekoliko vzgledov bitstvo vrstitve poljskih sadežev bolj pojasni.
II.
1. Repa, gnojena, 2. jarina z deteljo, 3. detelja, 4. zimska pšenica, 5. strožji sadeži, gnojeni, 6. zimska rž.
III.
1. Praha ali zelena grašična zmes, gnojena,
2.	ogoršica, 3. zimska rž z deteljo, 4. detelja, 5. zimska pšenica, 6. repa, gnojena, 7. jarina.
IV.
1. krompir, gnojen, 2. jarina z deteljno in travno zmesijo, 3. detelja in trava, 4. detelja in trava, 5. zimska rž, 6. zelena klaja (grahornica itd.), pognojena, 7. zimska rž.	i
V.
1. '/ž rePa> V« krompir in lan gnojen, 2. */» jarina (za repo), V2 zimska rž, (za krompirjem in lanom) v celi oddelek pa deteljna in travna zmes,
3.	detelja in trava, 4. detelja in trava, 5. 1/i zimska ogoršica, '/2 zimska pšenica, pognojena, 6. x/a zimska pšenica, */» jarina, 7. 1/s stročji sadeži,
zelena klaja (grahorična zmes itd.), gnojena, 8. zimska rž.
Teh vzgledov naj bode zadosti. Lahko bi se jih dalo še več navesti, ali vtrudili bi častitega bralca in pričujoč sostavek preveč raztegnili. Treba pa je, da se hralci nekoliko potrudijo in navedenim vzgledom prav natanko v oči pogledajo; marsikaj koristnega si bodo iz njih povzeli. Tako je II. vzgled od 1. do 4. oddelka s I. popolnoma jednak, ali v II. dobivajo sadeži le 1/6 del vseh njiv, ker je 1/6 del stročjemu sadežu odmerjen in ker ima tudi še 6. del Ve ozimine. V I. in II. vzgledu je zrnju ravno polovica odločena, druga pa ima listnate sadeže. III. vzgled kaže, da mora v vrstivnem obdelovanju zemlje tudi praha svoje mesto najti s pridjanim pridelovanjem grahorice. Taka vrstitev sadežev je pogosto najti, če tudi ravno ne za vse njive kakega posestva, ampak le za jeden del, zlasti za boljše njive. Tudi I., II. in III. vzgled veljajo sploh le za boljša polja. Za slabo, lahko zemljo kaže IV. vrsta, kjer namesto repe z malim zadovoljni krompir stoji kot osipljivi sadež; mesto čiste detelje je zmes detelje in trave, ki se skozi dve leti rabi, v prvem letu pa le jedenkrat kosi ali pa pase. Ker pa pridelek detelje in trave ni obilen, zato je v 6. oddelku še za zeleno klajo poskrbljeno, n. p. za gra-horično zmes, koruzo, zeleno rž (furo), ajdo, bob in enake stvari. Pri tej vrstitvi sadežev je le s/7 zrnja manj od polovice, pa */7 klaje, če se krompir večidel v to porabi. Tako gospodarstvo bi moglo cel6 brez travnikov in pašnikov ali saj z malim privržkom takih natornih travnih zemljišč potrebne živine prerediti. Petega vzgleda se bodo morda bralci prestrašili. Tu se je število oddelkov na 8 povišalo in nekteii so zopet razdeljeni za razne sadeže. Skoraj vse navadne pridelovavne rastline so v njem zastopane. Ta vzgled ima pokazati, da vrstivno obdelovanje zemlje kmetovalcu dosti prostora pušča se povoljno gibati, ker se posamezni oddelki delijo in na njih razne rastline na manjših prostorih pridelujejo. Ta gibljivost v gospodarstvu se pa še da doseči s tem, da se za jedno posestvo več vrst sadežev postavi, če zemljišče, daljava od hiše in druge razmere to tir-jajo. Potem more vsak oddelek le jeden sadež roditi, kakor je to iz vzgledov pod št. I. do IV. razvidno. —
Vrenje mošta.
fix knižiee: „Poglavitni nauki kletarstva", spis. Ferd. Auchmann.J
Splošna neprilika pri nas je ta, da so naše pivnice ali kleti kakor za vležana vina sploh, tako posebej in še bolj za vrenje mošta prehladne. Kar stoji, to stoji in se malo da spremeniti, ali pri zidanji prihodnjih kleti naj se na to gleda. Vina morajo se dandanašnji skoro o vsakem času, bodi si toplo ali mrzlo, prevažati. Ali, kak6 morejo vina, ki so leto in dan v mrzlih pivnicah vložena, tako hitro spremenjenje topline dobro prenesti ? — Brž ko izprešani mošt s krnice (preše)
v pivnico v sode izteče, začne se pri toplini do 12 1 stopinj glavno ali prvo vrenje; ako se to pravilno in redno izvrši, ima ono največ vpliva do trpežno-sti vina.
