„itiMiska Zrfev" staži zmagi! „DER STEIRISCHE LANDWIRT* Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark: vierteljährlich RM 1.20 einseht 9Rpf Postgebühri im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebuhr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr. 4 - V.Jahrgang Marburg a. d. Drau, Sanstag, 27. Januar 1945 Einzelpreis 10 Rpf Hd. 24. januarja 3945 Štab »IV. operacijske zone« tolovajev, ki je dobil od glavnega štaba Slovenije NOV in POS področje Spodnje Štajerske, južni del Štajerske, Koroške in Gorenjske vzhodno od Save dodeljeno kot operacijsko področje, je javil skupni stalež svojih odredov na dan 1. oktobra 1944 (na osnovi nekeg* povelja, ki se je našlo pri ustreljenem voditelju tolovajev) s skupno 8389 mož. To se pravi, da je uspelo par sto komunističnim agentom tujega porekla v naših kritičnih mesecih poletja in jeseni 1944 potom prisilne rekrutacije, s pritiskom in terorjem in deloma s prigovarjanjem doseči omenjeni stelež tolovajskih enot. Pri tem številu -.o udeležene Tomšičeva, Šercerjeva, Bračičeva, Šlandrova in Zidanškova ali bachernska brigada s štabnim zavarovanjem IV. operacijske zone in štabnim zavarovanjem 14. divizije s 3860 možmi. Odredi (Kärntner odre.l, Steiner in Saveodred, Lacko- ali Possruck-odrek) so izkazovali 2320 mož, medtem ko je izkazovala posadka takozvanih vojaških področij (gornja Savinjska dolina, področje Mic rautsch in Drachenburg) 1809 mož. 400 mož je tvorila neka IV. operacijski zoni oodre-jena podoficirska šola in neka VDV-briga«ia. Od tega tolovajskega gospostva iz jeseni 1944 je preostalo le zelo malo. Razbita so vojašla področja, ki so jih imenovali tudi »osvobojeno ozemlje«. Iz teh področij so hoteli o Božiču 1944 izvesti »osvobojenje« Spodnje Štajerske. Od Leutscha in Obev-burga do Montpieisa in Gairacha se vije zopet za «tava s kljukastim križem. Nemško vodstvo je zopet absolutni gospodar celokupne dežele. V področju IV. operacijske zone je nemška eksekutiva v ea&u od 15. oktobra 19-14 do 15. januarja 1945 — ugotovljeno potom najdbe trupel — ustrelila 3137 tolovajev, dočim jih je 2171 romalo v ujetništvo. V tem številu pa takozvane »tihe izgube« niso zapo-padene-. Na stotine tolovajev, ki jih še niso našli, leži mrtvih v soteskah in gozdovih Spodnje Štajerske, velik del jih umira vsled primitivne zdravniške oskrbe. Odločilno oja-čeuo je število 5308 mrtvih in ujetih tolovajev s številom 2200 vrnjencev, ki so se odtegnili prisilni rekrutaciji z begom in so dunes zopet združeni s svojimi rodbinami v svobodnem, poštenem življenju. Med njimi sc nahaja nad 800 trifailskih rudarjev, ki so se vrni'i v zadnjih tednih. V kolikor ni šlo za izrecne »zimske dopustnike«, ki so hoteli preživeti svoj dopust pod nemško zaščito, da bi se v spomladi zopet vrnili v gozdove, so irame olovajev V času od 15. oktobra 1944 do 15. januarja 1945 je bilo v takozvani IV. Operacijski zoni izločenih 7500 tolovajev bili kljub sklepu amnestije dne 1. decembra 1944 na povelje Gauleiterja amnestirani. IV. operacijska zona je tedaj izgubila najmanj 7500 mož vsled smrti, ujetništva ali bega. Vodstvo tolovajev priznava v poveljih, ki se jih je našlo, največje izgube. Istočasno se je našlo naloge glavnega štaba Slovenije, po katerili na.i bi se težko prizadete odrede napolnilo s prisilnimi rekrutacijami, ki naj bi služile tudi postavitvi novih odredov. Vsi domovini zvesti Spodnjestajerci se pozivajo, da naj pomagajo uničiti ostanek to- lovajev, ki se je svoji usodi odtegnil samo ■ begom in skrivanjem. Morebitni prisilni rekrutaciji naj se zoperstavi sila. Vodstvo tolovajev bo poskusilo še enkrat pridobiti Spod-nještajerce kot ceneno hrano za topove v interesu boljševizma. Spodnještajerci, pomislite, da gre vsa beda s solzami vdov in sirot in da gredo vse porušene hiše na račun tolovajev. Skupno z vsemi tistimi, Id ljubijo svojo spodnještajersko domovino, hočemo nadaljevati boj s tolovajstvom do popolnega uničenja, da se bodo tako v našo domovino zopet povrnili mir, sreča in blagostanje. Paksicherung gegen Panzer. Gut getarnt sichert eine Pak am Rande eines Städtchens an der Saar gegen Dberraschu gs- angriffe feindlicher Panzer. PK.-Kriegsber. Gerspach (Sch). Napočila ¡e ura najtežje preizkušnje - Bližnji in daljnji cilji boljševikov - Kljub resnosti položa[a gleda Nemčija z zaupanjem v bodoče odločitve - Zmagala bo hrabrost nemških branilcev Iz Berlina poročajo: 12. januarja 1945 fe začel največji naval azijatske stepe proti srcu Evrope. Madžarska je biia v tuiškiji vojnah branik Evrope. Pred vrati Šlezije so vitezi Re ch-a žrtvovali svojo kri proti to.pa m Džingiskana in Nemški Viteški red je na bojiščih Vzhodne Prus je celo stoletje odbijal napade moskovitov. Toda nikdar v zgodovini se še ni zaganjala tolika sila koiupri-mirane volje uničevanja proti častitljivim kulturnim centrom Evrope kot v sedanjih dneh. Še nikdar ni bila celokupna posest zapadne kulture v toliki meri izključno navezana na legendarno hrabrost nemških vojakov. Princ Evgen je moral nekoč radi izdajstva Franc je napram Evropi, reševati naiogo, ki je obsegala dve fionti: ob Renu ln ob Donavi proti navalu Turkov, ki so pridrli lz notranje Azije. Ta Ista naloga se Je sedaj ponovila v velJto večjem in brutalne jštm obsegu. S silnim vojnim naporom, ki ga je pokazala Nemčija na zapadu in ki se zdi sovražnikom nekak čudež, so bili na zapadu razbiti anglo-ameriški načrti sunka proti Kdln-u in v ruhrsko področje. Tako je Nemčija z enim Samim zamahom iztrgala vojni sreči iniciativo. Za vzhodno fronto pa ie vsled tega nastala trda ln jasna konsekvenca v tem smislu, da so nemške armade navezane nase napram oqromnemu sovražnemu pohodu, ki grozi do skrajnega raztrgati naše sile. Sedal je prišla ura nemške preizkušnje. Boijševiki zasledujejo s svojo generalno ofenzivo svoje bi žnje in tudi daljnje cilje. Iz poročil vrhovnega poveljstva nem-ške vojske Je razvidno, da Jim gre v prvi vrsti za Gornjo Šlezijo in Vzhodno Prusijo. Znano je, kakšno vlogo igra industrijsko področje Gornje Šlezije za nemško oborož tev, prav tako pa je tudi znana vloga, ki Jo igra kmetijstvo Vzhodne Prusije v prehrani Nemčije. Nobenega dvoma nI, da hočejo boijševiki Nemčiji prizadejati s to ve-leofenzivo dvojni udarec. Sovražnik hoče razbiti nemško oboroženo silo, da bi si na njenih razvalinah utrl pot v Berlin. Spričo tega jasnega položaja so nemški protiukrepi diktatorične narave. Nemške vojne sile za obrambo vzhodnih meja Velike Nemčije se že nahajajo v boju v treh črtah. V prvi'črti stojijo tiste bojne sile, ki se v obliki intaktnih oklopniških enot in pehotnih divizij upirajo energično v globini poljskega področja sovražnim odredom, boreč ln umikajoč se korak za korakom proti meji Reich-a. Drugo črto tvorijo tisti deli voiske, ki se zoperstavljajo boljševiškim oklopn škim konicam. Ti deli nemške vojske so že zaustavili sovražnika, kakor se ie to zgodilo v področju Krakova in Čen-stohova. Tretjo črto tvorijo naše operativne rezerve, ki se pomikajo v fronto ob žarišč h vzhodne bitke. Jasno je, da se Jih mora vpostavljatl po taktičnih in strateških vidikih. Zato Je potrebno vsekakor še par dni, preden se bo pokazal njihov učinek. Radi tena smo kljub resnosti položaja polni zaupanja. Boljševikom se bo na vzhodu zgodilo Isto, kar se Je zgodilo Angležem in Amerikancem na zapadu. _ Pov6od na vzhodni fronti vodi trdna roka nemškega vodstva nemškega vojaka v potek operacij. Ne ozirajoč se na sovražno premoč, zaustavljajo nemške čete sovjetski naval z žilavimi zapahi. Naglo vpostavljene rezerve izvajajo sunke iz bokov, ali pa zgostijo ob žariščih bitke celokupno obrambo. V dosedanjem poteku te silne bitke je uspelo nemškim četam odvrniti sunke sovražnih divizij od njihovih prvotnih smeri. V mnogih slučajih prerežejo naše sile takorekoč vasi, ki jih je sovražnik prekorakal par ur poprej. Nemški narod doživlja ob začetku te gigantske sovjetske zimske ofenzive pravo božjo preizkušnjo 6vojega evropskega poslanstva. Nobenega dvoma ni, da se je pričela z boljševiškim navalom, ki prekaša vse dosedanje predstave, nova faza borbe. Njen pomen in njen izmer je razumljiv le tedaj, če ju skušamo uvrstiti v celotno sliko te velike boTbe. Vojaški dogodki lanskega leta so ustvarili nov položaj. Sovražnik je vdrl iz vseh strani v evropsko trdnjavo ter se je polastil posamičnih fortifikacij. Sovražnik hoče zavzeti v na- skoku jedro trdnjave, takozvano citadelo. Ta ci-tadela je Nemčija. Usodna področja ob Ren-u, na nemškem vzhpdu in ob jugovzhodni meji Reich-a so ogrožena. Zdi se, da 6e vrača vojna v tej uri k tisti točki, ki je bila izhodišče. Sovražne armade so sedaj na bojiščih, čijih imena so nam v živem spominu še iz pohoda proti Poljski. Tu nastane vprašanje: ali so bile re6 zaman vse dosedanje nemške zmage? Nemški človek se ne plaši tega vprašanja, niti se mu ne bo izogibal. Še nikdar ni bila Nemčija svoje zmage tako 6igurna, kakor v tej uri. Nikdo med Nemci se ni udajal prazni iluziji, da bodo stare sile na tei zemlji prostovoljno izpraznile svoje pozicije. Vedeli smo, da bodo s kremplji in zobmi branili, kar jim moramo iztrgati. Ta vojna je izvedba silne revolucije, čije udarci pretresajo ves svet. Sovražna koali-ci]a, ki so zaveda svoje hazardne igre, ie vposta-vila vse svoje vojaške ih politične možnosti, zavedajoč se, da je to njen zadnji napor. Radi tega buta v divji nasladi uničevanja proti neodložljivi sodbi svetovnega razuma. Ta koalicija se ne plaši nobene zviiače in nobene krinke V svoji pluto-krat6ko-kapitalističoi našemljenosti ni n č manj fanatična kakor v oblačilu boljševizma. Zopet je torej prišla ura preizkušnje za našo vzhodno armado. Sovražnik ne šiedi materijala, še mani krvi. Toda ob mejah nemškega področja sta 6e 6edaJ udarila dva svetovna nazora, ki 6e borita v 20. stoletju, za odločitev na tej zemlji. Nobenega dvoma ni, da 6e bo boljševiški naval zlomil ob nemškem odporu. To je volja in vera celokupne Nemčije. V tej volji in veri se združuje narod, ki se bori neutrudljiVo za novo oblikovanje 6veta. Eden izmed največjih oblikovalcev politične Nem- čije je nekoč dejal, da se boji nemški narod samo, Boga in nikogar drugega na svetu. V tej nezlomljivi veri ustvarja netpški vojak dan za dnevom čudeže. Domovina vidi sicer v filmu vojno dogajanje, toda z nobenim tehničnim sredstvom ni možno prikazovati vsega tistega, kar navdaja vojaka v urah 6trašnih spopadov s sovražnikom. To je treba doživeti. Nemški vojak in z njim nemška domovina vztrajata sedaj že v šestem letu na svojih mestih, kljubujoč navalu treh imperijev. Nemški vojak še zaveda, da bi bil konec slehernega kulturnega in človeka dostojnega življenja, ako bi zmagale tolpe modernega Džing s-kana. Ta zavest je tako silna in elementarna, da se mora ob njej slej ali pfej razbiti naskok azijatske stepe. Ni važno kje bo dobil boljševiški lintver svoj odločilni udarec. Kakor je Siegfried uničil zmaja v znani germanski mitoloq;ji, tako bo nemški vojak, kateremu dovaja domovina vedno več novega