1301 A£Hi‘ VIPAVA 1969 !ejn,K H a. Z .-V ,.'V., v. - . -s v' 2 Lačen sevi 31/-— Hodil seravv prvi 411 drugi rszred, ne vem več vnatancnot Z drobnimi kor-ki s,em hitel iz šole.. Tiščal sem; roke v zepe-in v noge me je zeblo. Srenvna sneguvje držal in pod.podplati; glasno škripal. Sel sem kar povprek ;cez feabrzli -potok. Niti na ledu se tisti dan nisem dolgo pomudil. Premiasi j e val sem, kako bi biro le.pò, cé bi me mama res pustila k sosolcu Datku. Darko je bilvsin kar boratela obrtnika, saj so pri njih. ze tedaj imeli radi joj motor, pa tudi Darko-se je smel kdaj pripeljati sv kolesom v solo. 'J soli sva sedela skupaj. Ce sem mu pomansi pri .nalogah, mi je rad obljubil ‘bombon, ce sem. na pa uščipnil, me. je zatozil Tisti dan pa mi je celo dopoldne prigovarjal, naj pridem k njemu,rker bodo naredili čudovite jaslice. Rekel sem mu, da me mama ne bo nu stila, pa mi j e tako živo slikal pisane lučke na drevesu, v čr-edo belih ovac in pastirja, ki piska na piščal, ;1 n jezeree in labode na njem in sveten? Jožefh, ki mu je odlomil glavo, pa jowje mama tako lepo prilepila nazaj, da se prav nič ne pozna, in :t... Silno sem mu zavidal tako razkošje, dri nas pa naredi stara teta vsako leto majhne jaslice v kotu. Dolgo sem moralvproslti mamo, da me je pustila k Darku. Naročala mi je, naj se cimare j vrnem, da bomovskupaj molili rožni venec, /se sem obljubil in ze zdirjal cez vrt in cez ■ amrzli potok. v Darko me je čakal z e na pragu, v vezi sva e sezula, in s ponosom me je peljal v hišo, jer so se šopirile krasne Jaslice, v^se je rilo ze. narejeno: 'pastirci sovze stali na svojih mestih, celo angej, se je ze pozibaval na li.ajlonski niti, le lučke na drevescu in v votlini še niso norele.vTe bodo prižgali šele v raku. Z očmi semvpoziral pisane bombone na boato obloženem božičnem drevescu. v Ob rrvera mpaku sva zlezla na pec.; Prišla .j c Dr jvtcov*i mana. i r^c^ovr. n'! ^ j e i v sestrica. S-ppp-ev0!^ 1evmaiPA zaV-n.j j . Jezuscek v .jaslicah, ce p-a nič ne k 'be in ce nic ne joka, ker lez- na tr^i slami. In mamica je hčerki lepo razlagala: „Marìjavin Jozei sta iskala po celem me-e?tu nrenociščavin Peilehemcani^so ju podili: .Izginita berača, ki nimata s cim placati, ta— yih mostov ne mapapo!’ Ker v'mestu nista.mo^ crip debiti prenočišča, • sta. sla na emajno in prenočevale, v revni stalici. Tam je prišel Jezuscek na svet.” „Pri nas na bi ju sprejeli, kajne, mamica” 1e sprsevala ^eklica, „Sev^da. / zsornji sobi bi jima zakurila in nosteljo pripravila in tudi jesti bi jima dala, kolikor bi hotela.” v „Tudi ce nebi pimela s cim placati?” „• „Seveda, saj ce nebi imela denarje, bi nam srečo izrrosila, da bi atavveo denarja- zaslužil in da rje bi bilo nesreče pri hiši. In Če bi se Jezusček pri nas rodil,'bi dala plenic in toplo odejo, potem bi nas pa on vse v nebesp vzel.” Tako sta se pogovarjali mati in hci. iVJi-dv'3 z Darkom sva molče poslušala in strmela v čudovite ia^lice. Komaj sem opazil, da se 1e že stemnilo. Zlezel sem s pecU Tedaj ra je nekdo notrkdl, vrata so 'se počasi odprla in v sobo je stopil ^olonlav' starec z dol^o sivo br^do, razkustranih las, odet v star površnik, vki je imel na komolcu cvet je> na stari’"! hlačah je bilo mno^o nerodno prišitih z»ri»t. ^rsti n° norah so mu siedali iz raz-tr"anihvčevliev. V otrpli roki je stiskal debelo cr-rčnvvo, preko rame pa mu je viselo znamenje nje^ovesa stanu - malha. w „Dober večer, dobra sosp11 ! Bop daj sreč» in zdravja vam, vasi družini in živini,”' je pozdravil. „Dober večer, ” je odgovorila pospa in se namrdnila. „Ali bi l'-hko pri vas prenočil, gospa? Mraz je zunaj in tema.” „Jaz vae nimam kam dati. Pojdite kam dru- fi&m! ’* v »Prosim vas, v božjem imami va'-:' prosim*, vsaj v^hlevu bi prenočil in Pop bi vam 'plačal. Pa košček kruha prosim'z a .boz j i Ion. Prosim', dobra gospa...” »Jaz vam nimam kaj dati,” je skoraj zavpi-In. »dobra gospa”, »res ne, 'tudi mi nismo se večerjali in revni §mo... Pojdite naprej, vas bodo ze kje' renociii.” Starec je pomolčal, se ozrl po hiši. Njegov pogled se je ustavil na jaslicah, na bogato obloženem drevescu, in na zareeih Ipckah. Prijel je za kljuko, se vzravnal in s.e’ se enkrat ozrl. Ledeni kristalčki n?:nje^ovl^bradi, brkih in la'-eh so se zalesketali v tiso-c barvah, se bolj pa so se zalesketale njegove oci. Počasi se je okrenil, odprl vrata in stopil v noe. . Tešijo mi je bile. pri srcu ihvhitel sem o-buvati čevlje.' Mimonr de sem slisa.l dekletce, ki je .spraševalo mamo, zakaj ni, vzela be-raca eez noe. . v _ v - . ”Da mi bo usi raztrosil po hiši, ne?” »Pa ne bo zdaj zmrznil zunaj?” »Ne bo, ne. Je v take. vrste. Pa tudi c e bi, bi ne bilo nobene škode. Saj je itak vsemu svetu v nadlego.” Samo se lahkonoc sem rekel in stopil na ■,?