Skoro pri ravno tistej toplini vrši se drugo, tako imenovano tiho ali mirno vrenje prve spomladi, ki nastopi, in potem še tretje, ki se že komaj čuti, malo preje, ko se vino popolnoma zazori. Ta hod vrenja je pri nas navaden; pri tem vrenji delata in to brez vinogradnikove pripomoči sama toplina in sam kislec zraka. Nasledek takega vrenja, ki se počasi in pri bolj nizkej toplini godi, imenuje se „niže vrenje" ali „napolvrenje". Nasledek takega vrenja je čisto dobra vinska kaplja, ktera pak, ako se počasno povrenje moštovega sladkorja pomisli, več let k popolnemu zazorjenju potrebuje. Takega napolvrenja treba vinom žlahtnega grozdja, kakor so n. pr. muškatčl, rivček, traminec itd., pri kterih se prijetni duh posebno razvijati ima.
Ker pak naša vina z večine nimajo preveč vinskega duh&, dalje, ker se ta duh, kolikor ga tudi je v naših vinih, ne plačuje posebno in ako se dalje pomisli, da pogosto v neprijetnem, mrzlem vremenu grozdje beremo in prešamo, in slednjič, da je čas denar, — ne moremo čakati, da bi skoz jedino moč nature ono malo vinskega duha se ohranilo in vino še le v treh in več letih popolnoma dozorilo, ampak moramo naturi, ako nas ona sploh ne zapusti in se nam ne izneveri, na pomoč priti, t.j. z narejeno toploto vinu pomagati.
V vsakej vrsti dela: na polji, v delavnici, v fabriki, povsod drugod vidimo napredek in novih | znajdeb; samo v vinstvu naj bi se starih razvad držali? — Začnimo torej s pravilnejšim vrenjem!
Da mošt pravilnejše, enakomernejše vrejfe ter ga prememba topline ne moti, priporočam, da ga pustite pri toplini kakih 15 do 25 stopinj zavreti. Mislim pa, naj se to tako-le stori. Gotovo je blizo prešalnice ali preše kakov hram, kjer se spravljajo sodi. V takem kramu d& se lahko, kedar zunaj toplota nazaj gre, majhna plehnata peč postaviti, v kterej se pridno kuri in ona toplota dela, ktera se želi imeti in ktera se s toplomera ali termometra vidi. Prvo burkasto vrenje kmalu nastopi. Vehe na sodu pa se lehko z glažnatimi, plebnatimi ali glinastimi posodami, ali pa, če vinogradnik sam delo opravlja, vodi in si stroškov hoče prihraniti, s papirjem in kamenom zadelujejo.
Prvi zaklep sem sploh videl v renjskih deželah, — v pivnici kneza Metterniha v Johannis-bergu mi je ondotni direktor tak zaklep posebno priporočal; — med tem ko sem na Frankovskej i zemlji in posebno v kraljevskih bavarskih pivnicah samo zaklep druge vrste videl, kterega mi je tudi stari kletarski mojster, gospod Oppmann, kot prav koristnega priporočal. Zato nočem ne tega ne onega zaklčpa nikomur vsiljevati, ampak vsak si naj to tako napravi, kakor se mu dobro vidi.
Predno pa mošt v sode za vrenje teče, je
prav dobro, če se pusti brž iz krnice skoz cedilo teči, ki je škropilničnemu cedilu podobno, da tudi najmenjši deli mošta s kislecem zraka v zvezo pridejo. Tega-le nauka seje držati: mošt kolikor bolj, vino pa kolikor m en j mogoče z zrakom v zvezo devati; kajti pri muštu moraogljenčevakislinaodhajati, pri vinu pa se zadržavati.
Kedar mošt skoz cedilo teče, hitreje zavre, hitreje zori in se tudi lože izčisti. Vrelnici ali moštnemu hramu in sodom, v kterih mošt vreje, naj se da potrebna toplina 15 do 25 stopinj, zavoljo česar je treba v vrelnici viseči toplomer imeti. V 3 do 5 tednih mine burkasto vrenje, kar se iz tega vidi, da v zaklepih na vehi več ne klokoče, ako se uho na veho nastavi. Potem ko je mošt tako brzo povrel, naj se znovič skoz cedila v ulo-žene sode pretoči. Poznejše vrenje, ki na to nastopi, stori, da se vino vedno bolj popravlja. To prihaja samo od sebe in se godi vsled postave naturne.