in modernega orožja, zlomil tudi hrbtenico boljševiškega kotosa. Te misli navdajajo vso Nemčijo, ki z resnostjo spremlja ves potek bojev na vzhodni fronti. Obstanek Evrope je odvisen od izida te gigantske borbe. Usoda Evrope je sedaj v rokah nemšk h vojakov, ki ne hranijo samo svoje Nemčije temveč 6plbh celokupno evropsko omiko. Kakor je Gospod vojnih trum branil orožje nekdanjih borcev proti krvoločnim Turkom, tako blagoslavlja Bog tudi orožje branilcev evropske kulture pToti tistim peklenskim vratom, ki jih je odprl Stalin kot največji sovražnik Evrope ter izvrševalec Ehrenbu^g-ovega načrta o totalnem uničenju vseh naših mest. Nemčija gleda z največjim zaupanjem in & trdno vero v svoje vodstvo v bodočnost. Obrambni uspehi v Gornji Šlezifi Ojačen sovjetski pritisk v jugozapadnem delu Vzhodne Prusije Ožina med jezerom Velencze in med Donavo prebita Na Madžarskem so nemške čete po poročilu nemškega vrhovnega poveljstva z dne 16. t. m. zavrnile napade ob severnem robu gorovja Ver-tes in Piliš. Medtem so se nadaljevali v budim-peštanskih ulicah 6rditi boji. Branilci so se umak- Ubersichtskarte zu den Kämpfen im ungarischen Raum. Srherl-Bilderd'enct-*'' nili v notranjost mesta. V madžarsko-slovaškera obmejnem ozemlju so izvajali boijševiki dne 15. januarja le slabotnejše napade, ki so pa ostali brez uspeha. Zapadno od Krosna so se razvneli žilavi boji s sovjetskimi oiredi. Med Karpati in Memelom je vrgel sovražnik nove pehotne in oklopniške sile v glavna bojišča velike zimska bitke. Srditi boji so se razvili v velikem loku Visle med Nido in med Gornjo Pilico, nadalje v področju Kielce-Radom-Warka. V trikotu med Vislo in Bugom, v mostiščih Nareva in na obeh straneh Ostenburga so se posrečili boljševikom globlji vdori. Prodor pa je bil izjalovljen s pomočjo takojšnjih protinapadov naših rezervnih čet. Zbitih je bilo 100 sovjetskih tankov. Številni sovražni napadi so se razbili v Vzhodni Prusiji med Rominter Heide ter ob cesti Ebenrode-Gum-binnen. Kljub srditi obrambi naših čet smo izgubili ozek pas terena z mestecem Schloflbeig. Povezanost naše fronte je ostala ohranjena v vseh odsekih, v teku teh bojev pa je bilo uničenih nad 100 sovjetskih tankov. Nemške čete so po poročilu z dne 17. t. m. zavrnile boljševike na Madžarskem severno od Donave v teku svojega napada. Hrabra posadka Budimpešte je po tem poročilu nadaljevala svojo težko obrambno borbo v jedru mesta. Zapadno od Jasla, kjer so boijševiki vdrli v nemške postojanke, so se razvili žilavi obrambni boji. V velikem loku Visle 6e je položaj poostril. Sovraa-nik je vrgel v bitko 90 strelskih divizij in 15 D r o c k und V e r I a g : Marburger Verlags- und Drurlcpret-Ges. mbH — Verlagsleitung- Egon Baumgartner Haupt-schrlftleiter Friedrich Golob: alle in Marburg'Drau. Badgasse 6 Zui Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr 1 vom 10 Aoril 1943 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Ansprach auf Rückzahlung des Beiuqsgeldes Presseregisternummer RPK 1/1017, V Elsassu osvobojene številne vasi - Nemški napad pri Strass-burgu napreduje - Potek operacij v pretekiem tednu oklopniških korpusov. V teku težkih bojev so prodrli sovražni oklopniški odredi v področje Krakova, Censtohove, Tomašova in Varšave. V hrbtu sovražnih napadalnih konic so se močni nemški bojni odredi srdito upirali sledečim bolj-ševiškim četam. Oklopniške divizije so v področju Kielce v požrtvovalnih bojih onemogočile sovražniku prodor proti severu ter tako omogočile umik naših čet s fronte ob Visli. Severno od Varšave je dosegel sovražnik s 40 divizijami in številnimi oklopniškimi korpusi v napadu proti zapadu več globljih vdorov. Hrabrosti naših vojakov in ukrepom vodstva gre zasluga, da je bil sovražni naval pri Modlinu, pri Nasielsku in Zischau-u zaustavljen. Med Rominter Heide in Schloßber-gom so skušali boljševiki izsiliti nov prodor. Dosegli so le par medtem zapahnjenih vdorov, glavno bojišče pa je ostalo v naših rokah. Severno od Varšave in v Vzhodni Prusiji je bilo uničenih nad 300 sovražnih tankov. Letalstvo in flak-arti-lerija sta v 48 urah uničila 62 sovjetskih letal in 65 tankom Ob severnem robu gorovja Vertes in Piliš so «e po poročilu z dne 18. t. m. izjalovili lokalno omejeni boljševiški napadi. Budimpeštanski branilci so odbili v žilavih pouličnih bojih sovjetske napade. Na dosedanjih žariščih bojev v madžarsko-slovaškem obmejnem ozemlju je napadal sovražnik brez uspeha. Med Slovaško in gornjim tokom Visle 60 ee umaknile naše čete proti zapadu. Pri tem so se razvili boji s sovražnikom, ki je silil v smeri proti Novem Sandecu. V velikem loku Visle se je medtem nadaljevala velika zimska bitka z nezmanjšano silovitostjo. Nove nemške rezerve so zaustavile sovražne napadalne kon'ce med Krakovom in Čenstohovo. Tomiašov in Censtohova sta padla v pouličnih bojih v sovražne roke. Oklopniške konice boljševikov so prodrle med Litzmannstadt-om in Vislo. Tudi med mestom Kielce in med Spodnjo Pilico so se razvili težki boji z močnimi sovražnimi odredi. V velikem loku Visle je bila izpraznjena Varšava. Severno od Visle so dosegli boljšev:ki z novimi rezervami razširjenje svojih vdorov proti zapadu in severu kljub trdovratni obrambi naših čet. Po težkih bojih smo izgubili Zichenau. Petega dri« velike obrambne bitke v Vzhodni Prusiji so dosegli naši odredi v odbijanju 35 sovietsk'h divizij in številnih oklopniških briaad nov obrambni uspeh. Uničili so 17. t. m. 200 sovražnih tankov. Posadka madžarske prestolnice je umaknila svoje postojanke po poročilu z dne 19. t. m. na zapadno obrežje Donave. Boljševiki so bili pri tem krvavo odbiti. Severno od Blatnega jezera so nemške napadalne kolone prebile boljševiško fronto, prodirajoč proti vzhodu. Tudi severno od Donave so naše čete prodrle boljševiške postojanke. Zavojevale so več kilometrov ozemlja tei zajele številnega plena in ujetnikov. V Vzhodni Slovaški so se vršile naše umikalne operacije po načrtu. Severno od Novega Sandeca so beležili težke obrambne boje. Na celokupni fronti od severnih obronkov Karpatov do Memela je besne!« zimska bitka za nemški vzhod z največjo srditostjo. Sovjetske oklopniške konice, ki so prodirale med Krakovom, Čenstohovo, Litzmannstadtom, Kutnem in Vislo so bile zaustavljene. Srditi boji so se razvili v cestah Krakova in Litzmannstadta. Težke in krvave materijalne izqube so imeli boljševiki v loku srednje Pilice. Severno od Visle so 6e razvili težki obrambni boji z boliševiki, ki so silili proti zapadu in severu. V frontnem loku vzhodno od Mazurskih jezer so obtičali številni sovjetski sunki v našem obrambnem ognju. Izjalovili so se nadalie sovjetski poskusi prodora med Rominter Heide in mestom Gumbinnen. Severno od Gumbinnena so prodrli sovražni tanki do gornjega toka reke Inster, kjer so jih pričakali s protinapadi. Na velikih bojiščih severno od Visle In v Vzhodni Prusiji je bilo 18. t. m. uničenih 146 sovjetskih tankov. Nemške čete so skupno z odredi Waffen- ff po poročilu z dne 19. t. m. prodrle močno izgrajene boljševiške postojanke vzhodno od Blatnega jezera ter so prodrle do Donave. V zapadneim delu Budimpešte so se odigravali srditi obrambni boji. Med Donavo in reko Gran so se vrstili uspešni nemški napadi z razbitimi sovražnimi protinapadi. V bojih okrog Szekesfehervara in severno od Donave so imeli boljševiki izredno velike izgube na ljudeh in materijalu. Od 20. decembra lanskega leta do 15. januarja 1945 je bilo uničenih oziroma zaplenjenih 1404 tankov, 1505 topov topov, 1762 vozil, 179 metalcev min, skoraj 1000 strojnic in mnogo drugega orožji. Uničenih je bilo 253 sovražnih letal. Sovražnik je imel mimo tega 20.000 mrtvih, večkratno število ranienrov « Karte des Kampfraumes im Elsaß. Scherl-Bilderdienst-M. V frontnem loku med mestoma Malmedy in Bastogne so bile naše čete tudi 15 t. m. v težkih, toda uspešnih obrambn;h bojih proti koncentričnim sovražnim poskusom prodora. Na vzhodni obali reke Mosel so se pri Remichu razvili srditi lokalcui boji. V odseku Hatten-Rittershofen so se zrušili ves dan nadaljevani ameriški napadi ob njihovih krvavih izgubah. — V Italiji ni bilo nobenih pomembnejših bojev. — Amerikanci in Angleži so 15. t. m. bombardirali južno, jugovzhodno in zapadno Nemčijo, zlasti VVien, Augsbuig in Reutlingen. Nadaljeval se je povračilni ogenj na London. 17. januarja so nemške čete potisnile sovražnika južno od Malmedy-a in ob belgijsko-luxem-burški meji k obrambi, obenem pa so utrdile svoje postojanke. Zrušili so se tudi ¿tevilni ameriški sunki proti mostišču Fraulautern. V mostišču severno od StraBburga je razbila posadka več sovražnih napadov. Nadaljeval se je naš daleko-metni ogenj na sovražna dovozna oporišča Lieges in Anvers po dnevu in po noči. Ob izlivu Schelde sta bila potopljena dva natovorjena parnika s skupno 7000 brt. — Anglo-Amerikanci so 16. t. m. bombardirali mesta v srednji Nemčiji ter v jugo-zapadni Nemčiji, zlasti Magdeburg in Dessau Zbi-tih je bilo 34 sovražnih letal Nadaljeval se je poviačilni ogenj na London. Po poročilu z dne 18. t. m. so se razvili pri nemško ujetništvo romalo 2000 mož. Med Koši-cami in Vi6lo je prišlo v teku naših umikalriih operacij do težkih bojev. Gigantska borba za nemški vzhod je 19. t m doživela novo stopnjevanje. Sovražnik je zavojeval Krakov po težkih pouličnih bojih. V Gornji Šleziji so 6e naše čete srdito upirale proti zapadu prodirajočemu sovražniku. Neka sovražna napadalna zagozda je bila v področju Kempen zaustavljena s protinapadi. Mesto Litzmannstadt (Lodz) je padlo v roke bolj-ševikom. Med Wartho in Vislo so dosegle sovražne oklopniške konice črto Tonningen-Leslau. V globini bojišča so se borile nemške sile povsod s prodirajočimi odredi sovražne pehote, za-branjujoč razvoj boljševiških odredov in prekinjajoč dovoz za sovražne napadalne konice. V južnem delu Vzhodne Prusije je sovražnik dosegel kljub naši srditi obrambi Giigenburg, Neidenburg in Chorzele. Oba stebra vdornega prostora pri PlOhnenu in pri Scharfenwiese sta ostala v nemških rokah kljub sovražnemu pritisku. Pri Gum-binnenu in Insterburgu so bili sovražni napadi odbiti ali zaustavljeni. Budimpeštanska posadka se je po poročilu z dne 21. t. m. hrabro upirala vsem sovražnim napadom. Med severno slovaško mejo in Krakovom so uspeli Sovjetom globlji vdori. V Gornji ~S'eziji se je ojačil odpor naših čet ter je otežkočil sovražniku nadaljnje prodiranje sovražnih napa-• . <~-----!„ ------j mestu Bastogne srditi boji za posamezne vasi. V 4u Hatten je imel sovražnik 17. t m. velike človeške in oklopniške žrtve. Severno od Strafl-buiga in vzhodno od Hagenaua je bilo zavzetih več vasi. — V srednji Italiji je nekoliko oživelo bo;°vniško delovanje. — Ameriški bombniki so zadeli zlasti mesto Paderbom. — Veliki London jo Oil cilj našega daljnometnega orožja. — Nemške podmornice 6o potopile v angleških vodah devet ladij s 54.000 brt, med njimi veliko petro-jei"iro !