„ belo poljano. Zagledal sem starca, ki je počasi stopal po izhojeni gazi, se ustavil, obrnil,visoko dvignil palico, potem pa.se naslonil nanjo. Strah.me je bilo. A sem vendar stopil k njemu. »Stric, pojdite k nami’' s-em rekel. ,0n pa. ni ni c odgovoril, samo za menoj j evstopal. Doma je stara teta ravno dokončala, jaslice if| s pobožno kretnjo prizeala dušico in nekaj Časa molče strmela v. plamenček. Mama- je staj. cu prinesla kruha in toplega m^eka. Po rožnem vencu je teta nagnetla slamnjaco z novim koruznim slacjem. S peči sem sl-edal, kako je odložil palico in malho poleg sebe na tla, slekel povr- 5 liìr, p e pokrižal in zb vi v odejo. '/ moji troski Slavici ra so se j repletale razne mi-’ i in v sanjah so se iri 1 rikazovali Jožef, T ri ja, skopi Betlehemcani, uarkova mama, b, i°ac . . . - Jo#*- Ù loiču Snes bo pobelil vsa'polja, vrtove, robelil prelepe planinske svetove, prenovil bo zemljo in dal ji nov svit. To noe bo prekrasna, prelepa in jasna, ko lue se na nebu bo prikazala, kó zvezda ha not se bo zopet podala. Takrat bo rojeno v st alici Dete preljubo na. slamici. Ko dan se zasvetil bo nov, častit bo mnopo rodov. z alu KRP A M L I J 0 SEL v v Z I C E Č N 0 0 T 0 A tpo Jt K fclil/ *1 v Sredi junija je bilo. Tekli .so zadnji solski dnevi, c as zadnjih naporov, upov in strahu - najiepsr cas. vPo končanem pouku Smo sedli na deskevzs za solo in se popovarjali. Bilo je zelo živahno. Eni so dražili tiste, ki ^o navdušeno sovorili o svojih načrtih, drupi so tožili o sprejemnihI^p/M- Pine me je udaril po rami: „a, pa smo ' se resili!’* Bine, moram reci - bila sva dobra^prijatelja. Skupaj sva uganjala vse otročarije, ki jih oremore povprečen osmošolec. Sem sparga pretep, 'Ljubezenska pisma, izzivanje u-cit eljev, rum in ciparete na končnem izletu, kovse zreli osemletkar ji hvali jo. g-, svojo možatostjo. Bine. jevbil dober poba. Doma so pa stropo držali.vOce jo bil neizprosen. Kadarkoli sem orisel k njim, je kdovod o-trok jokal. Stari je imel dobro službo, a učil otroke skromno ž’veti. Tistikrat sva z Binet.oin - zidala p rado ve v oblake. On je sanjal o strc>jnem--inženir ju rjelal razne s k 1 e p e, za katere sem vedel, da jih ne .bo držal. Tudi med dekleti j e/bilo živahno. Učitelj i c e | v zpojitei j 1 c e in;kaj vem,vkaj se vse so yz el eie postati ^ tf.se'-...so kar žarele od lepih zelja, tfera bo sl a'na ekonomsko, Ire-v na na administrativno. Da, Irena, si rotai 0 lepi načrti, lenivjunijski.^nevi -malo komu ste se uresničili! B.obo'zne želje, ' trdni sklepi - kot veter ste izpinili. Os-tpl je le prijeten - duh, spomin na tiste drji. Poleti sem bj,l na. Reki. Marsikaj vidiš I na smrdljivih reskih ulicah, zato te ne sme presenetiti ne čudno 'recanje, ne spremembe. vv Zašel sem v kot proti reskemu plezališču. Tii j zame najbolj zoprn jel Reke. Ne odtehtajo ca niti smrdljive koce na- brepu z» meTtom. Oioi’aXìPe - opledaXo mature, v pooisano s kredo, založeno s smetmi. Ta prostor je razmeroma zapuščen, zato si sprehajalec dobro opleda vsak ga tujca. Že sem se nameril proti umazani,Rečini, kar mi nride nasproti dekle v belem p^ascu. ^ila je moja nekdanja sosolka Irena. Čeprav je s sklonjeno ^1avo zamišljeno stopala po razgretem tlaku, sem jo takoj spoznal. Po-zdravil sem , vesel nesadn^pa srečanja. Podala mi je roko in zardela. Zanimivo! „Kako- sre?” „Hvala, vdobro.. Študiram se vedno. In ti?’’ sem jo vnrasal* y v „faz9 Ah no, kaj! Ze drupic ponavljiaro raz-re'5." . ^o'3 trsatskimi stopnjicami sva rila limo-n^"1o in se ropovarjala o vremenu in stvareh, ki naju prav potevo niso zanimale. Oba. sva bila v z.adres-i. Takrat nisem vedel, zakaj. Lani rozimi sem se vračal '2. .vlakom izvLju-bljane. V kupeju jc bilo toplo, /zel sem casoni s, a br-ai nisem.. Strmel sem v zasnežena polja, ki so hitela mimo mene. / srce- mi je kanila .^renka kaplja. Čudno, vedno, ko se vozim z vlakom. , sem potrt.. Nenadoma so se vrata hrupno v odprl a.. vrvku-pe jevstonil neznanec. Izpod kučme so mu štrleli črni lasje. «Zdravo, fant!” m ■ je udaril prišlec po rami in mi semel v roko. Nisem pa takoj spoznal. Rdeče, črnoobroblj ene oči, izpit obraz, te notoze. . . ■ • „Ah,vBine, ti si!”/eselo sem se^el nekdanjemu sošolcu v roko. „No, kako pre?” Prehitro je drvel vlak, midva pa sva si imela toliko povedati. / postajni restavraciji sv« obvtoplem čaju nadaljevala posovor. Bi^e se je ču^no spremenil, odkar sem pa zadnjič videl. «Glej, sfari mi je umrl,” je začel. „?rav nosebno nisem ljubil, a me je vsaj k redu navajal. Kovje ležal na joarah, sem bil ve°el, da ne bo vec vnitja v hiši. Sedaj pa ... ni-konsr ije brina, kr.j delam, koliko zapravim. 