Kakor se pri prvem ali poglavitem vrenji mostova cukrovina vsled notranjega gorenja, — vsakdo v6, kak gorek je mošt med vrenjem, — v vinski cvet (alkohol) in v ogljenčevo kislino razdeli, tako se tudi pri poslednjem vrenji oni del cukrovine, ki je še od preje ostal, dalje pokuha in vsled tega pokuhanja, pri kterem se ona zopet v alkohol in druge tvarine razdeljuje, in vsled kisline, ki se zdaj pokazuje, nastanejo one žlahtne in preje skrite lastnosti vina, kakoršne so: duh in dišava.
Kako dobre nasledke da ima tako umetno vrenje, tega se bode vinogradnik, kedar je to poskusil, kmalu sam prepričal. Nekaj vinskega duh&, ki pa se mu itak ne poplačuje, bode mošt res izgubil, ali na drugej strani bo dobil vino ognjevito, polno vinskega cveta, hitreje zoreče, lekko ob-delovavno, menj boleznim podvrženo, ohranljivo in obstoječe.
Še nekaj vinorejcem. „Kar solnce meseca j avgusta ne skuha, tega m. septembra ne spčče" — veleva prigovor, ki pa letos — Bogu bodi hvala! — ni opravičen. Kar je silno neugodni m. avgust pri grozdju zadrževal, pospešil je močno september, posebno, ker so tudi noči večidel prav tople bile. To daje upanja, da se nezrelo grozdje trgalo ne bo. To pa je premalo, treba je sladkega, popolno zrelega grozdja, v kterem so se sladkorni deli razvili. Zato bo letos treba s trgatvijo še počakati, ker kaže, da še bo lepo toplo ostalo. Kdor prehitro brat gre, dobi kislo kapljico, za ktero se tudi veliko manj speča, če se proda.
V slovenskih, haloških, ljutomerskih in pohorskih goricah je že precej vtrjena navada, da se pozno bere; drugače je to v spodnjih straneh dežele, kder ljudje hitijo v trgatev, brž ko je grozdje „mehko", ne vprašajč za to, ali je tudi popolnoma
zrelo, sladko. — Tu ne pomaga nobena beseda, treba je drugega pomočka, in ta bi bil postava za primerno trgatev, ki bi se začela povsod, ko je grozdje v istini že dozorelo. — Kmetje na Goriškem, kakor piše in spodbuja „Gospod, list", se že posvetujejo o tem, da bi prosili za tako postavo.
Naj tudi „Gospodar" opominja pametne vino-rejce, da podpirajo to reč tudi pri nas na Štajerskem, kder je že v nekterih krajih želja po taki postavi se izrekla. Gg. župani in srenjski svetovalci, skušajte pospeševati to stvar, ki bo našo vinorejo močno povzdignila, vam pa in sosedom lepega dobička donesla!
Opominjamo tudi, ne trgati grozdja v dežji in zjutranji r6si; naj solnce poprej mokroto posrka. Gledajte tudi, da se nezrelo in gnjilo od zrelega in zdravega grozdja loči. Vsak dan se naj le toliko natrga, kolikor se tisti dan še stlačiti (sprešati) zamore.
Štajerski dež. zbor.
IV. s ej a 21. septb. 1874. — Poslanec baron Walterskirchen vpraša vlado zastran sklicanja dež. komisije za v ravnanje zemljišnega davka tako-le: „Glede na to, da je v smislu postave od 24. maja 1869 o vravnanji zem. davka enakomerna razdelitev in istodobna cenitev poglavitno ravnilo; gledč dalje na to, da se enakomerna razdelitev tako dolgo dognati ne more, dokler še tarifov nekterih dežel ne poznamo; gledč slednjič na to, da se dozdaj razglašeni tarifi brez centralne komisije končno določiti ne morejo, se drznem staviti vprašanje: kedaj da misli c. kr, vlada sklicati centralno komisijo".
Vladni zastopnik odgovori, da ne more še za gotovo povedati, kedaj da se to zgodi.
Poslanec dr, Portugal prosi dež. glavarja, da se predloga zastran vravnanja Mure še v tej seji na dnevni red postavi, ker je treba že to jesen in zimo popraviti, kar je letošnja povodenj poškodovala. Ob koncu vpraša dež. glavar zastran nujnosti tega predloga zbornico, ki nujnost spozna; predloga izroči se potem odboru za obdelovanje zemlje. Grof Kotulinski poroča o predlogu dež. odbora zastran cestnine za cesto iz Jur-kloštra do Laškega. Dež. odbor predlaga v soglasju s c. kr. vlado, da se: 1. lastniku grajšine v Jur-kloštru dovoli mostovina do 1. januarja 1878 na mostu, ki je ob grajšinskih stroških napravljen čez Savinjo pod rimskimi toplicami. 2. Prosti mostovine ostanejo vsi, kterim po postavi ta predpravica gre. 3. Tarifa se določi po deželni vladi in dež. odboru. Predlogi so bili sprej eti.