=idjo. Pri Maaseycku Angleži s svojimi napadi po po/oi iu z dne 19 t. m. niso dosegli nikakih večjih terenskih uspehov. V odseku HouffaHze so bili Amerikanci zaustavljeni, zato pa so nadaljevali. napade s težiščem pri Malmedy-u ter ob reki Sauer. Samo ob reki Sauer so zamogli izvojevatt T-i Diekirchu. Severno od Remicha je bilo razbitih par ameriških bataljonov, ki so mimogrede prišli čez reko Mosel. Nemški oklopnikl so bolj južno osvobodili več vasi in jih očistili sovražnika. Pri Reipertsweilerju obkoljena sovražna skupina je bila stisnjena na še manjši prostor. Vsi razbremenilni napadi pa so bili od-H'H. Pri StraOburgu sta bili v naskoku zavzeti žilavo hranjeni naselbini Sasenheim in Herrlisheim. Tni ogenj na London. Po poročilu z dne 20. t. m. ni prišlo na zapadnl h ¡¿jp.ej n.kjer do večjih bojev Posadka je bila umaknjena na novo postojanko severno od reke Sauer. Pri Rei,pertsweilerju Karte zur Abwehrschlacht in Ostpreußen. Scherl-Bilderdienst-M VVartho in Vislo je imel sovražnik nekaj uspeha, severno od Visle pa na mogel razširiti svojega vdornega prostora. Južno od Gumbinnena ▼ Vzhodni Prusiji so 6e izjalovili obnovljeni sovjetski poskusi prodora. V mestu samem je prišlo do krvavih bojev Med Insterburgom Memelom so se vrstili močni sovražni napadi z našimi protinar padi. Po srditih bojih je sovražnik vdrl v Ti'sit 22. t. m. so sporočili, da so bile med Blatnim jezerom in Donavo razbite močne sovražne sile. Nemške čete so prebile ožino med jezerom Ve-lencze in Donavo z juga ter preprečile sklenjeno obrambno fronto boljševikov. Peštanska posadka je odbila v jugozapadnem delu in na otoku Mar-git več sovražnih napadov. Med Novim Sandecom in Krakovom so se nadaljevali težki obrambni boji. V Gornji Šleziji so utrdile naše čete svojo fronto na vzhodnem In severovzhodnem robu industrijskega področja ter v področju Kempen. Vzhodno od mesta Oppeln je sovražnik po srditih bojih pridobil na terenu Težki boji so se" odigravali pri Litzmannstadtu ter med mestoma Ka-lisch in Thron V Vzhodni Prusiji so boljševiki oiočili svoj pritisk v področju Deutsch-Eylau— Allenstein proti severu. Med Filipovom in Insterburgom so bili izjalovljeni vsi sovražni poskusi prodora. Srditi boji so se razvili med Insterburgom in morsko obalo. V ICurlandu je.bilo zavrnjenih več sovjetskih izvidniških sunkov z vel:kiml /a sovražnika Reichspressechef o položaju vzhodne fronte Na nekem sestanku v Berlinu delujočih nem- Razen tega je Reichspressechef podal zbranim Skih časnikarjev se je Reichspressechef Dr. Diet- novinarjem vpogled v obsežne, v toku 6e- naha-v i h j j ...ji = __ , jajoče protiukrepe, ki bodo zlomili boljševiškl naval ter pregnale valovje moskovske povodnji preko mej Velike Nemčije. rich bavll med drugim tudi s položajem na vzhodni fronti ter izjavil med drugim sledeče: »Na vzhodu so močne boljševiške 6ile prebile aa nekaterih mestih našo fronto ter pridobile precej prostora. Stojimo trenutno na kritični točki boljševiške veleofenzive, podvzeli smo pa tudi že ukrepe za zopetno stabilizacijo vzhodnega bo- V tem trenutku, ko razvijajo boljševiki svoje »le t vdornem prostoru, medtem ko so naši protiukrepi šele v štadiju razvoja, res ni lahko najti obliko za pravilno označitev položaja. Eno se pa lahko reče: Tudi vojna na vzhodu se je približala neposrednemu področju nemške domovine in > tem njeni fanatični obrambni volji. Naval sovražnikov, ki so hoteli septembra minulega leta iz zapada vdreti globoko v Reich, je ob nemški meji doživel 6voj preobrat. Tudi na vzhodu ne bodo zrasla boljševiška drevesa do neba. Kakor njihovi pomagači na zapadu, bodo dožiVeli tudi boljševiki, kako se zna boriti nemški narod za svoj obstoj in 6vojo bodočnost. Zopet je nastopila za nas ura močnih src! Cim trše in odločnejše se borimo v tem trenutku, tem preje bomo doživeli zopet boljših dni in sonce nam bo zopet zasijalo I« so se izjalovili ameriški poskusi rešitve obkoljenih sil. — London je bil cilj našega povračilnega ognja. ,V odseku Malmedy 6o se po poročilu z dne 21. t. m. razbili 6ovražni napadi v globini bojišča. Pri Diekirchu ob reki Sauer je sovražnik vzdrževal svoj pritisit proti severu. Pri Reipertsweilerju se je vdal del obkoljenega ameriškega odreda. Severno od Straßburga je dobro napredoval naš napad, istočasno pa so se izjalovili sovražni napadi na Ritterehofen. Pri Tbannu je bil sovražnik po njegovem temeljitem pripravljanju napada krvavo zavrnjen. — Anvers in Lieges 6ta bila obstreljevana z daljnometnim orožjem. — Anglo-ameriški terorni bombniki so bombardirali 20. t. m. za-padno, jugozapadno in južno Nemčijo, predvsem Mannheim in Heilbronn. Zbitih je bilo 33 sovražnih letal. Nadaljeval se je povračilni ogenj na London. Na zapadu so naše čete pri Maaseycku od 16. do 21. januarja uničile 100 tankov 7. angleške oklopniške divizije. S tem je bila znatno oslabljena njihova udarna sila. V spodnjem Elsasu so nemške čete vrgle Amerikance med Rittershofenu in Weyersheimom iz njihovih postojank. Osvobojenih je bilo več vasi, med njimi Weyerheim in Sufflenhedm. — Ameriški bombniki so nadaljevali 21. t. m. svoje terorne napade na Mannheim in Ludwigshafen ter na jugozapadno Nemčijo, predvsem na Aschaffenburg in Pforzheim. Bombe so padale tudi na Wien In posamične naselbine v jugovzhodni Nemčija. — Nemške podmornice so v Atlantiku potopile šest ladij z 31.0000 brt ter tri korvete. Dvanajsta obletnica nacio-nalsocialističnega prevzema oblasti i_ -JA i • ,rv)o u ■ , • n v BleQlem «e je stevuo pretnvalstva v Nmčiji Bilo je 30. januarja 1933, ko je sivolasi Reichs- večkrat zvišalo. Ko so bile ustanovljene leta 1776 aciflOnt vr»n HinHonhnr/» lmnnnira Knhror_ 1 r, na. — - _ anglo-ameriške agitacije. Ta agitacija bi hotela dokazovati vsemu svetu, »da je pruski militarizem glavna ovira za svetovni mir«. Nemcem očita, da so že več stoletij poosebljena vojna ter da so vedno samo zavojevali ter razširjati uničenje okrog sebe. Stabsleiter Sundermann dokazuje nato, kdo je v resnici služil roparskemu imperializmu in kdo je vznemirjal 6vet. v svrho dokaza je navedel Siindermann spremembe področij, ki so se izvršile v Angliji, Nemčiji in Rusiji zadnjih 500 let, v Ameriki j>a od leta 1776. Nemčija je obsegala leta 1400 okrog 950.000 kvadratnih kilometrov. Leta 1939 je obsegala samo 635.000 kvadratnih kilometrov. Nemčija se je torej v 500 letih zmanjšala za eno tretjino, medtem ko se je število prebivalstva v Nmčiji Präsident von Hindenburg imenoval Führer-ja na-cional6ocialistične nemške delavske stranke Adolf-a Hitler-ja, Reichskanzler-jem. Minulo je torej že celih dvanajst let. odkar vodi Adolf Hitler Veliko Nemčijo z vsem žarom svojega velikega nemškega srca. Pot, ki ga je dovedla do oblasti, ni bila lahka. Njegovo gibanje je zaznamovalo tik pred prevzemom oblasti poraz, o katerem so že mislili, da je usoden za stranko. Razvoj je pa pokazal, da so ojačili udarci Führer-ja in njegovo gibanje ki je ponosno prestalo vse trdote, premagalo vse težave ter prešlo 6trumno k izvrševanju zastavljenih 6i nalog. 30. januar letošnjega leta je že šesta obletnica prevzema oblasti, ki jo praznuje nemški narod Zedinjene države Severne Amerike, so obsegale jedva en milijon kvadratnih kilometrov. Leta 1939, to je 160 let pozneje, je njihovo področje obsegalo 10,854.000 kvadratnih kilometrov. Teritorij Severne Amerike se ie tedaj v poldrugem stoletju povečal za deset in pol krat. Velika kneževina Moskva, izhodišče poznejše Rusije, je obsegala leta 1462 700.000 kvadratnih kilometrov. Leta 1939 je obsegala Sovjetska Unija več kot 22 milijonov kvadratnih kilometrov. V 500 letih se je tedaj povečala Sovjetija 31 krat. Anglija je obsegala leta 1400, ko je bila še ločena od Škotske, kakih 220.000 kvadratnih kilometrov. Leta 1939 je merila Anglija z vso svojo posestjo 40 milijonov kvadratnih kilometrov. Po- v- ^ f^i u « bviuu vuiuaii) Ai | u fji uijii u |c ucmoivi uai uu » . tiho in skromno sredi najhujšega boja na življe- 1vec.®la 6e ',e tore> 182 krat- Anglija se je po ugo- __ . . . J mvitlul notoiu ünn nilrnna --1---;___ nje in smrt. Kakor niso izgubili nacionalsocialisti pred januarjem leta 1933 vere in zaupanja v zmago svojega gibanja £ljub vsem udarcem usode, tako tudi nemški narod — istoveten s Fiihrer-jem in njegovim gibanjem — ni izgubil in ne bo izgubil svojega trdnega prepričanja, da bo kljub ogromnim težavam sedanje vojne končna zmaga na njegovi strani. tovitivi nekega angleškega zgodovinarja v letih 1688 do 1815 bojevala sedemkrat ter je rabila za to vojskovanje 64 let. V letih 1815 do 1918 se je Anglija vojskovala še 13 krat skozi 36 let. Nič drugače ni izgledalo v zgodovini Zedinje-nih držav Severne Amerike, v kateri je sledil en pohod za drugim. Španiji so v dveh vojnah iztrgali Florido, Kubo in Filipine, Mehiki pa Kalifor- Kakor je bilo pred dvanajstimi leti prebroditi '"J0 in Novo Mehiko. Napadli so Japonsko ob- in premostiti vse težave, ki so jih povzročale na-cionalsocialistični nemški delavski 6tranki vse politične stranke weimarskega sistema v boju za oblast in je bilo treba razen tega odstraniti še celo vrsto ovir in zaprek v dotedanjem državnem vodstvu, prav tako in morda še veliko bolj trda iri težavna je pot do nemške zmaqe v sedanji borbi. Te misli navdajajo nemški narod ob dvanajsti obletnici prevzema oblasti po Adolf-u Hitler-ju. Velika laž o nemški L vi« ma"J grabezlpvosti enem pa tucii Srednjo in Južno Ameriko. Roose-veltova politika zasedanja oporišč je samo nadaljevanje tiste politike, ki je 6talno grozila malim državam zapadne hemisfere. Boljševiki pa sploh ne poznajo nikake meje svoje vladoželjnosti. Boljševizem zahteva svetovno državo Sovjetov. Temu cilju služijo njihove zavoievalne vojne od leta 1918 do 1941 proti Finski, Poljski, Georgiji, balkanskim drža vam in končno proti Nemčiji. S tem nadaljujejo boljševiki imperialistično politiko nekdanjega carstva, ki je izzvalo od leta 1700 do 1900 mi manj kot 22 vojn s sto leti borbe, da bi razširili meje. Pod naslovom »Velika laž« je napisal Stabsleiter Helmut Siindermann v nemškem tisku članek, ki ga je smatrati kot dober odgovor na naslov Širile naS lisi t Razvaline zoznamutejo njihovo po! 10 v Havelange 20k* / MalJdy Ho ¡ton Lie m eux i \ î^ Jemclleffîarche \V*'..... Vielsalm'\ f ■ Laroche ■••><: * " Von den schweren Kimpfen in Ungarn. ^-Panzergrenadiere folgen den schnellen Verbandes und Panzern, die vorn bereits im erbitterten Kampf mit dem langsam zurückweichenden Gegner stehen. ff-PK.-Kriegsber. Jarolim (Sch). iišr ■ Üj Humi (llilill® Hochwasser bedingt Stellungswechsel. Flak, die zur Sicherung des Fahrbetriebes an einem Abschnitt der niederländischen Front eingesetzt i6t muß wetgen Hoch-wasseis Stellungswechsel auf einen höher gelegemen Deich vornehmen. Mit dem Viergespann werden die Geschiütze durch das steigende Wasser zur neuen Stellung gebracht. . N PK.-Kriegsber. Pietzuch. (Sch). Gefangene Nordamerikaner. Abgespannt und von der Gewalt des deutschen Angriffes zermürbt kamen sie aus ihren Erdlöchern und Verstecken hervor. Nun treten sie mit erhobenen Armen den Weg in die Gefangenschaft an. ff-PK.