9 Mati? ?ha, ljubimka r. posta j^ir. n .v.* sinil kom» Na st aTs leta se ji je, koklji, pc.rnet skisala. Obesil sem solo n-, klin. Mati mi d*?je denar, jaz «“* pa požene .,kakor pac pride.’' Potem sva utihnila in vrtela vsak svoj kozarec. Cio-areta^.je usasnila. Hotel sem corniti popovor, prežalosten jo postajal. Spomnila sva se n§ lopa osnovnošolska leta, na sosolce ih .sOsolke. „Ti, poleti sem videl v Reki Ireno. Že dve leti ponavlja isti razred. Čudno, da njej n c. sre učenje, ko je bila v ondar med naj boljšimi. ” „ A, • n j.o si ;vi.d§l? Ha, .ha...-,” se je zarez i.1 Bine. „Ne veš. kako je z, njo? Ho, malo mi j C’ podobna. Verjetno ji štipendija ni z..a-do otovala. Kak tisoč k ujame takole v večer nh urah. Na Roki je mnopo klijentov, pri j.etno dekl- . . . ” Burja je brila in mi metala v obraz snežinke, ko som korakal domov. Pred očmi pa se -ni je vrtel reski Montmartre in M o ul in roure, iz nit faptov^ki (;’braz, črni vl as je, ki štrlijo izpod kučme,in bel niase. A kaj, to je kmalu izrinilo, dol^o pa je ostalo v srep • vnrdsan j e,, kdo je kriv, da'je obra^viz- n ..p 4* ///|/) /]i _q"f o - < - Ko Tvu '•!a .: ^ :; m at r..;o v oi- r kev. sv s on Kr iztì ob vooi ■ p; e :it- Ko, ki jo j v -ir kr-: • bo- režala rov poti« i.-ihova, n; at: M i<. rie j •■'la nirinK. kiihc vi so .-.tanovaJ.! na < ruocn c ■■'o ri- belile kmeti ja ; ■ bil . br< o ; o-a-r 1 atoč19 robili:na vdova jo skopaj s S'.-o v c - "o njo? zmeraj sposti ji. v o o- ''a i. celo n oj c ae. Vi n,i rad rovpril o ' b ;e ’ióst.i’ij Mi ^o.vvov-v -dno oo>; v : 1-il, Trouanc sr-c- i,-ili Miho-v i. "• i so ^ ^ 11 n i ^ c - roa i k i . i ■: t o s o ni j • •-• m o t i - i s n» 'on en va'-.! mo c a o pri 1 'r.bi': a -kino-••im ... snodar» jam sr» o del ali pobalini skibi, bodisi ^ k rad 1 i s ad ' al i ' a' »utali ja - i Lhc v k .i bi r i ne upal storiti .z 1 e•*, > . Kot ministrant ~rn dobro no z n v’1 vso faro Ljndj som razvrstil v verne, pobožnjakarje, hi v ave» itd, 0 večini p.obóznih ženic sem im, i v»* j sl.abo'mnenje. Kako ti c» a tudi ne ^mel, • saj mo :• tàk< HDèsn priS ijul iška vin kinom svete?'n Antona, ali pa z?..vijule prste> v r rt m obhajilni mizi. S kakšnim zadoščenjem sem s natene udaril no tako ovitih prokahc Mihovka se ni klanjala svetemu Antonu, ^;ti ni pol jubljal"' velikega raz el na pokopališču« Tz nje je vela pristna ver j, da se ji ministranti niti na sam' veliki petek nismo smejali, ko je neljubijala božjo martro, med tem ko smo se pri' tej pobožnosti mnogim do solz nasmejali -n n s-t»» v e l iki netek!' Ko smo teneskali,, je bila Mihova ba jta ena najbolj radodarnih. Kako lepo so zaropotali puhi orehi iz nospbdinjines-a predpasnika in kako so se prilegla jabolka zdravim, zobem! Prav ti.o+a- jabolka, ki sem jih z"odg,j jeseni ^ spoštovanjem in skušnjavo gledal coz plot. TrM vo smo nosili na v>-likosobotno jutro bi a/^oslovl ion O" en j, smo se ministranti 10 radi pomudili pri Mihovih. Ko sem vstopil v semenišče, sem si pridobil mnopa srca starih devic in vdov. Ali naj mi je biJo to vsiljeno prijateljstvo §e tako neprijetno, mi je vendar včasih prinašalo nekaj koristi. Mrjopokrat se je po maši zgodilo, da mi je tresoča roka sredi cerkve, vsem na očeh, stisnila v roko bankovec. Mene pa je bilo sram. Zardel sem in se hinavsko zahvalil. Bilo mivje , kot da bi me zalotili pri kraji ali lazi.v Na velikonočni ponedeljek me je na stopnicah pred cerkvijo ustavila Mihovka, me pobarala, kako mi gre v soli in ali je dobra hrana. Potem mi je stisnila v roko tisočak: „ha, namesto pirha! Pa se me kdaj spomni v molitvi1” v Takrat me ni bilo sram, čeprav se je metla mimo naju množica odhajajočih iz cerkve. Le zamislil sem se . Oni dan pa me je ustavil nas župnik: „ •»Oo-reb bomo imeli danes.'" Obstal sem. Pričakoval sem, da bo pove-d 1 ime kake drae-e mi osebe. »Mihovka je umrla. Bog ji daj dobro!” Da, bila mi je drasa oseba. Pri srcu me j stisnilo. Obrnil sem se in se zerozil. c misli,vda nisem nanjo nikoli niti posis-301, kaj šele, da bi zanjo pomolil. - 11 - svrm s/ #/}D Oce > r~d bi bil lUG ki bi ori tebe svoj ogenj in k Tebi svetila.v One, da bora lue! dobila - o - In ko^zasvetira, rae pošljii med milijone, ki si jim se neznanec, da, vsem te predstavim: „(11 o j t ° Oseta...” ■^o Id -ra r)o zemlji domaci, a ce ^os hotel, me nosi ji sejat tja v Afriko, v Azijo, med Indijance, ali me^ ^obave brate, da te bom oznanjal in tvoje