Predlog dež. odbora, da se ravnatelju šole gluhomutcev, kakor tudi učiteljem in učiteljicam, slednjič strežaju in poslom pri tem zavodu s 1.
januarjem 1875 letne plače zboljšajo, se izroči odboru v pretres.
V.	Seja 24. septb. 1874. Poslanec Cok s tovariši predlaga, da se naj v tem zasedanji še izdela postava, po kateri se bode škoda pri divjačini storjena preiskavala, cenila in povrniti morala. — Deželni odbor nasvetuje vsled sklepa od 12. dec. lansk. leta in na podlagi posvetovanj ravnateljev deželnih mestjanskih šol: da se ustanovi 6 štipendij po 500 (!) gld. za one dovršene pripravnike, ki se hotč pripravljati za učitelje na mestjanskih šolah, kterim učiteljev primanjkuje. Izuriti se morajo v matematiško - tehniških ali pa v prirodoslovnih tvarinah. Morajo pa že v ljudskih šolah kot učitelji ali podučitelji službo imeti. Vsaka štipendija da se na 2 leti, po preteklih 2 letih mora dotični skušnjo napraviti in če bo za zmožnega spoznan, najmanj 6 let na mestjanski šoli služiti. Dež. odbor naj odslej skoz 5 let štipendije razpisuje in podeljuje, pred koncem te dobe pa o vspehu deželnemu zboru poroča. Predlog se izroči odboru za naučne stvari.
Slednjič se sprejme predlog dež. odbora, da se z deželne or o ž niče, ki je zdaj vredjena, vse pogrešljivo orožje proda, drugo pa shrani. — To je orožje, ktero so svoje dni kmetom davali, kadar je bilo treba iti v boj. Leta 1848 so se dijaki s temi sulicami in dolgimi puškami na kamen igrali ter drgali ž njih stoletni prah in rjavino. —
VI.	Seja 26. sptb. Cesarski namestnik izroči načrt in proračun stroškov za vravnanje Mure od Gradca pri Radeckijevem mostu pa do srenje Cven na štajersko - ogerski meji. Vravna-vanje bo trajalo od 1. 1875 do konca 1894 ter bo stalo z nakupnino zemljišč in upravnimi stroški vred 1 mil. in 530.000 gld., od ktere svote se porabi vsako leto 76.500 gld. K tem stroškom pri-klada država 4 desetinske, deželna blagajnica isto toliko, okrajne blagajnice od Gradca do Ljutomera 1 desetinko, dačne srenje ob teku Mure od Gradca do Cvena vkupaj 1 desetinko. Srenjam se pa prepusti, da v smislu §. 46. dež. post. od 18. jau. 1872 svoto, ki njim pripada, naložč mejašnim posestnikom in bližnjim vodnim napravam. — Za vzdržanje že obstoječih in prihodnjih staveb, za obrambo pobrežja na poprej omenjeni črti in za upravne stroške bo treba na leto 35.000 gld., od kterih prevzame država (če dovoli drž. zbor), deželna blagajnica, okrajne in srenjske isto toliko desetink kakor za uravnanje reke. — Država in dež. odbor imata dolžnost in pravico stvar izvesti in nadzorovati.
Poslanec Znidržič oglasi vprašanje do vlade zastran nadaljnjega delanja graje ob Savskem pobrežji. — Predlog dež. odbora, da se trg Lemperg iz sladkogorske srenje izloči in postane zasebna srenja, se po predlogu dra. Srnca in ker je c. kr. dež. predsednik izločitvi ugovarjal, povrne odboru za srenjske zadeve, da stvar še enkrat pretrese. Med mnogimi prošnjami, ki so se
dotičnim odborom izročile, jih je tudi več, od poslanca kmeta Barnfeinda oddanih, ki zahtevajo, da se posilno legaliziranje (poverenje) odpravi.
Dopisi.
Iz Gradca. (Domoljubi, držite banko „Slovenijo!") Naši politikarji so že zdavno spoznali, da nam je, ako hočemo kedaj politično neodvisen, prost in veljaven narod postati, denarnih zavodov silno potrebno. Naše politično stanje, narodna zavest se bode in se more le po boljšem gmotnem stanju vsacega poedinega in celote zboljšati; naš narod dobi še le potem veljavo, kedar bomo primernega kapitala imeli. Kapitalne moči se pa dan danes ne spravljajo več po poljedelstvu, treba je za to drugih sredstev; poedini ne zamorejo veliko, le v združenji je sila in moč! Naše prizadevanje mora tedaj biti, da si združenimi močmi pomagamo ter si tako vstvarimo primerno število bank, hranilnic in drugih denarnih zavodov. Iz tega pa sledi, da mora naša prva in sveta dolžnost biti, da si zavode, katere že imamo, vzdržimo in ohranimo.