-Kriegsberichter Büschel (Sch). Aus der großen Winterschlaeht im Westen. fj-Panzergrenadiere säubern die Wälder von versprengten Nordamerikanern. Sturmge6chütze unterstützen das Vorgehen der Panzergrenadiere. -PK-Kriegsberichter Pospesch (Sch). Der Sprung aus der Deckung. Eine kurze Atempause im Bombentrichter, dann im Sprung lur nächsten Deckung. Meter für Meter arbeitet sich so der Pionierstoßtrupp an den Feind heran. PK Scheck/TO-EP (Sch). Entfesselte Naturgewalten am Niederrhein 300 Quadratkilometer Schlachtfeld ertrunken. — Eine zweite Sintflut! Mehr als 300 Quadratkilometer ertrunkenes Schlachtfeld sind das einzige, was nach dei Deichsprengung durch deutsche Pioniere im Be-tuwegebiet von dem britisch-kanadischen Brük-kenkopf bei Nimwegen übriggeblieben ist. 800 Millionen Kubikmeter Wasser, strömend und vom Wind gepeitscht, glucksen den Engländern herausfordernd zu: »Britannia rule the Wawes!« Das Inselvolk ist der Überflutung in Holland nicht, riehr Herr geworden. Mit Mann und Roß und Wagen gerieten die britischen Divisionen bei ihrer Flucht in den Feuerwirbel unserer Kanonen. Der operative Plan der Feindmächte, aus Nordbrabant nach der Zuidersee vorzustoßen und eine deutsche Armee einzukesseln, wurde durch die Planung unsere* Wehrgeologen und das Können unserer Pioniere zunichte. Der gefesselte und gebändigte Strom spürte etwas wie eine Ahntng künftiger Freiheit. Denn auch in den iuhigsten Wassern noch lauert eine Wildheit, die, wenn sie entfesselt wird, gefähi-lich wenden kan, über Nacht munkelte man davon, daß der deutsche Generalstab eine zweite Sintflut gegen den Feind loslassen wollte. Die .Wogen des Niederrheins sollten in breiten Sturm- keilen gegen die englischen Stellungen anlaufen und den Gegner, der sich dessen nicht im mindesten vorsah, in seinen Löchern und Stellungen ersäufen. Bald verdichtete sich das Gerede zur Wirklichkeit. In unruhigen Nächten, in denen die Lichtfinger der Scheinwerier immer wieder die "feindlichen Flugzeuge aus der Finsternis rissen, gruben die Pioniere am feindwärtigen Deich des Rheins die Schächte für den Spiengstoff, dessen Gewalt den Damm zei reißen sollte. War in Dunkelheit und Dämmerung ein Riesenbetrieb am Niederrhein, mit tiefflebückten Silhouetten, die gleich Schmugglern Sprengstoff. Eomben und Granaten heranschleppten, so konnte man in der klaren Sonnenhelligkeit des jungen Tages auch nicht mehr die mindeste Spur von dem nächtlichen Getriebe entdecken. Dann kam der Augenblick, wo die Pioniere das Werkzeug aus der Hand legten und zum elektrischen Zündapparat griffen Hell glühte ein winziger Funke auf, unscheinbar, nicht größer als ein Glühwurm in Juninächten, aber genau so magisch. Während der Nebel der ersten Detonation wie ein dünner Vorhana wenflnfp'-ta cr*,0h ■r'-h den Deich entlang ein dumpfer, anschwellender Donner, unaufhaltsam und ohne Ende. Ein ungeheurer Schlay lief den Strom dahin Wo er den Deich zum Beben brachte, riß er ihn klaffend auf und öffnete den Wogen des Rheins den Weg in eine kriegerische Freiheit. Brausend schoß die entfesselte Naturgewalt dorthin, wo die ahnungslosen Briten noch nicht fassen konnten, was vorging, und schläfrig erwachten. Erst schluckte das Land noch das Wasser — 60, wie es den endlosen Regen aufgenommen und getrunken hatte. Dann aber fraßen die Wellen das Wiesengrün. Das weite Gelände wurde bodenlos und weichte auf. Eine geheimnisvolle Kraft zog Büsche, Bäume und Häuser nach unten, als stillte die Erde ihren Humger. Stellung um Stellung der Briten strudelte voll. Beobachtungsstände wurden zu Inseln und giingen dann schließlich doch unter. Von ihrem heilen Deich aus schauten die Pioniere, wie von einer Empore, der überflutunjg zu — ein Drama spielte sich ab das ebenso cgroß-artig wie brutal war. Die deutsche Artilllerie schlug erbarmungslos in die Zusammenballumgen 'der flüchtenden Feinddivisionen hinein. In zwei Tagen vollendete das kriegerische Wasser sseine nasse Offensive. Die Pioniere staunten über- das Temperament des Stromes und bewunderten den kochenden Zorn seines Wassers, das dem Giesetz rlnr anaeborenen niederrheinischen Trägheit inicht mehr folgte, sondern hellauf schäumte, gurgelte und zischte und den englischen Brückenkopf unerbittlich absaufen ließ. Doch das Element, daß sich als Kampfgefährte so willfährig erwiesen hatte, wandte sich zuletzt auch gegen die Pioniere. Voller Ubermut und Tücke wollte es die Dämme, die die Wasserwüste abriegelten, sprengen An den durchweichten Deichen zeigten sich landwärts die ersten warnenden Zeichen: Luftblasen und Quellenbildung. Das war ein Signal für die Führung. Die Pioniere, die noch während der Sprengung Not- und Verbin dungsdeiche beachtlicher Ausnahle errichtet hatten, beseitigten auf zehn Kilometer Länge alle Gefahrenstellen. Als Sicherheitsventil öffneten sie die unter dem Bove-Rhein-Kanal durchführenden Dücker und pendelten dabei ohne Tauchanzug, nui an Stricken festgehalten, im prallen Strahl des eiskalten Wassers. Hatten die Engländer vor Wochen die fruchtbare Insel Walchern rücksichtslos im • ätzenden Salzmeer verschwinden lassen, so trafen die Pioniere dagegen alle ihre Überflutungsmaßnahmen im Einvernehmen mit dem Führer der holländischen Nationalsozialisten Mussert und unter Beachtung aller Möglichkeiten einer baldigen Wiedergewinnung und neuerlichen Trockenlegung des Landes Wieviel von cen 65 Geschützen und fast 1000 Motorfahrzeugen aus dem englischen Brückenkopf im Süden Gelderlands noch vorhanden sind, das weiß wohl nui Eisenhower, der von Holland herüber die Schwärme der Stahlkometen unserer V-Waffen auf sich zukommen sieht Bert Haaga. POLntCNE BElEZKt O Churchill hoče nadaljevati vojno do brezpogojne kapitulacije Nemčije. Churchilla so nedavno vprašali poslanci na seji Spodnjega doma, če še drži teza o absolutnem uničenju Nemčije v sedanji vojni, nakai je odgovoril z »Da« ter dodal, da je parlament proti vsaki morebitni spremembi teh načrtov. S tem je Churchill ponovno potrdil, da je za načrte, ki so jih izdelali ra?ni Morgenthaui, Vansittarti, Ehrenburgi in De Gaullei, ki gredo za tem, da se izroči nemški narod bolj-ševikom v svrho likvidacije, v kolikor se pa to ne bi zgodilo, da se ga stisne na tes;en prostor ter obsodi na počasno izumiranje. □ Ameriški poslanci so si zvišali svoje plače. Vsled naraščajočo draginje v Zed™'njenih državah Severne Amerike so si člani ameriškega kongresa določili k že obstoječim prejemKom 150% fio^i-''^ Nn Trtici rirvieHriniih 10 000 preiemajo sedaj 25.000 dolarjev plače za opravljanje svojih funkcij kot člani kongresa ali parlamenta. H Pe GauIIe in njegova tajnica. Tajnica generala De Gaulle-a, Frida SehteT, je glasom poročila angleških listov potovala iz Pariza v London, kjer se je sestala 6 svojim očetom, rabinom Abrahamom Sehtef-jem. Isto časopisje ugotavlja, da so možna dandanes taka potovanja samo osebnostim. □ Tudi švicarskim komunistom narašča greben. Minulo sredo je govoril v Ženevi znani boljše-viški hujskač Nicole ter dejal, da je približevanje boljševiških armad spremenilo občutke švicarskih oblasti. V svojih hujskaških izvajanjih je podčrtal, da morajo izginiti vsi sedaj uradujoči ženevski državni svetn'ki in vsa švicarska reakci-jonarna klika, ker nimajo pravice do vladanja niti kot politične in tudi ne kot privatne osebe. Komunistična »Stranka dela« bo izvršila »čiščenje«. Nastopili so tudi drugi komunistični voditelji ter hudo napadali vodilne politične in vojaške oblasti svoje domovine. * Razpust papeževe švicarske garde. Vodilni vatikanski krogi razpravljajo o razpustu znane papeževe švicarske garde. Gre baje za linančne težave. □ Velika Britanija je izgubila nad en milijon mož. Tako je dejal Churchill v Spodnji zbornici ter navedel, da odpade na Anglijo več kakor polovica izgub, medtem ko je drugo polovico razdeliti na ostale dele britanskega imperija. □ Velike ladijske izgube Amerikancev pred Luconom. Japonci poročajo, da so v bojih za Filipinsko otočje potopilt in poškodovali v zadnjih desetih dneh s svojimi letalci in vcjnimi ladjami 121 ameriških ladij, ki so skušale v zalivu Lin-gayen ob otoku Lucon izkrcati čete in vojni ma-terijal. Te uspehe zaznamujejo Japonci v času od 31. decembra do 10. januarja. Potopljenih je bilo osem nosilk letal, ena bojna ladja, dvanajst dru-"rh vojnih ladij ter 77 transportnih ladij. Poškodovanih in zažganih je bilo en nosilec letal, osem drugih vojnih ladij in 14 transportnikov □ »Tretja svetovna vojna je že v toku«. Tako je dejal britanski general Alexander, vrhovni poveljnik zavezniških čet v Sredozemlju, ko je spre-el poročilo o nastopu macedonske armade z ipremo iz sovjetskih zalog v svrho »osvoboditve« Macedonije. □ Fordove tovarne bodo uvedle »Stahanov« delovni sistem. Agencija »United Press« poroča iz Detroita, da nameravajo uvesti v Fordovih tovarnah pri izdelovanju jekla znani boljševiški pri-ganjalni sistem Stahanova. U »Vsa Evropa naj gre k vragul« Španski dopisnik Alvarez je napisal poročilo o razpoloženju v Ankari živečih inozemcev ter pravi sledeče: Belgijci tožijo, da gladujejo njihove rodbine in da jih kličejo v vojaško službo. V očeh Bolgarov se zrcali groza o anarhiji in boljševizmu v njihovi domovini. Pred boljševizmom pobegli Romuni sanjajo o miru in redu, ki so ga imeli v Romuniji še pred letom dni. Poljak je živčno zbolel, odkar so ga Anglo-Amerikanci izdali in izročili boljševikom. Srbi polagajo vse upe na svo-ega kralja, ne da bi verjeli sami na srečno rešitev srbskega problema. Francoz sedi na dveh -tolih, ne da bi vedel, na katero stran se mu je treba obrniti. Italijani molčijo in žalostno pove-šajo 6voje glave. K vsemu temu pa pravi Ame-rikanec, da naj vzame vrag vso to Evropo, ker je sit tega teatra.« □ Slika židovsko-boljševiškega gospodarstva v Bolgariji. Bolgarski ministrski predsednik po milosti Moskve, Georgijev, je izjavil, da je gospodarski položaj Bolgarije »izredno težaven«. Dokaz za kaotične razmere v bolgarskem gospodarskem življenju je naraščanje tihotapstva na živilskem in deviznem tržišču. Drugo perečo zadevo predstavlja neobdelana zemlja. Glasom izjave kmetijskega ministrstva Pavlova je ostalo najmanj 30% njiv neposejanih. Vse to pa zaostruje dejstvo, da so Sovjeti zaplenili že sedaj velik del kmetijskih pridelkov, ki se bodo pridelali leta 1945. □ Amerikanci imajo velikanske izgube. Iz nekega tiskovnega poročila iz Washingtona posnemamo, da je 106. 