dobrote delil, saj tudi zanje na križu svojo kri si prelil. '/sem bi rad svetil, Gospod, vsem kazal pot... p - zv cf sroDfi^r tif) RfUio Prebudi10 nie ie zvončkljanje. Pomel sem si oci in počasi vstal. Voda je bila premalo hladne,- da bi m' popolnoma prebudila. Hotel sem v cerkev, na nisem našel vhoda. Izgubil sem se ria samostanskem dvorišču; končno sem le našel prava vrata. pe';,ovniki so ze molili brevir. Tudi med raa^o je pod kupolo odmevalo mrmranje-. Masa je bil»vv latinščini. Ko je bila končana, sem takoj sel na rlazo. Ves dan sem se kopal. Za eno v uro sem pi iz-^osodil coin. Precej dele *ù o-bsle sera se prevrnil. Spoznal som, kalo čudovito” znam plavati^ 'Poni! sem precej vor _ in ko me ne bi bil rešil neki Francoz, bi se bil gotovo utopil; pa se nisem, ampak sem Francozu rekel :»Merci” pot m pa mi je odpovedala vsa francoščine., Soncevje zga^o invrae tudivposteno ožgalo. To sem občutil, zal, šele zvečer, ko sem se vračal v samostan. Kuhal sém si sam. Zajtrkoval sem dvakrat. Čaj mi je na bencinskem k.halniku zavrel v treh minutah. Ko sem kuhal kosilo, pa sc nastopile težave. Pro; kot juhà, mi je zavrel bencin v kuhciniku, kejr sem pozabil• namestiti ščitnik na rozerv-oar'. Pa je bilo kosilo kljub temu dobro. ■ v1 Za večerjo na mi ni bilo treba skrbeti, saj sem jo dobil v samostanu-. Jedel sem skupaj s tremi brati in nekim d•lavcem.vPo večerji smo dob'tir0li. Pozneje je prišel se opat in vsi so se srožno čudili mojim načrtom. Zaklepetali sme se. Spat sem sel- selc ob enajstih. Drugo jutro sem se prijaznim frančiškanom zahvalil z*1 gostoljubnost in jo'mahnil naprej. Po enem dnevu počitka sem snet stal na jadralski magistrali. Sonce je komaj vzšlo, pa je ze peklo. Pol ure sem'dvisal palec. Selc potem so zacvilile zavore nekoga ficka. Peljal je do Pioc. Kar precej je divjal. Ko p* sva po nekaj mčnutah videla nesrečo., jo postal previdnejši. Za jadransko magistralp je z ani ivo, da n pelje skozi mesta, ampak najmanj kakšna dva kilometra ‘stran. Do mo st a vodi. potemvodcop. Šofer mi je ustavil na odce-nu za Ploce. / daljavi so se vido-le pristaniške naprave in dim. Ka dru^i strani■ceste pa so počivala mala Bacinjska jezera. Do Dubrovnika je bilo n^ ka j vec kot sto kilometrov. Nisem čakal dolgo. Kmalu sera sedel v Volkswagen, ki-ga je vozil star Švicar. Šel j v Mostar. Obala se je počasi spuscala. Kma-sva se vozila po nižini,-med močvirji,, /se n-.okrop- je bilo polno prei ^pov, po kat- r th so t'ora acini rre-va?. ali kur ìvo, lovili ribe in r. ustavi i p li mreže. Nek e v daljav je b-lo v * eti ustje Nev e t ve. Šofc.r jo ustavil pi t-d nodvozom, kjer se odcepi cesta za tostar. Tam sta ze dva štopala. Onadva sta kmalu c oblia nekega tovornjaka, meni p- je ustavi-a volpa z rdečo registraci jo. Notri sta sedela dva funkcijonaria in mo izmenoma »intervju val a”. jol”» pa je^kolcala. Men brzinomer s mi je zdel na "Oc podob-n specialnim ruskim voltmetr m, ki jib premore tudi seraeniski kabinet. Ustavila sta mi v Neumu, to je v Posn •. zlati, "a ni — bilvdols-o v '‘-osni. Naložila ?ta me Nemca, ioz in ?na. Z renaultora sa c. brze 1 i ■ v : Drbrovni’e^. Ta vožnja je b^la. ves čas črdo-vj, . ': j tudi preizkušnja ze mojo nem- ščino. vnr slo je. 'Ton°jomv so se med skalami prikazali rovz e : na obzidje. Niser ^mel mnogo časa za gpre-Jan j 3va L > •. !irok< bzi ju. Ogi - ? " si 1 : ■ i ; i j in tr in j ivo. Na vi hu trdnjave s« naredil zanimiv ■ sn< t k: izza topa nek trdnjav Likal stari del z obzidjem-. Gas za ogled Du rovnika je potekal-. Ode-el sem iz mesta rc ■ itike trubadurjev. Za slovo se pcrled ; š< v stol . kjet ^va bronasta velikana vsako urovs kiji nabijata, po zvonu. Dubrovnik je ros čudovit. Iz mosta do magistrale sen s.' peljal s + -pi- i: ■ ;ora. Od te« ■ ;< ; ■ m« je pel j nek domačin s starim morne1 e^o", Ko nor \z~ stc.pil, ser tal: o.j pri nr a. vil ki'h alni1' ?a 9dej-stvo”« Na kobilo mi ni bilo trob.: doi^o erbati. Proti večeru sen po kratkem noeitk nadalje val stopanje. Zapored sem se peljal e dvoma tovornjakoma in ‘o se ie stemnilo, sen bil ze v Herc> rnovem. !fa:-: pa je, kot veste, ze Črna ?rora. Spet je bil za menoj xep kos poti. J Herc r.. ^no ven so me lepo spre j-: Li. tea-lo je man j k -.lo p n, bivbil ob fotosr fski apa- rat . ko ser pil or oiz ado nri neke. alb'- n-:kem sl asci eni ju. Moral se-. iti spat. roki se'- imel na- v v' 1 sJov non Počitniške zveze. Hitro ser ra naso L; v' domu jc bilo pravo rajanje, fantj-e in dekleta so se snetli v majhni sobi in divjali o: "r imofonuc Nekaj-crsa s .-.