Največi denarni zavod Slovencev do sedaj je pa banka „Slovenija;" ta se mora vzdržati na vsak način. Obstanek prve naše banke je zlo važen za bodočnost. Ne sme se nikakor misliti, da bi se mogel v kratkem zopet vstano-viti kaki drug in tolik denarni zavod, ako bi prva banka propala. Ne bilo bi dobiti več denarja, ker bi občinstvo zgubilo vse zaupanje v domače takošnje inštitute. Domoljubu torej skoro ni verjetno, da bi med našimi domačini zares bivala kaka izdajalska duša, kateri bi pogin „Slovenije" mogel všeč biti. Mislim, da politika pri takih stvareh nima nič opraviti. Izgovor z različnim pol. prepričanjem bil bi tukaj prava neumnost in bi kazal duševno nezrelost in grdo popačenost vsega mišljenja. Bankine koristi in pravice se ne delijo po pol. izpovedi, nego po vplačanih denarjih. Banka ne sme in tudi ne služi strankarstvu, ona hoče koristiti liberalcem ravno kakor klerikalcem, ker ni političen, nego ljudsk denarni zavod. Da doplačevanje na akcije dobro napreduje, more nas le srčno veseliti.
Iz Celja. (Obsodba). Andrej Kunač, 23-leten budodelnik in prav izvržek človeštva, je po noči od 6.—7. sušca t. 1. v Cigelnicah fare sv. Martina pri Vurbergu svojo ženo Ano, svojo tašo Mico Polič in njeno vnukinjo, Ano Kolarič, za-vratno v postelji napadel in vse tri grozovito usmrtil. Po 3dnevni končni obravnavi pred celjsko okrožno sodnijo je bil 26. t. m. od porotnikov kriv spoznan hudodelstva trojnega umora, in od sodnije k smrti na vislicah obsojen. Želeti bi bilo, da bi se taki hudodelniki brez usmiljenja umorili, drugim v svarilen vzgled, ker je naša jetnišnica že dosta premajhna, toliko je hu-dodelnikov! —
Od sv. Lenarta v slov. gor. (Kaki narodni gospodarji alj nacional-ekonomi da so Šent-Lenarčani!) Lenarški tržani so okr. cestnarja prisili, da je moral pri „črnem križu" ali pri „črnem lesu" ob veliki cesti šumo blizo 4 sežnje daleč posekati, češ, da je šuma zakotje tatov, ki v lesu na ljudi prežijo in jih napadajo. Ker je pa pri vsej storjeni krivici vendar še precej lesa ostalo, bodo „purgarji" menda še to dali posekati, ker se zamorejo paglavci tudi tukaj poskrivati. — Ko bi ljudje tudi po drugod začeli izsekavati vse šume, po kterih se tatovi in razbojniki skrivajo, bi postala lepa „zelena" Štajerska v malo letih ogoljena pustota.
če pa že Sentlenai čani tako radi — seveda iz ozira na javno varnost in občno blagostanje — goščave izsekavajo, jih zavrnem na stezo v lor-manskem Kamenščaku in tudi indi, da pogledajo košato grmovje ob cesti, ki ubogim kmetom veliko sena z vozov populi, kadar ga domu vozijo. Tu posekajte, če ste za občni blagor tako vneti, na vsaki strani, če hočete za seženj grmovja, les pa pustite pri miru! (Kdo bo pa kmetom škodo na lesu povrnil? Vredn.)
Iz Radgone, 28. sept. Čudom se čudim, da se ni hitro naznanila „Gospodarju" žalostna zguba, ki je zadela okraj gornje-radgonski že pred četerimi tjedui. Umrl nam je namreč 1. sept. vrl, mnogozaslužen narodnjak Jožef Žitek, nad 40 let župan v Turjancib, in precej let tudi okrajni odbornik. Kot izrednemu poštenjaku, vernemu kristjanu, vzglednemn gospodarju, bodi mu/s temi vrsticami postavljen časten spominek.