6everoameriška divizija izgubila •r bojih v Ardenah 8663 mož. Njen prvotni sta-lež je štel 15.000 mož. O Komunist Thorez prorokuje. Voditelj francoskega komunizma Thorez je izjavil, da se bo izvršil prej ali slej v Franciji kakor tudi v Ze-dinjenih državah Severne Amerike »socialen preobrat«, ki bo sličen onemu, ki so ga doživeli v današnji Sovjetiji že pred skoraj tridesetimi leti. □ Romunija brez verouka? Romunski minister dela je odredil, da se na vseh poklicnih šolah ukine dosedanji pouk verouka ter uvede »državno-vzgojni in delovni nauk«. O Ameriški novinar o boljševiškem režimu v Bolgariji. »Bolgarija 6e nahaja pod boljševiškim gospostvom«! tako je poročal ameriški turški dopisnik lista »New York Time6«, ki je prepotoval Bolgarijo. Bolgarsko vlado sestavljajo, tako nadaljuje omenjeni poročevalec, sicer zastopniki in predstavniki štirih strank, v stvarnosti so pa komunisti edini gospodarji, akoravno imajo komaj 2 odst. prebivalstva za 6eboj. Edina javna sila Bolgarije je milica, ki stoji pod vodstvom komunističnega notranjega ministra Antona Jugov-a in izvaja barbarski teror proti vsakomur, ki je komunistom sumljiv. O Ameriški načrti za razdelitev sveta. Clan 6enata Zedinjenih držav Severne Amerike, republikanec Own Brester, je izjavil sledeče: »Zedinjene države Severne Amerike se morajo ukloniti zahtevam Sovjetije glede določanja bodočih meja v Evropi, ker nismo v stanju da bi kaj diktirali. V Orientu in na Kitajskem pa morajo Zedinjene države Severne Amerike naiti prvo upoštevanje. Po domače se to pravi: »Zedinjene države Severne Amerike ne morejo in tudi nočejo Kremlju ničesar dopovedovati k njegovim evropskim načrtom. Njihovi interesi so v vzhodno-aziiskem prostoru, kjer skušajo izriniti tudi Angleže. UMNI KMETOVALEC OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA Pravilno obrezana in vzgojena drevesna krona kljubuje lomu in povešanju vej radi teže sadja in 6nega ter tudi razčesnitvi drevesa radi viharjev. Z obrezovanjem vzdržujemo nekako ravnotežje med koreninami in krono. To je važno zlasti pri mladem dravj.u, ki tvori čestokrat v primeri s koreninami preobširno krono S pravilnim obrezovanjem dosežemo zaželjeno obliko krone z lepo razvrščenimi vejami, ki naj ne bodo pregoste, pa tudi ne preredke To je velike važnosti za enakomerni razvoj plodov. V enakomernih kronah zori lepo, debelo, barvano in okusno kvalitetno ^adje. Ker nudi enakomerna, redka krona sončnim žarkom dostop v svojo notranjost, je taka krona tudi v notranjosti poraščena s kratkim rodnim lesom. Vse to vpliva na redno rodovitnost in odpornost drevja pröti škodljivcem in boleznim. Pri - takem drevju lahko temeljito škropimo, olajšana so pa tudi druga redna opravila. S pravilno izvedeno rezjo preprečujemo, da drevo predčasno zarodi, kar znatno ovira njegov razvoj. Drevje, ki je prezgodaj zarodilo, zaostane v rast' ter je sploh bolj občutljivo glede raznih škodljivcev in bolezni. Drevje se obrezuje na različne načine z boljšim ali slabšim uspehom. V zadnjem času se je najbolj uveljavil novejši način odgoje in rezi, ta-koz ani švicarski Oschberschnitt, ki se često uporabi a v industrijskem sadjarstvu in v večjih nasadih. Ta način rezi je za naše kmečke sadjarstvo nekoliko preveč kompliciran in bi 6e ga težko pravilno izvajalo. Zato se lorao raje držali naše običajne rezi, ki je izpop' ijeha s švicarsko Pravilo sž mora glasiti: Ni* ii rezati premočno, ker gre to v škodo drevesnega razvoja in na račun rodovitnosti. Dobro je rezati češče zmerno in premišljeno, vedno pa raje piemalc kakor preveč. Napake lahko potem še vedno popravimo. Prekratka rez povzroča močno poganjanje lesnih poganjkov, ki delajo v kroni gostoto. Pri predolgi rezi pa je ravno obratno: tako drevje prehitro in preveč zarodi, slabo poganja, se hit'-o izčrpa ter ima dolge, šibke in z rodnim lesom slabo poraščene veje Običajno se reže pri nas le pozimi ali v času mirovanja. Dobro pa je izvajati tudi poletno rez. S tem 6e vsi nepravi poganjki ie odstranjujejo, ne pa krajšajo. Pogostejša rez ima to dobro stran, da se mladice, ki niso na pravem mestu, že sproti odstranjuje. S poletno rezjo se drevje le prav malo slabi, ker se hkrati odstranjujejo le manjši deli samo s škarjami. Rez se izvede pri enoletnem drevesu tako, da pustimo samo glavni podaljšek ali glavno vejo, ki tvori vrh in tri do štiri enakomerno razvrščene stranske veje. Te veje naj potečejo v kotu 45 stopinj. Vse viseče veje je dvigniti in privezati, preveč navpične pa podpreti v pravo lego Po možnosti naj bodo vse veje enako močne, razvrščene v spiralni obliki ali pa V6aj ne več kot po dve nasproti si stoječi veji na enem mestu. Veje se prikrajšajo v piramidalni obliki z ozirom na sorto in pleme od 90 do 140 6topinj v kotu. Najprej obrežemo najnižje stoječo ali najšibkejšo, na primerno dolžino z ozirom na razvoj drevesa na polovico do dve tretini dolžine. Krajšanje ostalih vej se ravna potem po tej veji. Reže 6e nad dobro razvitim, navzven stoječim očesom, nekoliko poševno in nekako pet milimetrov nad očesom. Drugo leto 6e rez razlikuje 6amo v tem, da se mladice, ki stoje navzven in ki so v viseči ali vodoravni legi, pustijo v svrho povečane listne površine neobreza-ne. To znatno krepi drevo, predvsem pa osnovo krone. Radi 6voje viseče lege se taki poganjki itak nikoli n6 razbohotijo. Izrezati je le pregoste in vse tiste veje. ki stojijo nad vodoravno lego. Krajšanje glavnih vej pa 6e vrši kakor v prvem letu. Samo tedaj, ako je drevo v prvem letu slabo pognalo, bomo obrezali krajše V tretjem in naslednjem letu se od časa do časa odstranjujejo ojačevalne veje, tako, da je notranjost krone popolnoma prosta. Naslednje višje glavne veje vzgajamo tako, da je prva naimanj 80 centimetrov nad prvimi, ostale pa po 40—50 centimetrov razdalje Pri tem je gledati na to, da potekajo najbližje si stoječe veje vedno v nasprotni si smeri" in tam, kjer izpolnjujejo praznino Drevesna krona naj ima 6edem do dvanajst takih glavnih vej, kar je odvisno od sorte in sadnega plemena. Na glavnih vejah se nahaiajo strmske veje, ki naj ne tečejo v isti smeri ali sporedno z glavnimi, nego po 6trani, ker tako izpolnjujejo prazna mesta med glavnimi vejami. Prve stranske veje se narežejo šele tedaj, ko so glavne veje že dovolj močne, in sicer 80 centimetrov od debla ali glavne veje oddaljeno. Nadaljnje stranske veje sledijo na vsakih 40 centimetrov po potrebi vedno v nasprotni smeri. Stranske veje krajšamo v nekaki piramidalni obliki z glavno vejo tako, da merijo od osnove ali vejne pazduhe ravno polovično dolžino. Vsi ostali poganjki se držijo in režejo na kratko. Vedno se ti navpični deli odre-žejo, vodoravni in viseči pa pustijo, v kolikor niso pregosti. Tako dosežemo, da so veje po vsej njihovi dolžini obraščene s kratkim rodnim lesom. □ Benešovl emigranti nameravajo razpustiti svoj odbor. V Londonu izhajajoče komunistično glasilo »Daily Worker« priznava, da v Londonu delujoči emigrantski odbor Benešove klike ne bo delal poskusov, priti v stik s sovjetskimi funk-cijonarji v po Sovjetih zasedenem delu nekdanje Cehoslavške, temveč nameravajo razpustiti Šra-mekov odbor ter f=e preseliti v domovino. Bene-šovi emigrantski ministri so se namreč nekaj naučili od emigrantskih minstrov Poljske n Jugoslavije. Pravijo, da namerava sam Beneš odpotovati na področje bivše Cehoslovaške, ki je pod sovjetsko zasedbo, kjer bo sporazumno s tamkajšnjimi krajevnimi boljševiki skušal sestaviti novo vlado povojne države, ki bo pod sovjetskim vrhovnim nadzorstvom □ Ehrenburg hoče boljševizirati vso Evropo. Židovski novinar Ilija Ehrenburg je izjavil, da bo osvobodila Rdeča armada Oslo in Amsterdam. Ta izjava je vredna pozornosti, ker jo je smatrati za uradno izjavo diktatorja Stalina. Ehrenburg je pisal že leta 1925 v nekem romanu o uničenju Evrope ter dejal, da bodo 10 metrov visoki oklop-niki neusmiljeno pomandrali Berlin ter zmleli otroke, žene in moške in da ne bo v Kopenhage-nu po vkorakanju rdečih čet nikakih preživelih ljudi Imenovani novinar je najbolj nevaren židovski pisec Sovjetije Ta nosilec Stalinove nagrade in imejitelj naziva »Junak Sovjetske Unije« je rodom iz Moskve> kjer se je rodil leta 1891. Ze leta 1903 je napisal brošuro proti anti-židovstvu. Leta 1905 je bil soudeleženec ruskih revolucijskih ooskusov. Leta 1906. je izdal politični manifest »Dve leti združene stranke«. Obsojen večkrat na težko ječo, je bil leta 1910 izgnan iz takratne Rusije, nakar je potoval širom Evrope, od koder se ie vrnil leta 1917 iz Pariza. Leta 1920 se je 6prl tudi z boljševiki, ki so ga izgnali. Pozneje je živel izmenoma v Nemčiji, Belgiji in Italiji, nakar se je zopet približal boljševiški kliki. Po vrnitvi v Sovjetijo preko Zedl-njeni^ držav Severne Amerike je postal ljubljenec sovjetske propagande, položaj, ki ga zavzema še danes in je prav posebno dobro zapisan pri Jožefu Stalinu. D Moskva proti Švici. Napetost, ki je nastala med Bernom in Moskvo, odkar so Sovjeti odklonili švicarsko vzpodbudo za obnovitev diplomatičnih odnosov, je v stalnem naraščanju Ponovni napadi boljševiškega tiska na švicarsko politiko »Izve-stji« so dosegli svoj višek To uradno glasilo sovjetske vlade očita Švici, da dobavlja Švica slej kakor prej Nemčiji vojni materijal. Razen teg» trpi baje švicarska vlada, da postaja Švica vedno bolj 6redišnjica sovražnih agentov. O Smrtna obsodba v Kairu. Minuli četrtek so v Kairu obsodili na smrt dva Žida, ki sta dne 5. novembra lanskega leta umorila britanskega ministra za vzhod. Pred vojnim sodiščem, ki ju je sodilo, sta soglasno izjavila, da sta izvršila zločin po navodilu organizacije, ki je ne marata imenovati in ki ju je posiala v Egipt v svrho pokončanja' lorda Moyne-ja. Zagovornika obeh obtožencev sta skušala prepričati vojaške sodnike, da gre v enem primeru za umobolnega človeka, v drugem pa samo za pomočnika pri umoru. Sodniki so dobili razen tega anonimno pismo, da bodo usmrčeni, če izrečejo smrtno kazen Končno so izrekli smrtno obsodbo, ne da bi bili razčistili globlje ozadje zločina To so storili, da javnost ne bi izvedela za niti, ki so vodile do odstranitve ministra. Verjetno je. da bo ostala obsodba samo na papirju. VINOGRADNIŠKI IN SADJARSKI KOTIČEK ZAKAJ SE SADJEVEC NE DRŽI? Na kmetih najdemo le poredkoma res dober pristen sadjevec. Temu je kriva malomarnost, največ pa tudi pomanjkanje znanja o tem, kako je treba sadjevec pripraviti in z njim postopati, da se ne pokvari. Važno vlogo igra pri tem že pre-šanje samo, vendar nas zaenkrat zanima vprašanje, kako se 6 sadjevcem pravilno postopa v kleti. V mnogih — predvsem v vinskih — krajih, podcenjujejo sadjevec, frtisleč, da se vino pokvari, ako se nahaja v isti kleti tudi sadjevec. Radi tega shranjujejo sadjevec ponekod v neprimernih prostorih, v katerih' so shranjeni razni gospodarski pridelki in predmeti. To je zelo slabo za sadjevec. Sadjevcu {kakor tudi vino) so najbolj nevarne kleti, v katerih se nahajajo tudi kis, kislo zelje, repa in razni mlečni izdelki. Cisto sprešan in redno pretočen sadjevec je lahko v vinski kleti in 6e nam ni treba bati, da bi se vino pokvarilo. Brez dvoma pa bo na vino kvarno vpli- Popolnoma je odstraniti na hrbtu veje nastale vodne poganjke, fci tvorijo svečnike ali jahače. Taka vzgoja drevesne krone traja kakih 20 let, nato pa preide v redno običajno čiščenje in iz-redčevanje. Na enak način je treba vzgojiti novo krono pri pomlajenem drevju, predvsem takem, ki smo ga pomladili radi napačno vzgojene krone. Postopati je popolnoma po istih načelih, kar se tiče vzgoje glavnih, predvsem pa stranskih vej, kakor