•m ostal, potem it i je sef, ki :-j e j e v r n i 1 i. z v c,,c. stil n o , po k a-zal •ost el jo. Pokril sem so cez filavo in v 11‘ enu t k u z a s pa 1. Zjutraj me je zbudilo smrčanje. Zbudil sem sefa,vplncal in se poslovil. Zajtrka nisem imel c ns > kuhati, z ato som pa naročil v "ost.ilni, pa sem moral čakati n • n j dlje, krt o bi er« kuhal s g p. Pri zajtrku sen si postavil cilj zn ta ’ • n: Danilov"rad. Povzpel sem e na cesto, sedel na obeost-n karm n in začel man vre s palcem. . . (se nadaliuje) ---rl-'p---__\ □ O O l->- 1j(>1 G. t OV' G / p O^A o K ^ 0 Da te ni meč1, čemi pustimi zidovi in za bodeoo žico, sem si mi 'lil. Sinoči sem t klical: „Pazjasni svoj obraz, Gospod!” Tedaj začutil roko sem np svoji rami in ml as začul sem znan«. Spoznal m.m Teb., Oce. / pogledu Tvojem n a. s «'l s m tclazte in miTu« Proti koncu alpinističnega tečaje ri n. je netilavvesela, novica. Zvedeli smo, da bomo za zaključek vsi odšli v Vrata, kjer bomo preizkusili svoje sposobnosti in znanje, ki smo si pridobili / v mr a "iških stenah. Zadnji dan smo pospravili šotore i,n se odpeljali v preleno dolino pod starim očakom Tris laven,. Pozno zvečer «nno se zbrali v koci in se kmalu odpravili snat, kajti čakal nas je naporen dan. Drn^o jutro nas je vodja razdelil v skupine in vsaki določil vodiča« Nasa sku-nina je imela nalogo preplezati Proj cnov raz v Stenarju . Na- o Z^ai no~ov rja, vsak vece m s Teboj se mlad vojak, ki sivzeli moči ra težko dn ve in noci, ki nrosl Sreč-:, ki ^ ru s j q je ni, kot v Tebi 0 č a-. . . - zv - tovsmo si razdelili kline in vponke tei se s tezkxmi nahrbtniki odpravili na pot. Na_prej je steza vodila skozi star gozd. Kmalu s no prišli do grape, ki na^ je spremljala do vstopa v steno. Torlovsonce nas je tako ogrelo, da smo morali sleci srajce. Ustavili smo se ob vstopu v steno, napolnili čutare z vodo in se pripravljali na plezanje. Ravno ko smo si pripenjali kline in karabine, so se pripodi-le cez greben črne megle. Vremenska napoved ni bila ravno ugodna in zato smo bili pripravljeni na vse. Zazrl sem se v prelepo dolino Vrat, ko me predramil zvok klina, ki ga je vo-§io zabijal za prvo varovanje. Prva naveza je ze plezala, ko sem se z drhtečimi rokami navez«!. Nenadoma sem začutil strah pred to ogromno steno, ki se je dvigala pred menoj. Tovariš, ki je pl.zal pred menoj, mi je izginil izpred oci in nekaj hipov kasneje mi je njegov glas velel, ne plezam naprej.Odgovoril sem, da sem pripravljen in se začel vzpenjati. Sam n"sem vedel, kdaj sem začel sam pri sebi brundati neko pesmico, ki mi je ravno padla na pamet. Kmalu sem stal na stojišču poleg tovariša. Vpel sem varovalni klin in začel varovati tovariša, ki je plezal za menoj. Po tretjem raztežaju je začelo rahlo deževati iz megle, ki nas je obdajala, da nisi videi deset metrov pred seboj. To pršenje sevje kmalu spremenilo v dez in moral ■em obleci vetrovko. Čeprav so bile skale Mokre, smo not nemoteno nadaljevali. Malo nod vrhom je začelo se snežiti in grmeti. Ker v takem vremenu nismo mo^li nadaljevati poti, smo si poiskali zavetje pod nekim previsom in odprli nalfbtnike«, Nato smo vsi rremrazen^ ca— 'ali, kdaj bo dez prenehal, kajti v takem ni--mo mogli nadaljevati poti. Cez kake pol ure je dez malo prepeh'1! tako, da smo lahko ns-laljevali pot. Ce kaka dva raztežaja in že smo bili na vrhu. Tu nas je čakal alpinistični krst. 1 Zabeli prno se-st>usc«i. Čepr-av^ j j dez lil irot iz '-Va“a,smo se razipi mo ppuscali povpo-bočlu, Kajti vedeli smo, dovnas v dolini čaka torila koca in veseli tovariši. v £ Moše Bilo je lepo jesensko jutro, tako, ., ki planinca privabi v <^©r'e. Me,pia, je se ležala v rebreh’nad dolino, kot da skriva neprecenljivo lepoto in se obotavlja, da bi jo odkrila. Skozi tiho dolino, katere- mir je motila le rečica, ki je preko brzic ‘tekla dalje v ravni-n^kl svet, je hodil mlad,postaven fant. Oble-. č^n je bil v pumparice, rdeče dokolenke in goj-zàrice. Na hrbtu je imel težak nahrbtnik, i§ v-otere^a je visela rdeča vrv. Hitro 1 n zamis— 1 j eno je stopal po pesvv, da se je kremen tri no d odločnimi koraki, Mord ni opazil plahega, jelena, ne nrebujajóce so narave. Ni se oziral ne na levo, ne na desno. Ob -mzdu se je nena-s0m:f) ust k vil • snel nahrbtnik in s$ usedel na trhel panj.. Morda se je v mislih ze vzpenjal po steni, ki jo je mislil danes osvoj iti..Nemo je zrl predme in dihal globoko, da se((je dih spreminjaj v meslico. ,7 blizini.se j 9 zaslišal vrisk,.ki gavj e predr ril iz premišljevanja. Kmalu je prišel iz nasprotne strani njegov tovariš, ki je bil v enako opremljen kot on. Očitno sta'bila domenjena, da se dobita n5) tem mestih Ponovno sta