Od sv. Lovrenca pri Ptuju. (Zdivjano pobalinstvo.) Svetejši ko je den, zlobnejše hudobije se ob njem navadno godijo. Pravim: navadno, ker zares že težko prejde praznik v letu, kteri bi bil brez hudobije — ne v okrogu dežele, nego v okrogu tudi male farice, večkrat tudi srenje! Žalibog se nam ta skušnja kaže tudi v lovrenčki fari. Ne bom našteval ničvrednih činov, ki so se v preteklosti obilno godili, pa se z dobrohotnim molčanjem zakrivali. A preteklo nedeljo 20. sept. doprinesene hudobije zamolčati več ne smem. Naj svet zve živinsko surovost nekterih naših dečkov njim v sramoto; morebiti njim to osramotenje služi v poboljšanje, kar pomozi Bog! — Neki hlapec iz Grlinec imel je znanje z neko deklino na Kukavi. To je jezilo ondotne dečke; ker je omenjeni, precej močni hlapec nektere izmed onih par-krati že poprej bil nadrl, so ga s tim večo pazljivostjo in jezo zalezovali. Ko preteklo nedeljo po dnevi še k svoji vlačugi pride, najde ondi dva dečka. Po kratki vojski sta bila premagana, a ne užugana, ter hitita po pomoč. Vrneta se s peterimi drugovi. Vsem ni bil omenjeni hlapec kos, ter je bil od dečkov grozno pobit in polomljen. Pustijo sicer še živega na cesti ležati; ob 9. uri zvečer se pa zopet vrnejo, in ko ga še vidijo ondi na polj živega ležati, začnejo v svoji živinski si-
rovosti in besnosti po njem hoditi, da so mu ves drob pretrgali. Vendar je še do drugega jutra živel in prejel zakrament sv. poslednjega olja. Vemo uzroke tej divjosti, a rajše molčimo! Bog daj, da vsaj zločinstva ljudem oči odprejo!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Na Dunaji imeli so 25. in naslednje dni sept. mnogo veselja z mornarji severno-tečajne ekspedicije, ki so bili sijajno sprejeti. Pripravlja se že druga ekspedicija v deželo belih medvedov, da bo menda zopet, če se posreči, kakor je bilo zdaj: „Deutschland hoch!"
Štajersko. Od 23. septb. zboroval je pr-vokrat v Gradci deželni učiteljski svčt. Govorilo se je med drugim tudi o Vogtovi teoriji, da je naša Eva opica bila, da bi toraj človeški rod opičjega plemena bil. Prepuščamo to skrunjenje človeka ■ opičarjem, ki pri svoji plitvosti čast uče-njaštva v tem iščejo, da s puhlimi domenitvami (hipotezami) ropotajo, ker jim korenitega znanja menjka. Čudno le, ako učitelji to nagoto kažejo. — V L i p n i c i sklical je minister- Stremayr shod volilcev, kterim je razlagal dosedanje delovanje držav, zbora, pa ob enem tudi opomnil, da ga naj ničesar ne vprašajo, ker bi kot sodruž-nik vlade odgovarjati ne mogel.
Češko. Lani izvoljeni federalistični drž. poslanci zgubili so svoje mandate, ker niso hoteli na Dunaj med ustavake; toraj bodo zopet — Bog si ga ve, v kolikorkrat že — nove volitve in sicer 20. t. m. za kmetske, 23. pa za mestne občine. Voliti je 33 poslancev. Ni dvoma, da bodo povsod značajni staročehi voljeni, ki zopet ne pojdejo v drž. zbor, ker ima češko kraljestvo samo svojih državnih pravic.
Z deželnih zborov:
V	kranjskem je predlagal g. dr. Blei-weis, da se pomnoži število okr. zdravnikov, ker se posebno ob kužnih boleznih pomanjkanje zdravnikov živo občuti. Nasvetuje vsaj za kamniški, radoljski in krški okraj zdravnikov postaviti. Predlog se sprejme in odboru izroči.
V	gornje-avstrijskem je sprejet predlog, da se vojakom ob časih žetve dopust dovoli.
V	dolenje-avstrijskem je dež. predsednik poslance moral opominjati veče varčnosti iz ozira na obdačence. Dovolili so namreč mornarjem severne ekspedicije 8000 gld. nagrade, potem več srenjam 50 % doklade na direktne davke. —
V	č e s k e m je bil sprejet predlog deželn. odbora, da sme praško mestno starašinstvo 5 milijonov na posodo vzeti in da se ustanovi mestna hranilnica. Posojilo namenjeno je razširjenju in olepšanju mesta, stavljenju velike mesnice in osrednjega trgovišča zunaj mesta.
V	gališkem dež. zboru predlagal je kmet-ski zastopnik Stempek, da se naj izdela postava,
ki bi branila pijančevanju na kmetib. — Čudno! Ne brani li tega najstarejša krščanska postava? Če ljudje za božje postave ne marajo, se bodo še manj za človeško brigali.
Razne stvari.