pri mladem drevju. Slično se postopa tudi pri precepljenem drevju, vendar s to razliko, da tvorijo cepilne glave nekako že glavne veje in je z nekaterimi izjemami vzgojiti le stranske veje. Kar se tiče 6adnih plemen, se razlikuje vzgoja krone le v toliko, da pri koščičarjih (predvsem slivah in češpljah), pustimo veje bolj na gosto, kakor pa pri pečkarjih. Ti 6o že od narave obraščeni bolj s kratkim rodnim lesom in bi bile take krone preredke ali pa bi izgledale prazne. Radi tega jim bomo pustili čimveč stranskih vej V bistvu vzgoje same pa ni nobene razlike. A. Sch. val slab ali pokvarjen sadjevec. Ako je sadjevec dobro prevrel in bil ob pravem času snažno pretočen, še to ni vse. Poleg tega moramo gledati, na to, da je klet vedno snažna, da so sodi napolnjeni, da se klet od časa do časa temeljito prezrači. Skrbeti pa moramo tudi za primerno temperaturo in vlago. Ker je sadjevec že po svoji 6estavi glede alkohola mnogo šibkejši kakor vino — sadjevec ima največ do 7% alkohola — je bolj izpostavljen kvarjenju. V prvi vrsti moramo gledati na čistost 6odov. Sodi, v katerih imamo sadjevec, se zelo radi pokvarijo. Postanejo ples-nivi in zatohli. Take sode bomo radi tega vedno temeljito umili in ocedili, nato pa zažveplali. Zveplanje moramo obaviti pri takih sodih spočetka redno vsak mesec. Čisto umit in dobro za-žveplan sod, v katerem 6mo imeli sadjevec:, bo imel vedno zdrav in dober duh ter bo dal tudi novemu pridelku dober značaj. S sadjevcem bomo tedaj postopali prav tako kakor z vinom. V tem slučaju bomo imeli vedno dober in piten sadjevec. GOSPODARSKE VESTI | X Tobak za leto 1945 v Nemčiji. Po zaslugi tobačnega gospodarstva je uspelo oskrbovati nemški narod s primerno količino tobaka. Kar se tiče bodočnosti, si je treba predočiti, da je vse potrebe kriti odslej iz lastnega pridelka in da je veliko odvisno od tega, da 6e pridelek leta 1944 v največji meri fermentira in dodeli predelovalni industriji. Dokler se potom spremembe frontnega položaja ne odprejo novi viri tobačnega uvoza moramo izhajati v glavnem z domačim pridelkom Razveseljivo je dejstvo, tako piše list »Süddeutsche Tabakzeitung«, da je nemško tobačno gospodarstvo tako dobro disponi-ralo « svojimi tobačnimi zalogami, da bomo z razpoložljivimi količinami tobaka še dolgo časa lahko zalagali potrebe domače tobačne industrije. Pri tem je bilo seveda potrebno, da so se znižali kontigenti predelovanja, kar se bo morda še nadaljevalo, akoravjo je to neprijetno za izdelo- valca. Glavno pa je, da delajo obrati. Kadilci se morajo sprijazniti z dejstvom, da ne bo vedno svobodne izbire med cigarami, cigaretami in tobakom, temveč do bo treba kupiti tu in tam tudi nekaj drugega, kai jim morda ne bo všeč. Na vsak način bodo pa imeli in dobili tobak in to je glavno. X Nova petrolej ska konferenca na vidiku. V , ameriških petrolejskih krogih računajo z možnostjo, da pride tekom leta 1945 do petrolejske konference, ki se bo vršila v Londonu. Ameriška ■ petrolejska industrija je namreč opustila svoj odpor proti meddržavni ureditvi, zahteva pa ponovno sestavo washington6k;h dogovorov. Kakor znano, so skoraj v6a nahajališča petroleja pod kontrolo Anglo-Amerikancev in Sovjetov. X Naraščanje hranilnih vlog v Nemčiji. Krajem leta 1944 so znašale nemške hranilne vloge 81 milijard Reichsmark, to je 14 milijard Reichsmark več kakor leta 1943. V letu 1943 so narasle za 16 milijard Reichsmark. Trenutno obstoja širom Nemčije 60 milijonov hranilnih knjižic napram 22 milijonom v Viliki Britaniji. Omrežje nemških šte-dilcev je torej veliko bolj gosto in raztegnjeno. Razen tega vodijo hranilnice na pet milijonih žiro-računov 14 milijard Reichsmark dobroimetja. To pomeni j>orast dveh milijard napram L 1943. X Novo turško posojilo. Turška vlada je sklenila razpisati novo nacionalno obrambno posojilo v iznosu 35 milijonov turških funtov. X Tudi cigaret jim primanjkuje. V glavni in-tendanturi ameriških čet v Parizu so neznani zli-kovci v nekaj tednih pokradli 70 milijonov pa-ketičev cigaret, ne da bi bilo uspelo zasačiti kiivctv. X Zavezniki imajo svobodno plovbo skozi morske ožine. Turčija je dovolila svobodno vožnjo vsem ladjam zavezniških mornaric skozi darda-nelske morske ožine. * X Anglija in španske oranže. Po poročilih iz Madrida, je Anglija kupila v Španiji tri in pol milijona zabojev oranž, ki so tehtale kakih 185 tisoč ton. Gre za največjo kupčijo te vrste med Španijo in Anglijo v tej vojni. Prevoz bodo izvršili do marca z angleškimi ladjami. X Finski primanjkuje krmil. Na Finskem so prisiljeni zasilno zaklati 20.000 krav, ker vlada splošno pomanjkanje krmil. Na ta način hočejo rešiti ostalo govedo, ki je neobhodno potrebno v svrho pridelovanja mleka. MAMICA, MALA NINA IN PUŠČAVNIK Spodnještajerska otroška pravljica. Mamica in štiriletna hčerkica Nina sta živeli v samotni hišici blizu velikega gozda. Ker ni bilo v bližini niti hiše niti kakšne vasi, 6ta bili navezani sami na sebe. Samota, v kateri sta se nahajali, jima je olepševala vzajemno ljubezen. Mamica je nad vse ljubila svojo malo Nino, Nina je oboževala svojo mamico in to tembolj, ker 6ta dragega jima moža in ateka izgubili takoi po Nininem rojstvu. Bil je lep poletni dan, ko je morala nekoč mamica po opravkih v precej oddaljeno va6 Kakor vedno v takih primerih, je pustila tudi takrat malo Nino samo igrajočo se okrog hiše, doma Ker 6e ni mamica takrat 'zredno dolgo vrnila k svoji Nini, je začela slednja klicati svojo ljubo mamico. Toda njeno klicanje je ostalo brez uspeha Mamica takrat ni mogla priti. To je užalostilo in izmučilo malo Nino. Legla je na zeleno travo pred hišico ter zadremala. Minula ie ura in več, ko se je prebudila in ugotovila, da mamice še ni nazaj. Sedaj je začelo postajati Nini neprijetno. Mamica je ni nikdar pustila tako dolgo eamo doma. V želji, priti do nje, je sklenila poiskati 1o. Odšla ji je nasproti. Pametna mala Nina se je podala na gozdno pešpot, kjer sta že hodih z mamico in jo je nekoliko poznala. Ko je po precej dolgi hoji v gozdu zagledala vabljivo grmičje polno zrelih čr-nic, jih je začela nabirati In zobati Pri tem bi bila skoraj pozabila na mamico in namenjeno pot, ako je ne bi bil nekoliko prestrašil velik zajec, ki ga je pregnala iz grmovja in trave. To jo je spomnilo na nadaljevanje njene poti. Gozdna pot, po kateri je šla, se ji je zdela neskončna. Gozd je bil vedno večji in gostejši. Razen pobeglega zajca' in raznih ptičjih glasov, ni videla in slišala nikogar. Sonce se je že nagibalo, ko je začelo Nino skrbeti, če. kje in kedaj bo srečala mamico Ko jo je zmučila hoja in se je začelo že mračiti, Je sedla žalostna na tla. Vajena bivanja v bližini gozda in v samotnem kraju, se pravraorav tii niti veliko bala. Sklenila je kot pogumna mala deklica, odpočiti 6e ter počakati, da jo najde mamica nazajgTede. Nina še ni 6edela dolgo, ko je zagledala iz-nenadoma pred seboj, kakor iz zemlje zraslega, izredno čudnega moža. Bil je to star mož, velikan po zunanjosti, dolgih sivih las, istotakih brk, bradat, bos ter pokrit z medvedovo kožo Nino je zajel strah. Mož io je pa nežno prijel za malo ročico ter dejal: »Nina! Tvoje dobre mamice ni in tudi ne bo danes nazaj. Tukaj, 6redi gozda ne moreš in ne smeš spati Sla boš z menoj v moje kraljestvo, kjer ti bo lepo in dobro in tam, boš ostala ter mi olepšala moje življenje« Po teh besedah io je odvedel s seboj. Vodil jo je ure in ure, ne da bi bila kaj govorila, po samem težko prehodnem gozdu. Pri tem pa ni bilo Nino skoraj čisto nič strah, ker je postopal lepo z njo Končno sta prišla v gosto zaraščenem in prav težko dostopnem delu gozda do nekega skalovja, v katerem je bil iz skale izklesan brlog, kjer je živel ta čudežen mož kot puščavnik. V ta podzemeljski rov je odvedel Nino, kjer je morala deliti njegovo življenjsko usodo. Preživljal se je z uživanjem gozdnih jagod vseh vrst v svežem in posušenem stanju, z divje rastočo zelenjavo ter sladkimi koreninicami. V6e te stvari je nabiral in i6kal sam, med tem časom je pa puščal Nino samo v brlogu, od koder ni mogla nikamor. Vsak večer, ko je bila že tema, jo je vodil za kratek čas nekoliko na svež zrak ter strogo čuval in pazil, da mu ni mogla pobegniti. V času, ko je puščavnik vodil Nino v svoje jetništvo, je njena mamica ležala z zlomljeno nogo pri dobrih ljudeh v vasi ter se jokala in skrbela za svojega otroka, ki ga je vsa va6 iskala brez uspeha. Minul' so tedni, meseci in leta. Ninina mamica je okrevala in se vrnila na svoj dom, kjer je objokovala izgubo svoje Nine. Kot puščavnikova jetnica se je Nina kljub trdemu in nezaželjenemu življenju lepo razvijala v nierrovem podTemel tekem bivališču. Za hrano, pijačo in toploto je skrbel puščavnik. ona se ja pa lahko igrala in zanimala za sušenje 6adežev, rastlin in korenin, ki jih je zbiral puščavnik. Bil je pač čudak, nekoliko zmešanih možganov, ne da bi bil na kakšen drugi način škodoval ali delal krivico mali Nini. Skrbel in gledal je na to, da nieta trpela lakote in ne žeje in tudi prei mrazom sta se čuvala z ogrevanjem rova. Nina je pa v svoji pametni glavici vedno tiho mj6lila in razmišljala, kako bi pobegnila ter se vmila k mamici. Minula so tri leta Nininega jetništva, ko je puščavnik nekega dne pozabil zadelati odprtino, ki je omogočala izhod iz brloga ter zaspal na svojem ležišču. Komaj sedemletna bistra Nina je imenitno izkoristila dotično priložnost ter jo popihala iz brloga. Čim je dospela iz luknje na svež zrak, je začela bežati, akoravno v neznano ji smer, v kolikor je to bilo v njenih močeh. Pri tem je pa v enomer slišala klicanje in kričanje puščavnika, ki bi jo bi! rad dohitel In vrnil nazaj v jetništvo. Drugi dan je našel neki lovec, ki je čakal na jelena, v globini gozda in tik ob poti, ki je vodila v bližnjo vas,.vso onemoglo in oslabelo, v medvedovo kožo oblečeno Nino. Odnesel jo je domov, kjer so jo v nekaj dneh spravili k zavesti in zdravju, nakar jo je vrnil njeni mamici, ki jo ja po treh letih vsa srečna stisnila zopet na svoje ljubeče materino STce. Bila je to 6reča in veselje za mamico in Nino, ki ga ni mogoče popisati. Lovec, ki je našel Nino, ie naletel čez nekoliko dni na truplo mrtvega puščavnika, komaj kakih tisoč metrov proč od brloga. Razburjenje m tekanje za ubeglo Nino mu je prizadelo kap ter prerezalo nit njegovega svojevrstnega življenja. Mamica in Nina 6ta se pa odslej liubili in imeli radi še veliko bolj kakor poprej. Živeli sta zadovoljni in s tem tudi srečni v4svoji samotni hišici ves 6voj vek. Ninina otroška ljubezen do mamice je bila tako silna, da se je odpovedala vsaki drugi ljubezni ter ostala samska, samo, da sta ostali neločljivi za vedno. Vzajemna ljubezen je segala tako daleč, da jo je ločila šele smrt, ki je vzela istega dne življenje obema. Mamici je bilo takrat kakih sto, Nini pa okrog osemdeset let. O. MALE VEST! _| * Bundesfiihrerjevo poročilo o dogodkih zadnjih let. V Pettau-u je govoril Bundesführer Franz Steindl zbranim voditeljem političnega, državnega in gospodarskega življenja, med