zavriskala, v prebujajoče se jutro in odšla dalje. Hitrov§ta hodila po poti, ki ju je vodila mimo melise in pašnikov, kjer so se pasle prve krove j pokramljala sta s premra-zenim poštarjem in odšla dalje., Nekaj casa sta še hodila; pod njima je ležalo mep-leno morje, okoliški vrhovi pa so kot otoki gledali iz njepa. Hitrihvkorakov sta prispela do črvih ceri. Preplašila sta trop pamso.v, ki se je pasel med skalami. Cez dobro uro pa sta prispela do stene,' ki sta jo hotela preplezati. Merla se je dvignila in nasprotno strah 'je obsijalo sonce. v Steno sta ze večkrat preplezala. Daleč napkroer. je bila znana kot zelo krušljiva in nevarna. Hitrovsta pripravila vse cotrebno za vzpon in začela počasi .a vstrajno prema-p-ov^ti steno. '-Karre ■ je bil mrzel in se je krušil, zato sta napredovala zelo počasi. Sele, ko je sonce posijalo, so prijemi postali toplejši, a kaj, ko so tako pogosto ostajali v rokah. Zlovešče je udarjalo kladivo po klinih, ki se niso in niso hoteli prijeti. Razpoke, v .katere sta zabijala kline, so sevvelikokrat razširile in od stene se je odkrušilo kamenje. Le s skrajnimi napori stavnadaljevala pot; meter za metrom sta se bližala vrhu. Stena je postajala vedno bolj krušljiva. Sonce je bilo ze n d njima, ko sta preplezal z dobro polovico stene. Majhna nepazljivost in zgodila.se je nesreča. Prvemu olezalcu se je odkrusila precejšnja skala in ga potegnila za seboj v dolino. ^ velikem ^trnhu je za vpil ;„Padam!” Soplezalec mrzlično prime za vrv in isce oporo. Toda bilo je crepoz.no. Izruval se je prvi klin, drugi, tretji... vrv se je napela in potegnila ne--očnera soplezalca .za sebo j v globino. Nekaj trenutkov sta padala mimo stene, nato se je vrv ujela na rogljiček in se sunkovito napela. Bo vzčr? gl'T? Se bo orecno izteklo? NeIvLe nekai vlaken r^eče vrvi. je ostalo n ro"ljickn. Fanta n*» §ta rada'a... Še en krik in sur s svežo krvjovskropljene^a kamenia, ki se je usulo po melišču, potem pa je zavladala rrobna tišina.. Sonce se je skrilo, da ne bi videlo za-lostne^a^prizora. ^se naokrog je vi a $ ala id rt va tišina, le v daljavi se jevoglasal kos in nekaj r^ecib vlaken na rogljiču v steni je e-pi calo c dosodku... - ki ar'o Golroajer - ìisì^lO, Jesenski izlet začetku nov mbra smo sli na izlet. obiskali smo nekatere znamenitosti naser a Krasa in slovenske Istre,v/reme nam nivbilo prev č naklonjeno, /remscica^ je namreč imela k-ro”, p to niVprav nic zmanjšalo našega ve— -ol.e—c razpoloženja. 9otvnas je vodila po rebrnicah na P-zdrto Divače, Ta n smo' zavili na desno proti Lokvi. Šrotom*» a src o občudovali krnski svet, ki irc^ nrav jeseni svoj poseben car. Pusta, po večini k-■»menit c tla je prekinjalo grmič-, v. j e z zlrtorurcenim, rjavim, r d e c k a - ^ o r-u m en i rc listjem. Po^lod so noži vi jeli značilni borovci in brinovo "rmicevje s svojo cisto zelenostjo. Km■» 1 u smo r"’ospeli do srednje velike va^i - ^o lok v--. v0p-1'd ali smo si njene zanimivosti, ’-’r-i cerkvi se vedno stoji tabor, ki so ea sezidali v obrambo proti Turkom 1. 1486. Po slogu sesa poslopje v začetek renesanse. Iz tabor»» je nekoč vodil podzemski rov v majhno cerkev. Pov je se"aj zasut. Tisto certvico so sezidali 1, I486, templarji, ki so oskrbovali mimoidoco cesto, kivje vodila iz Trst proti. Ljubljani. / župnišču smo dobili na prvi 2o pogled čisto navaden kovicskì r.n^.-c c i-.rlianii;' v resnici je tc edinstven Križec v dloveniji, .• j j'e iz 12. stol. - iz. do de roman me. Verjetno je oil prinesen iz prane ije. Iva n0e;j m Kristus upo dobljen Kot trpeči in umirajoči, ampaK r.ot zia-go-slavnij na glavi ima Kraljevo Krono, nato smo si ogledalu še župnijsko cerkev, ki slSvi po eni ns.i boljših stvaritev slikarja Toneta araija. p ornem- " bnih je-zlasti pet pooob - simbol Kristusovega po slanstva. V prezbiteriji je za oltarjem čez vso"'" steno nasiirtana zadnja večerja, pa vsaKi stisni cerkve sta po ave sliKi. iva prvi je u. odoDljer Kristus, ko resu0e izgubljeno ovco - ne iz trnt,a ampa^t iz ooaeče žice. rri tem ovc_ simuolično pr^a stavija siovenšKi narod, ^i &a Kristus dviga iz vjynin ^rdzot, urugà felina predstavlja j.ristusa - ‘•usmiljenega Samarijana, kì pomata olovencu ai ie padel v nemilost sovražninov. mimoidoča renta, ki se ne /.menita za ranjenca, sta na sl man a v podo bi dve n Italijanov. Umetnia je to rz.rez.._ z oarva-mi njuniin oolen, ki predstavljajo itali0a:jsu.o zas-i ’ vo. pa aruai steni na eni sììki sprejema in ul" • f vlavl0a i^nstus ponižan in trpeč £iovensKi na in oduij& it lipane, k! mu prinašajo v uar le "0(* -n-K.i. Stene so eia e potem vecrat prepleskane. nv-i t D -- eie 1 )) načrtno o dolgo'ra;neu; s oneiu delu ^va lepota. Znotrč je cerKev, al do stro- ••■ ''V-'" ^ ■ % (m ■ ^4 -ske so i ac ^ I od 191)2- • 62 ' 3 j è po Rata la p -i ima' tri ladje, vsa poslikana od pa. v s.vsej cerkvi je upddr/bljenih nad osemdeset prizo rov. ha-:vrhu abside je našlikano kariji no kronanj e,-, na stro pu abside sveta 'iro j ica, okrog oltarja - ■ V apostoli, ha glavni "*> 2;.