(.Društvo sv. Mohora), ki razpošilja ravno zdaj društvenikom bukve, se je v tem letu zopet povzdignilo. Lani bilo je 21.892 društvenikov, letos jih je 24.080, toraj za 2188 več od lani. Po škofijah razvrstenih društvenikov je : v ljubljanski 8698, v lavantinski 8632, v goriški 2712, v krški 2391, tržaški 1181, sekovski 115, zagrebški 110, senjski 102, poreški 56, sobotički 42, videmski 19, iz ostalih škofij skupaj 11. — Poprek je vsak 53. Slovenec deležnik društva. Po številu duš šteje lavantinska škofija primerama največ, tržaška pa najmanj društvenikov. — Vsak dobi za 1 gld. letos 6 bukev, ki znašajo 63 tiskanih pol. Te so: Življenje svetnikov, življenje in smrt Jezusova, občna zgodovina, domači zdravnik, zlate bukve vsega, kar je znanja vredno in koledar za 1875. Razposlalo se bode 145.000 bukev! — Društveni dohodki znašajo v tekočem letu 25.902 gld. 93 kr., stroški pa 25.868 gld. 46 kr., toraj ostanek 34 gld. 47 kr., ki pripade Janežičevi u-stanovi. Društvo spravi vsako leto blizo 26.000 gld. v trgovino ter plačuje blizo 700 gld. letnega davka. — Slovenci smemo ponosni biti s tem naobraznim društvom, kajti ga ne najdešenacega pri nijednem drugem narodu, dasi so nekteri že bolj omikani (od ene strani namreč) ter štejejo veliko več duš — pravi „Kämt. Blatt", iz kterega smo to posneli. Če še pomislimo, da dela to majhen närod, ki se je tisoč let sem v duševnem in gmotnem razvoju z a ver al, pač ni obupati nad bodočnostjo našo, ako nas Bog le ovarje zaslepljenih voditelj e v, kateri so se nam vsilili.
(JYuxttanilo.) Pri sv. Uršuli v Dramelj-ski fari — ali v Gorjancih — letos ne bo nobenega sv. opravila, ne na sv. Uršule dan, ne v nedeljo pred, ne po sv. Uršuli, zato, ker se je v Drameljski fari strašno žalostno hudodelstvo zgodilo, da je poštena deklina v znožji hriba sv. Uršule bila zaklana. Od sv. Uršule v Dramlji.
(Samoumor.) Pretečeni torek, 22. sept., se je na Žepini pri Vojniku tamošnji posestnik Horvat, naselnik iz Hervaškega, v goši ustrelil. Denarne zadrege so ga k temu brezupnemu činu napotile. Več dni pred samoumorom je iskal denarne pomoči, toda zastonj. Svoje dolgove je v najlepšem redu do zadnjega krajcarja popisane zapustil. Nobeden človek ga ni sposnal, da bi se mu „mešalo"; pa kakor navadno, je komisijska preiskava na dan spravila, da se mu je „blodilo"-Se godi to morebiti zavoljo cerkvenega pogreba? Duhovniku so potem roke zvezane; da si je prepričan, ka se nesrečnež nalašč pri popolni za-
vednosti umori, mora ga vendar cerkveno pokopati. — Zakaj silite ljudi po smrti v cerkev, ktere so se v življenji vedno izogibali? Nedoslednost liberalizma.
(Imenovanja.) Na mariborski realki, ki dobi letos še 7. razred, imenovan je za ravnatelja Jož. Frank, dosedaj profesor na realki v Lincu ; — za ravnatelja realke v Gorici dr. Schreiber, dtizdaj gimn. profesor v Solnogradu; za ravnatelja mestne realke v Trstu Liborij Peiker, dozdaj ravnatelj občinske nižje realke v JSgerndorfu na Slezkem. Kakor kažejo imena, sami Nemci. Čakajmo še, kdo da pride za gimn. ravnatelja v Celje, potem bo še le prav očivesten vspeh naših „mladih" politikarjev, ki so v drž. zboru na stran nemških ustavovercev stopili.
(Spremembe v Lav. Škofiji.) Č. g. Lov. Potočnik je postal župnik in dekan v Gornjem gradu. — Prestavljena sta čč. g g. kaplana: V ras Jož. starj. za namestnika k Materi Božji v Puščavo, in Jurčič Jož. k sv. Benediktu v slov. gor. — Na novo vmesten je g. Haubenreich Al. za kaplana pri sv. Martinu blizo Vurberga.
(Za družbo duhovnikov) so nadalje vplačali čč. gg.: Stranjšak Mart. 26 gld.; — 'za L 1874 po 11 gld.: Altman, Lah Mat., Smrečnik, Žičkar, Ostrožnik; Rotnik 2 gld.
Listnica vredništva. A. J. v G. Ker veste za adreso, izvolite sami pisati po stvar. Vredništvo ne more naznanjenih reči ljudem poskrbljevati.
Tržna cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celju		V Varaž-dinu	
	fl.	kr.	fl. [ kr.		fl.	kr.	fl.	kr.