katerimi so se nahajali tudi oficirji in poveljniki orožništva. V obsežnem poročilu je podal sliko o dogodkih na vojaškem in političnem področju zadnjih let ter nanizal probleme, za katere gre boj v današnji borbi za biti in ne biti. Poslušalcem je živo predočil, da ni nikaka žrtev prevelika, ker gre za obstoj naroda. Kakor ne more biti Nemca, ki bi si želel uničenja nemškega naroda v boljše-viški blaznosti, tako ne sme biti človeka, ki v tej odločilnih časih ne bi bil pripravljen žrtvovati vse kot doprinos za zmago. Temu je priključil Bundesfiihrer popis vseh vprašan), zadevajo-čih vrnjeno Spodnje Štajersko, ki so v vseh svojih ciljih ostala nespremenjena. Geslo leta 1945 pa se glasi, da moramo vpostaviti celotne sile za zmago. S počastitvijo Fiihrerja »so zaključili sestanek. * Spodnještajerska mladina v odredih Deutsche Jugend. V Marburgu so se sestali vsi Bannfüh-rerji in Barmmädelführer inn en odredov Deutsche Jugend iz Spodnje Štajerske v svrho sprejemanja povelj in navodil za svoje delovanje v bodočih tednih in mesecih iz usf Bundesjugendfiihrerja Schilcher-ja. Pri tem sta bila navzoča tudi Bun-dosiührer Steindl in Gebietsführer Danzinger. Najprej je Bundesjugendführer poročal Bundes-führerju in Gebietsführerju, nakar je podal Bundesjugendführer Bannfiihrer-iem in Bannführerin-nen navodila in povelja za bodoče delovanje v vodstvu spodnještajerske mladine. Po izvršeni vpostavi mladine pri gradnji'obmejnega branika, kjer je postavila svojega moža, se bodo voditelji in voditeljice mladine posvetile sedaj zopet politični izravnavi mlad ne. Cilj ostane nespremenljiv in glasi: »Nemška mladina v nemški Spodnji Štajerski'« Razen svatovno-nazomega izravnanja se bo vežbalo starejše moške letnike v Bannaus-richtungslagerjih in Wehrertüchtigungslagerjih, zajeti so pa tudi v odredih Volkssturma. Nato je Bundesführer Steindl izrekel zahvalo vsem za vpostavo ter podčrtal važnost politične izravnave naše mladine ter poda' končno pregled o splošnem položaju in o položaju na Spodnjem Štajerskem. Sledila ie razprava o posameznih delovnih točkah. Zaključno besedo je imel Gebietsführer Danzinger, ki je podčrtal povezanost odredov Hitler-Jugend z odredi Deutsche Jugend na Spodnjem Štajerskem, ki ima izpolniti posebne naloge in se čuti povezano z Hitler-Jugend, po katere nalogu tudi deluje. * Apel Ortsgruppe Marburg II. V sejni dvorani Ortsgruppe Marburg II so imeli apel funkcionarjev Ortsgruppe. Pri tem je podal obširno pomočilo o poteku dosedanjih pet vojnih let Kreisführer Strobl ter popisal sedanji položaj. Njegova izvajanja so bita prežeta ver" v končno zmago Nemčije. * Erlachstein. V Erlachsteinu je dne 17. januarja po noči izbruhnil požar v stanovanjski hiš! Franza Jagodi tsch-a v vasi Rochusberg, občina Erlachstein. Požar je nastal vsled pèkvarjene peči. — Hofiat v poKoju gospod Hubert Wagner je padel v stoonišču svojega stanovanja v Erlachsteinu ter si zlomil nogo. Podal se je na zdravljenje v bolnišnico v Cilli. * Rolrtsch-Sauerbrunn. Na nedavno prirejenem velikem apelu Ortsgruppe Rohitsch-Sauerbrunn je obširno poročal Ortsgruppenführer tér podal parole za delovanj» v 'etu 1945. Pri tem je apeliral na vse svoje sotrudnike, da vpostavijo vse svoje sile za totalno vojno. S počastitvijo Füh-rerja so zaključili sestanek * Zanrisega rekrntov. Peichsführer ff je kot povelinik nadomestne armade odredil, da se morajo vrš'ti zaprisege rekrutov na način, ki daje smiselno izraza domovinski bojevniški izravnavi fronte in domovine Zaprisega se mora vrš'tl ob navzočnosti krajevnega dostojanstvenika stranke in predstavnika oborožitve. V okviru zaprisege izroči poveljnik vojakom orožje, ki ga prevzame lz rok delavcev oboroževalne industriie * Snirl pr'ietne Spodnlestalerke. V Trifail-Loke je umrla Cäci'ie rwpbik roiena 7elinschek. v častitljivi starosti 98 lpt. » v«»ctl h. TOHerla. V času med 1. in 7. ianu-ariem 1°<<5 ie rerrstrirala oblina pe* roistev Mva fanta in tri dek'irel — Dn° 17 n"Vi>ml"a 10*5 je p"He! na ital'iaiviVi fron*-' T3k in Giuaudier Kilian Lash*" * Ljudsko gibanje v Bad Neuhauso. V občini Bad Neoihaus so imeli od novega leta do 10. januarja 1945 šest rojstev (4 fante in 2 dekleta). V istem razdobju je umrlo sedem oseb (dva moška in pet žensk). * Anuerburg. V Anderburgu se je rodilo med 1. in 15. januarjem 1945 šest fantov in ena deklica. Med temi je dobil Michael Sdolschek v Dachs-bergu 6ina, ki je njegov šestd otrok. * V prerano smrt. V preseljeniškem taborišču Wewelsburg (Westfalen) je preminul naš rojak in naročnik gospod Mathias Radanowitsch, star komaj 39 let. Pokojnik je bil rodom in doma iz Ka-pellana (Kreis Rana) ter čevljarski möjster po poklicu. Zdravje je iskal nekaj časa v bolnišnici Niederstein, dokler ni končno podlegel kruti bolezni, ki ga je mučila dolgo časa. Radanowitsch je bil velik rodoljub ter zelo navezan na svojo ožjo domovino Spodnjo Štajersko, o kateri je govoril in razmišljal vse do zadnjega. Mnogo prerano umrli rojak zapušča žalujoči) ženo in devetletno hčerko, 6tarše, sestro in brata ter mnogoštevilne sorodnike, prijatelje in znance. Ostal bo v lepem spominu vsem. ki 6o ga poznali. * V prerani grob. V Kirchbergu in den Büheln (Kreis Pttau) je preminul star komaj 37 let tam-tajšnji posestnik Franz Eiletz, rodom iz sosedne vasi Benediktem. Veliko prerano smrt nad vse priljubljenega moža obžalujejo žena in hčerkica, brat in sestra ter mnogoštevilni sorodniki, prijatelji in znanci, katerim bo ostal v prijetnem in lepem spominu. * Smrt spodnještajerskega rojaka. V bolnišnici v Zurstenwaldu je umrl star 64 let posestnik Anton Ogorewz, rodom in doma iz Bukowscheka, Kreis Rann, ki ie živel v tamkajšnjem preseljeniškem taborišču. Pokopali eo ga na pokopališču Müncheberg (Brandenburg). Pokojnik zapušča ženo, štiri sinove in dve hčerki. Bil' je poštenjak in dobričina. * Junaška smrt. V Trifailu so položili med grobove za domovino padlih junakov sedanje vojne Sturmführerja Wehimannscbaftsstandarte Trifail, Johanna Pillnauer-ja, kl je postal žrtev zahrbtne krogle. Od pokojnika sta se poslovili Kreisführei Eberharth in Führer Alarmkompanie-je Trifail, Peter Präsent. Zadjo čast mu je izkazal tudi ve« njegov šturm. * Odrezki živilskih kart brez datuma. Na posameznih odrezkih živilskh kart smo Imeli doslej natisnjene število dodelilne perijode in čas njenega trajanja. Da bi se štedilo s časom pri stavljenju v tiskarnah in da bi bili odrezki bolj pregledni, odpadejo na nekaterih odrezkih 71. perijode navedbe časa trajanja perijode ter nosije samo razen oznake Käse, Quark, Kaiffee-Ersatz številke 71, Veljavni 60 seveda samo v času trajanja 71. dodelilne perijode, ki traja do 4. februarja. »Respekt vor Onkel Adolar. Respektl muß ich schon sagen. Die Uniform die manches Jahr Sein Stolz in Krieg und Frieden war, Wird nun ein anderer tragen« onn-R-'Mhorlditpr fSrM ¡¡HP HRABRI SPODNJEŠTAJERCI Za hrabro zadržanje na frontah so prejeli Eisernes Kreuz IT. Klasse: Gefreiter Rudolf Klipp-stätter, Ortsgruppe Leitersberg, Krel» Marburg-Stadt; Gefreiter Franz Kukowetz, Ortsgruppe Mör-tendorf, Kreis Pettau; Gefreiter Viktor Augustin iz Marburga; Matrosengefreiter Max Wengust iz Marburga; Soldat Schalamun, Ortsgruppe Frauenberg, Kre'^ Marburg-Land; Gefreiter Johann Si-daritsch, Ortsgruppe Friedau, Kreis Pettau; Soldat Hans Tomaschitz, Ortsgruppe Reichenstein, Kreis Rann; Soldat Josat Ribisl, Ortsgruppe Tri-fail-Süd, Kreis Trifail: Gefreiter Franz Zitnmer-leut, Ortsgruppe Friedau, Kreis Pettau; 'Gefreiter Johann Udowit6ch, Ortsgruppe Egidi, Kreis Marburg-Land; Gefreitei Johann Keketz, Puchdorf 15, Ortsgruppe Möitendorf, Kreis Pettau. Eisernes Kreuz I. Klasse je dobil Leutnant Emil Bartj-Herkommer Mi iburg-Stadt. Ortsgruppe IV. Kriegsverdienstkreuz II. Klasse mit Schwertern je dobil Oberkanonier Johann Kontschan, Cilli, Felsengasse 14, Ortsgruppe CiTli-Schloßberg. * Znižanje obroka premoga za gospodinjstva. Merodajne oblasti so z ozirom na potrebe oboroževalne industrije, znižale predp'sano količino premoga, namenjenega za domačo kurjavo na 70 odstotkov v tekočem premogovnem gospodarskem letu, ki se zaključuje s 30. marcem 1945. Pri tem gre torej za premog, ki |e namenjen za ogrevanje stanovanj, kuhanje in pranje. Za bolnišnice, vojno važne obrate, kmetijstva, pekarne, mesarije itd. so predvidene neobhodno pogrebne višje dobave. * Omejitev celotnega poštnega prometa. Poštni minister je omejil poštni promet ter odredil sledeče: Pisemska pošta obratuje v lokalnem prometu in v prometu z ugodno ležečimi sosednimi kraji kakor doslej. Mimo tega je pa dovoljeno za splošni promet do nadaljnjega pošiljanje samo dopisnic kot navadne pošilike. Od in na oblasti, oboroževalnih obratov, stranke NSDAP, časopisov in drugili važn>h ureditev so dovoljene navadne pisemske, priporočene in vrednostne pošiljke do 100 gramov težine. Izjeme lahko dovoljujejo samo poštna ravnateljstva v izjemnih vojno In življenjsko važnih primerih. Vsa popisana dovoljena pisma se mora oddajati pri tinicah na poštah ter morajo imeti navedbo pošiljatelja. Poštni nalogi, pošiljke poštno čekovne ;n poštne hranilniške službe ter obremenjevanja dovoljenih poštnih pošiljk z povzetjem, ni prizadeto. Navedene pošiljke, poštne dopisnice ter poštne pošiljke v krajevnem in sosedno-krajevnem prometu se lahko oddajajo v pisemske nabiralnike. Dovoljen in neomejen je nadalje tudi poštni promet s poštnimi nakazili in plačilnimi kartami. Omejitev prevzemanja paketov ie omejeno na oboroževalno blago, zdravila, važna živila ter pakete oblasti. Vojno poštni promet in poštni promet z inozemstvom nista omejena. * Poslužujte se dvojnih voznih listkovl Kdor si pri nastopu potovanja kupi povratno vozovnico, prištedi s tem na času, ker 6e mu ni treba nastavljati dvakrat na železniški blagajni, skrajša pa pri tem tudi delo b'agajne. Povratni železniški vozni listki so veljavni štiri dni * Omejitev železniškega potovanja. Kakor poročamo na drugem mestu, so ustavili v noči od 22. na 23. januarja 1945 zasebni promet z brziml in ekspresnimi vlaki. Spalni vagoni so obratovali zadnjič v noči od 22. na 23. januar. Za potrebe nujnega vojno važnega službenega prometa bo obratovalo malo število vlakov (Dien6t-D-Ziige), ki se jih bo posluževalo samo z dovoljenjem železniških ravnateljstev. Taka dovoljenja se bo izdajalo samo v nujnih potrebah, zadeva-jočih interese Reicha kai bodo morale dokazati državne oblasti ali pa strankini uradi. Kaki predpogoji so za taka dovoljenja potrebni, se razglasi naknadno. Vsa dosedanja dovoljenja za potovanja 6o neveljavna. Brez dovoljenja železniškega ravnateljstva so dovoljene samo vožnje na osebnih vlakih do 75 km od stanovanja na delovni prostcjr in nazaj. Razen tega niso vezane na dovoljenje vožnje na Wehrmachtsschein, na povelje za nastop vojaške službe, Reichsarbeitsdien-sta, Hitler-Jugend-diensta ter potovanja iz in v inozemstvo. Mesečne in tedenske vozne karte se bo izdajalo samo za osebne vlake do 75 km. Netz- in Bezirkskarte nimajo veljavnosti niti za