^-%; ladji je prikazano stvarjenje sveta, življenje v raju in po izgonu iz raja. Pod temi slikami so upodobljeni očaki, preroki in nekateri svetniki, ha severni steni je upodoeljen pon od sv. Treh kraljev in njih poklonitev detetu. Spodaj so prizori iz kmečkega življenja. Ka južni strani je up od o Ulj en znameniti mrtvaški pic-s. Pod njim je glagolski napis iz i. 1917. ha obokih stranskih ladij so upodobljeni mesci. Skoraj vse freske so še dobro ohranjene in se odliku0ejo po bogastvu barv. Nato smo se odpeljali mimo Vremščice, ki je že zguoila kapo - vreme se ^e namreč izboljšalo - na pivko, kuer smo si ocltdali kre^arjeve ire ske, ki prikazujejo živijer)0e svetega P etra.^ Umetnik je uporaoil moderni piosmoviti sloe. V cerkvi jejtudi starinski jtarijin kip, star Oivrog 4oo let. Od o .leda nadzemskih čarov smo se odpravili k .postojnski jami, kjer nas' je napis na poslopju uprave jame opozoril, da je tu - Immensvm ad°a'ntrvm adii vs. d’ ; d i nas so jame ocaiale. kot vsakega, ki zna opazovati lepote oožjega stvarstva, haksen blišč in sijaj kapnikov in 22 - drucib pod.zeiLSii.ih čudes se tu oan-ri^ei ivo silo prišli iz jaiue, nas j« že oojeujaì večerni ujratc in polni lepih doživetij sojo oašli aouiov. Hi lf1 U.,( l\iWH ili. Miklavž v semenišču ijetos nas je Miklavž skoraj i^nenauil, saj 0e pi išel v semenišče ±^ar ava ani prej, moi oo^. čajno, paradi duhovnih vaj, ki so se zače±e že nasleanji aan^ je uii prisiljen, aa jc spremenil svoj vozni rea in malo pre^ zapustil rjeueŠKO Kialjestvo. 'listi o.an, zlasti popolane, se je ear čutilo, aa se ne ^aj pripravila, fantje so oili mea štu-oijeu) nemirni in polni pričaz.ovanja delali latin s ke nalope, mislili pa čisto n«Kaj aru^eoa. Ob petih se je začelo zares. M ouednici, ili je tria premenj ena v začasno dvorano, so u0asniie luči in zastor se je dvig,.m. hajpre^ 0e uila- na sporedu igra o j^giptovsuern jožciu, ki pa ni najbolj odgovarjala namenu prireditve, n^či pa moram, aa je biia odlično izvedena, *.ar je izzvalo na koncu ^«irno plosKanje •» velecenjenega’" oočin-s tva. lo rvi točKi smo se preselili v Kraljestvo eme - v pekel. Okroe x.uciferja so hudiči zaplesa li svoj vr žji ples m vzeu^ali strah. Venaar to - 23 ui trajalo dolgo» audioo jt cabalo aru^.0 opravilo^ da pregledajo uspehe m neuspehe, el so ji h iiue-li v našea- seuiemšču. Ravno prc-u razpravo se je pozvan la peklenssJta električna centrala in ves pezej je za nezaj časa zagrnila tewa. op ret n iiu in stiožovfio i z o b ra z e n i iy huoičeiu je uspelo oa so okvaro hitro pokvarili in luč je ponovno zasvetila. Nej uolj zaslužni hudiči so kot nagrado prejeli čebelico, leni pa piko. To jako važno in pomembno službo je opravljal nalašč za to izšolan hudiček Skratolin, ki 0e služoo tako natančno in vestno vršil, da je sr di najhujšega aera zaspal in malo je manjkalo, da ga ni Luciier nategnii (nategovanja se j e verjetno navadil v semenišču). Prepir bi trajal dalje, ce ne ui prišlo po telegrafu sporočilo, aa so '»plavajoče ^uče zasedle sodno palačo'». Ve ridar- je šifrirano sporočilo učeni ukratolin po drugem ključu le pravilno pre bral ; 'Miklavž prihaja.'» Sporočila ni ute0nil pre brati do konca, ker je od strana padel v nezavest. ' Ostalo seje zgodilo tudi drugim hudičem. Lucifer ju se 0e posrečilo prebrati,, vendai se je tudi on i zgladil, S tem je bil obisk v peklu končan. Ko se je zavesa vnovič odgrnila, smo ouisiali ne»beška mojstra in sicer čevljarja kriš >ina in nebeškega krojača derarda. Oba sta imela polne roke dela, da sta izvršila vsa Miklavževa naročila. Skozi ozko špranjo v nebeškem ’»podu,M sta potem '»špegala'» trn Vipavo, kamor je odnajal imik-lavž v spremstvu angelov in peklenske sodrge. Takrat pa so se na široko odprla vrata in skoznje Je svečano vstopil imiklavž z zoorom angelov. S'pesmico nas je pozdravil in nas bogato nagradil za trud; pa tudi nUdiči so poredneže pridno mazali z ^iooinom. S pesmijo nas je Miklavž pozdravil tudi o o odnodu in nas potolažil z obljubo, da oo naslednje leto zopet prišel. Jože S trzaj - Naši vojaiei Ni šk tarvO cioigc, kar siuo se poslovili oa naših sošolcev - vojakov, zapeli suo tauj pred kora niiui in veliko govorili o