Pšenice vagan ....	5	10	4	80	5	20	4	80
Rži „ ....	4	—	3	50	3	60	3	15
Ječmena „ ....	3	80	2	—	3	—	2	70
Ovsa „ ....	2	40	1	80	2	40	1	80
Turšiee (koruze) vagan .	5	10	5	—	3	40	3	10
Ajde „ .	4	10	3	80	3	80	—	—
Prosa „	4	20	—		3	20	2	50
Krompirja „	1	90	1	40	2	—	1	60
	1	80	2		1	_	—	-_
Slame (v šopkih) „	1	40	1	20	—	70	—	—
„ za steljo „	—	80	—	80	—	40	—	15
Govedine funt ....	—	28	—	28	—	28	—	22
Teletine „ ....	—	32	—	30	—	30	—	34
Svinj etine „ ....	—	34	—	30	—	40	—	30
Slanine „ ....	—	-	—	38	—	46	—	28
IiOterijne številke:
V Trstu 26. septemb. 1874: 71 44 4 52 55
Prihodnje srečkanje: 11. oktobra.
Grozdni sladkor
(©ritubiitjukir)
in vinski cvet (2iifof)oi)
za vino delati priporoča po primerno nizki ceni
jVl. Berdajs
' 1—4
v Mariboru.
r
Kmetija na pvotlaj!
Dne 12. oktobra 1874 se bo počenši ob 9. viri predpoldnč na murskem polji v vesi Turjancih fare Kapelske, kmetija pokojnega župana Franceta Žitlia po prostovoljni dražbi prodajala. Ta kmetija obsega nad 32 plugov najboljše zemlje in sicer: blizo 15 plugov njiv, 10 plugov travnikov in paše, 7 plugov gozda. Zidani, s ciglom pokriti hram, skedenj, štale in druga poslopja so poprek v kaj dobrem stanu.
Sodnijska cena jej je 4500 fl. Deseti del te cene ima vsak, kdor se dražbe vdeležiti hoče, pred njo položiti. Hitro po tej dražbi se bode razno kmečko orodje, pohištvo, živina itd. prodajala. Kar se 12. oktobra ue razproda, pride 13. in sledeče dni na vrsto.

Dediči pokojnega vabijo k obilnemu vdeleževanju.
Priporoča me
seme ruskega lanu,
ki se silno dobro obnese, dvakrat v letu 3 do 3'/» čevlja visoko vzraste.
Na prodaj se dobiva po nizki ceni bokal po 25 kr. pri
Francu Prislan-u
v Parižlih, pošta Braslovče (Frasslau).
V zahvalo in priporočenje.
Čutim se v svoje veselje obvezanega, da gospodu Leop. Perki, podobarju pri sv. Trojici v slov. goricah, zasluženo hvalo javno izrečem, ker mi je napravil spominsk križ s pribitim Zve-ličarjem. Priporočam torej g. L. Perko vsakemu in za vsakošno podobarsko delo, ki ga bo dobro in cenó zvršil.
Pri sy. Ani meseca sept. 1814,
3-3	Lovro Zavernik.
Feliks Schmidl
2—3
in narejara
i' Mariboru,
koroško predmestje (Kiirntnervorstadt) št. 13. priporoča svojo bogato zalogo novih cimentiranih polovnjakov z železnimi in lesenimi c^broči. Prodava se tukaj tudi izvrsten cvet vinskega in sadov-nega kisa po jako nizlti ceni.
Razpis učiteljski/t aluzeh.
V šolskem okraju Ljutomerskem so sledeče podučiteljske službe definitivno za podeliti:
1.	na 4razredni ljudski šoli v Ljutomeru 3 podučiteljske službe po 560 gld. plače. Ena izmed teh zamore se tudi podučiteljici podeliti ;
2.	na dvorazredni ljudski šoli pri sv. Križu in pri Malinedelji, povsod ena podučiteljska služba po 440 gld. plače in s prostim stanovanjem. Prosilci popolnoma zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisanju naj položijo prošnje podprte spričalom učilne zmožnosti do 20. oktobra t. 1. pri dotičnem, krajnem, šolskem svčtu. Shodne se hočejo tudi provizorni poduči-telji proti renumeraciji od 420, odnosno 330 gld. v službo vzeti. —
Okrajni šolski svet v Ljutomeru dnč 25. sept. 1874.
Predsednik:
1-'2	Premerstein.
Razpis podučiteljske službe.
Na 4 razredni ljudski šoli v Ljutomeru je izpraznena in razpisuje se podučiteljska služba s postavno plačo po n. plačilni versti.
Prosilci popolnoma zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanju naj položijo prošnje do 15. oktobra t. 1. pri podpisanem okrajnem svčtu. —
Okrajni šolski svet t Ljutomeru predsednik=
2—2	dnč 17. septembra 1874. Premersteln.
i
Karl Hesse,
pasarski mojster v Mariboru Viktrinliofgasse štev. 28. ¡»rijtoroča se
p. n. občinstvu in posebno častitej duhovščini za vsakoršna dela, spadajoča v nja umetnijo, ter zagotavlja, da hoče pošteno in ceno postreči vsakemu.
•eeeeeeešoseeeeš;