teiu, kako bomo pove-kani k njimi , ki so ‘ v kasarnah. Ne rečem, ^otovo se jih kdo spomni s kakšnim ocenasem, venaar se mi kai, aa jih puščamo preveč same. toseono kdaj, o rožiču ,30 uo kao čutil osamljenega, jworda bo o polnoči na straži ce petal s premrlimi in prezeblimi no0ami v trdem sne j-U in sam Uoog mislil na trpečega Malčka iz jjet--lehemske votline, zato s e jih spomnimo mo- goče takrat, ko bomo stali oo razsvetljenih jaslicah v topli izbi. Če prejme vojak pismo, je to zanj praznik, zvone, ivi služi rok v Sisku, optimistično čaka po ste. aa ne uo razočaran! Sicer se mu pa uo^ro go eli. zvone se zna,jdei to dolgem času, ko smo že clolno iskali v os mitnicah njegovo ime, se je oglasil rfianee iMOvaič. V titoli šteje dneve, sarei za v-ojaški kluu. lam je tudi ione jraaišek. i rava slovensiva kolonija. iz čapljine zre v Neretvo cerne u ož e. ukvarja se z ranocelstvom. til je v tanja iv tuki, kmalu po potresu - vtis, ki ^a nt bo nitvoli pozauil. to vse,, orzavi so raztreseni naši sošolci -vojaki, spoznali oooo domovino, spoznali, ijuai, tudi to • j e dobro. 0 toziču m Novem letu si sežemo v roke, želimo drugarugemu vs e ao uro. Vam, ki ste vojaki, ne moremo seči v roko, ker ste daleč, v srcih pa so izkrene želje: želimo vam božjega blagoslova m sreče v novem letu. m še marjjša prošrjja; a,epo bi bilo, če bi bile isure glasilo vseh semeniščniieov, 'tuoi vas, ki ste pri vo0aK.ih j ^ato vas va ul mo k sooeio-vanju m se- priporočamo za kakšen prispevek, shj je vojaško življenje čas zanimivih spoznanj in srečanj. .ja se io ' ULid.j v.'-j'! acmi jaq. -KCižj oglasil, ob javljajo n, iiriovt? naslove: • ■ • • • •• • v- ^ HLažič-X\an. ' V. P. 4o-28/23^ rìlep^-.kàicedonija Černe o ože< gami zona atubulan v- Čapljina, BiH \ Gradišek Tone, V. I. 4519/17,.. .B- to la, Mak. Humar mton, V. p. .91b'5/3, Oača4.. , Srbija ' Ipavec Jože, V. P. 4b4b/?5, Bjelovar , Hrv. Jenko Janez, V. P. 65 91 ?/, 17,. i i tov -, V el es, Mak. kelink Branko, V. P. 5912/ 14 — 3, Skopje, mak. Novak Hrane, V. 1 . 4 519/ 24,/-uitola,Matw Šinkovec Alojz, V. P. 2376, ijanilovgrad, Č. gora-/ Burnik Tetdcr, V. P. 2367/6, .Hrenjanin, Vcjvod, : Golob Alcjz, V. P. 965o/65, Priština, i.cscvo • Jesenovec,Janez’, V. P. 965p/£^, Pristina, kcsovq ivokalj Zvone, V. P. 29ol/2l, oisak, Hrvatska križipčnik: Janez;, V. P. 49^2/3., Vinkovci, Hrv. Pestotnók kàrjan, V.'-p-. 220,2/4, Niš , Sr bi'ja Petrič «Janez,"'.V. P. 2724/4, stip. Mak. Sever Andrej, 'V. Pr ?bó//b VÈ 16, Zagreo, -nrv .1 Savli Ga brijel, Šli bai kii o, V. P » V. F. 1159/91 A - Vu - 5, Pula-; 7o 77/3 , ua šice , Hr v. V ljubljanski, Šplošni čolniči se že neka, mesecev zdravi drugošolec Tonček‘.Benda. Beži in‘ne more niti pisati... popoldne ve mu ' boste skrajšali z razglednico ali ■pismom. , ^asloV: ; ’ ■ . ■ •' • ' Ton e1' Kenda, Splošna bolnica - nevrokirurgija Ljubljana.- ^ i 26 Sama je hotela biti Katic^ v temi, zato ker jevDila žalostna ves sveti večer. Jutri pride mati invji prinese v papirju kolača. Mati bo upognjena in suha in uboga, pci bodo objokane. Ko bo položila papir nabodejo, se bo , -^.vH^oka tresla, koščena, zgrb- . A, Irljena, zuljeva roka. In ka-* l,11%or da bi hotela prositi: ^„Nisem tivmogla prinesti nic se to, "lej Katica.” je vedela, kaj je mislila povedati mati: rbmer,- 2» vrs^a 'Razstrelilne«?«' orožja, 3« sama, edina, 4. ^rska crka; 5. starejša doba terciara, 6* posòca iz ličja, 7, in o. nritrdilnica, 9. narečni magazin, 10 . brez snovnost, 15. spodobi se (lat), 16. medmet bolečine,. '19. močan, 21. maščoba, 22. prijetno, milo (it), 23. rt v Istri, 25. modri,. 26. osebni zaimek, 28, okrajna, 30. samo-z v che c v Atonali, 31. nevestino premožen je, v ’2!0. svinec. 33. eden (lat), 35. garje pri živalih ffr), 37. 'ors-an vida, 39. nikalnica, dl. osebni zaimek. - grizzly - 4 ji !ò K ! '5 Ig L 1 L . 1 1 ? j 9 I i ^ | i fé 1 44- /5 iij m j I 1 ! is » IS 1 a t 20 b. 21 % l-L i» 24 i 25 26- K % — m 2 V: ",- ■ L-V-.’, • 4 =4 = + = + = += + = -f = 4 = + = + =: + = +;:= + = + =+= + = + p+=:: + :::: + = + = + !=-ri I S K P. E - gl arsilo slovenskih malosemènis-cnikpv v /ipavi: leto II.,štev. ?. SO. vril. I960. • N a - lov v. red nìst va':' /ipr v a. 149. p. / i p a. v n ,v Urejajo: Lojze Milharčič, Jože Bavec, Jože ■' , Strzaj, Boris Bandelj, ■/id. Eurian, • Ludvik Zag« r . Odgovorni svetovalec: Dr. Tone Požar Matrice: Tono Minar,- Likovna.. Ciinem a: /.Lado Jak s e ti c- g ■ Naslovna stran: Dinko Bizjak Paz množeno v 150 izvodih Razmnožil Jože" Bavec k- Co.. = 4 = 4 = 4 = 4 = 4 = 4 s= 4 = 4 =: 4 = 4 = 41= 4 = 4 = 4 = 4 = 4 = .4 = 4 = 4 = 4 = 4 = 4 = •