potovanja v osebnih vlakih do 75 km. Bližnje podrobnosti so razvidne iz razglasov po železni- nostajah. * Civilni promet z motoriziranimi vozili. Pro- v delovno vzgojo. Za tem šele pride vzgoja po-metni minister je izdal v sporazumu s pristojni- tom mladinskega zapora. Če nastane potreba za mi uradi odredbo o uporabi motoriziranih vozil, aretacijo mladoletnika, je obvestiti o tem takoj Vozna knjiga (Fahrtenbuch), ki je veljala sedaj starše ali zakonitega zastopnika, samo za nekatera vozila, je z novo odredbo pred- * Smrtna kazen za izdajalca. Ferdinand Lang pisana za vsa motorizirana vozila. Uporabljati iz Salzburga je od leta 1940 do 1943 poslušal so-se sme samo vozila, za katera so izdane vozne vražne radio-oddajnice. Sovražne hujskanje in knjige. Obseg uporabljanja motoriziranih vozil laži je nato širil med svojimi delovnimi tovariši je predpisan z uporabnim dovoljenjem, izdanim ter skušal omajati njihovo vero v končno zmago za vsako vozilo (Benutzungsbescheiriigung). Sled- s protidržavnimi izjavami. Kljub ugovorom svojih nji se morajo nahajati na osebnih vozilih na od ogorčenih delovnih tovarišev je nadaljeval svojo zunaj čitljivih mestih, na motornih kolesih jih je sramotno dejanje. Brezznačajen in nesramen iz-pa našiti v Kraftfahrzeugschein. S tem predpisom dajalec se je moral sedaj zagovarjati pred liud-odpadejo dosedanja določila o rdečih kotih in skim sodiščem, ki ga je obsodilo na smrt. Sodbo Jih bodo odstranili. Motorizirana vozila vseh vrst so takoj izvršili. se ne sme uporabljati za nič drugega, kakor zgolj * Izvršitev smrtne obsodbe V Wien-u so dne za izvrševanja in opravljanja vojno in življensko 9. januarja izvršili smrtno obsodbo nad 501etno važnih nalog. Mario Gradinger-jevo, ker je kot večkrat pred- » Ukinitev brzih in ekspresnih vlakov. Počenši kaznovana zločinka iz navade izvrševala umetne ▼ noči od 22. na 23 januarja 1945 so omejili šte- 6iplave. vilo vlakov za osebni promet. Odpadejo predvsem * Kaj pomeni kratica NKVD? V Sovjetiji so zlo-vsi brzi in ekspresni vlaki, vključno delov via- glasno čeko, ki je znana po svojih grozovitostih, kov, ki so bili namenjeni javnemu prometu z do- že davno preimenovali v kratico NKVD, kar pred-pustnimi vlaki za vojake. V kolikor se bo v bo- stavlja besede: Narodni komisarijat vnuternih del doče lahko potovalo iz vojno važnih vzrokov, se (narodni komišarijat za notranje zadeve), v ka-bo uradno razglasilo. tereiri je združena vsa sovjetska državna in vo- *' Paketiranje' pošiljk vojnim ujetnikom. Pakete hunska aparatura krutega bgljševiškerm rez'ma. In pisemske pošiljke v obliki paketov, ki so na- * Črnke kot bolniške sestre, V Zedinjenih dr-meniene našim v vojnem ujetništvu se nahaja- žavah in v Angliji primanjkuje bolniških sester Jo5im možem in civilnim interniiancem v tujih za vojaške bolnišnice Da bi se temu odpomoglo, deželah, prihajajo mnogokrat v raztrganem in bodo v ^Zedinjenih državah izvežbali 25 000 črnk ra^drapanem stanju v roke naslovnikov. V naj- za vojaške bolnišnice. f veči:h primerih leži ozadje v slabi opremi po- * Vojna mornarica ponuja zaposlitev Vojnim šilik Opozarjajo se vsi svojci, ki pošiljajo take poškodovancem. Gre za namestitev večjega šte-pošiljke, da mora biti paketiranje trdno, močno vila nameščencev in strokovnih delavcev po nie-fci trajno že z ozirom na dolgo pot ter mnogo- nih obratih, nahaiajočih se v obmorskih mestih kratno premetavanje iz vlaka, na vlak ter iz ladje in v notranjosti in sicer v vseh mogočih pokli-na ladjo. cm. Razni obrati razpolagajo s primernimi učil- * Izjema v zaporah dopustov. Generalni pooMa- nicami za uk na teoretični in praktični podlagi, ičeiiec za delovno vpostavo se je izjavil priprav- Minister dela je opozoril pristojne urade, ki ljenega, da se napravi izjeme v zaporah dopustov skrbijo za vojne poškodovance, da javijo vrhov-v primerih, če določijo vojaške oblasti odgovar- nemu poveljstvu vojne mornarice imenotn.a vse jajoče dneve obiskov vojakov in v smislu ob- vojne poškodovance, ki pridejo v poštev. stoječih predpisov o potovanju v prid bližnjih sorodnikov vojakov v domovinskih garnizijah _ . .. . ... _ . . , ._ „„ , . _„ Za te izredne dopuste pridejo v poštev obiski Zatemnitev od 29. I. do 4. II. od 17.30 do 6.30 ure zakonskega moža, sina ali očeta, v kolikor je obisk z ozirom na oddaljenost garnizije v dela- , ¡1 »Duhovna zrelost ameriškega vojaka ni višja prostem času neizvedljiv. Ureditvi, ki velja za kakor prj trinajstletnikih.« V obrambo nekega obiskovanje preseljenih družinskih članov odgo- amerižkeqa vojaka, ki je stal pred- vojaškim so- varjajoče, se lahko dovoljuje tudi za te obiske diščem radi nmora britanskega poslaniškega svet- bližnjih sorodnikov pri vojakih dvakrat na leto nlka je izjavil šefpsihiater v Angliji se nahaja- odgovarjajoč dela prosti čas. jočih ameriških čet, polkovnik Alexander, da ni * Nemška znanost je uspešno orožje. Gauleiter povprečna duhovna zrelost ameriških vojakov nič Dr. G. A. Scheel je izdal nemškim visokim šolam višja kakor pri trinajstletnikih. In nemškim kulturnim delavcem sledeči oklic: * 3,3 milijone delovnih dni so izgubili Angleži »Nemškim kulturnim delavcem! Nad delom in jeta 1944 vsled delavskih stavk. Te uradne šte-ustvarjanjem nemških visokih šol, nemških kul- vilke govorijo, da so v prvih devetih mesecih turnih delavcev, znanostjo, raziskovanjem, profe- jan6kega leta imeli v Angliji 1627 stavk, katerih sorji in dijaki stoji danes odločnejše kakor kedaj- ^ je udeležilo 701.000 delavcev, koli geslo, h kateremu se priznava neupogljivo * Madžarski bankovci s sovjetsko zvezdo. So-celoten nacionalsocialistični akademski svet z vjeti so v zasedenem delu Madžarske takoj za-vsemi konsekvencami: Moj narod je vse! Kar lju- plenili vse blagajne in banke ter izdali nov denar, bimo in oblikujemo kot nemško znanost in nem- Stavili so v promet penge, ki imajo veliko slič-iko kulturo, njeno tradicijo in njeno bodočnost, nosti s starimi bankovci, opremlieni pa so naje oblika večne najboljše substance našega na- mesto s krono Svetega Štefana s sovjetsko zvezdo, roda, njegove moči in velikosti. Za vzdrževanje * Sovjetski načrt o ureditvi svetovnega radio-in zmago našega naroda se hočemo strastno vpo- omrežja. V to svrho nameravajo igraditi vso ze-staviti v tem odločujočem času usodnega boja. meljsko oblo zajemajoče omrežje radijskih od-V naši notranjosti se zavedamo, da branimo z na- dajnic. Posebno jake postaje bi radi postavili v I'm bojem za Nemčijo in Fuhrerja hkrati 6vo- Alžirju, Dakarju, na Madagaskarju In v Indokjni. bodo osebnosti in ustvarjajočega duha pred ne- * jg.oGO otrok je umrlo v Zedinjenih državah varnostjo po6urovitve po amerikanizmu in boljše- severne Amerike leta 1944 vsled ohromelosti. To -vizmu Nemški narod je lahko zagotovljen, da je število te epidemične bolezni, ki zavzema v predstavlja nemška znanost v nemškem življenj- ameriški medicinski zgodovini drugo mesto, skem boju učinkovito orožje. Najvažnejša znan- » Tobačne karte v USA. Akoravno je ameriška stvena odkritja v borbi te vojne so bila delo celina največji pridelovalec in takorekoč domo-nemških mož ter služijo nemški moči in zmagi vina tobaka, so radi vojne prisiljeni v Zedinjenih Reicha V duhu naših velikanov se hočemo boje- državah Severne Amerike uvesti tobačne karte v vat, za največjega naše zgodovine in s tem za svrho racioniranja tobačnih izdelkov. Nemčijo v uri odločitve o dvatisočletni kulturi * General Zilenkov — vodja propagande gene-Reicha in vse naše bodočnosti.« rala viasova. V štabu generala Vlasova, predsed- * Poenostavljenje mladinskega kazenskega pra- nika odbora za osvoboditev narodov Sovjetije, va. Z ozirom na izkušnje in prilagoditev vojnim deluje kot voditelj propagande generalni major razmeram ter v 6vrho poenostavitve splošnega Jurij Nikolajevič Zilenkov kazenskega prava je minister za pravosodje spre. * Odkritja novih množinstvenih grobov v Ate- menil smernice zakona o mladinskem kazenskem nI. V Grčiji so uradne komisije odkrile nove pravu. Novi Reichsjugendgerichtsgesetz so v množinstvene grobove žrtev, ki so jih komunisti praksi pozdravili, ker je združil in poenostavil pomorili v času svojega kratkotrajnega režima mnoge, doslej v raznih zakonih in predpisih raz- v Ateni. Doslej so izkopali 600 mrlicev. V stu- tresene predpise. Pri tem je ugotoviti, da stopa dencih in kleteh mesta Aten so izkopali 450 pri novem zakonu v ospredje vzgojni moment žrtev, ki so bile večinoma pohabljene. Ocividno mladine. Mladinski državni pravdniki bodo dajali je, da so komunisti mučili najprej svoje žrtve ter odslej precejšnjo vzpodbudo mladinskim in va- jih šele nato »likvidirali« po vzgledu Moskve, ruškim sodnikom za vzgojne ukrepe, kar bo na- * Bolezen razkralja Viktorja Emanuela. Severo- domestilo zasledovanja. Posebno v primerih de- ameriške agencije so poročale o resni bolezni lamržnosti priporoča zakon začasno voostavitev Jvvieaa italiianeVeoa Icalia V'ktoria Emanuela. O pravilni štednji Vsako vojno gospodarstvo je značilno po dejstvu, da je za privatno uporabo na razpolago razmeroma manj blaga, kakor denarnih sredstev. Nekoč so izravnali to z dviganjem cen. Pri nas v Veliki Nemčiji je pa uspelo držati cene življenjsko važnih izdelkov na mirnodobni višini. Iz tega je narasla dolžnost vsakega posameznika, da uporabi na ta način prišteden denar za interese skupnosti, kar je hkrati tudi v njegoven lastnem interesu. V mislih imamo banke, ki predstavljajo že od nekdaj zbiralnice in delilnice denarja, da ga po svojem dobrem pregledu in presojanju kot lastnino hranljivcev nalagajo tam, kjer ga narodno gospodarstvo najbolj potrebuje. Sprejemanje hranilnih vlog predstavlja že samo ob sebi mnogovrstne načine, ki lahko zadovoljujejo štedljivce. Hranilne vloge se lahko vlagajo na hranilne knjižice, lahko pa tudi na svobodne ali vezane račune. Razen tega obstoja še ena možnost štednje v prid tretjega, kakor so na primer darila, izredne nagrade, jubilejske doklade itd., in sicer potom bančnega dobropisa. Pri tem gre za vrednostno listino glasečo na vplačan znesek, s katerim lahko •otvori obdarovanec pri vsaki hranilnic1 .ali banki lasten račun ali si pa da sestaviti hranilno knjižico. Take vsote izplačajo denarni zavod" na željo vedno in takoj. Poleg popisanega direktnega štedenja imamo 'še v-eč načinov rentnega štedenja potom nakupa vrednosti, ki se obrestujejo, kakor se na primer posojila in nakazila državn:h zakladaic. Te vrednostne papirje oddajajo banke-svojim strankam in jih tudi opravljajo za iste. V veeh teh primerih uživa štedijiveC primerno obrestovanje svojega denarnega premoženja in je razen tega bolj na varnem, kakor da bi ga držal in čuval pri sebi ali doma, kjer mu ga lahko kdo ukrade, ga izgubi, poškodujejo bombe, itd. Pri vsem tem ima lahko tudi mirno in čisto vest naprair svoji ljudski skupnosti, ker je razen svojih delovnih sil stavil voinemu gospodarstvu na razpolago tudi svoje prihranke.__■ Agencija Reuter je k temu dodala, da je razkralj resno bplan. * Šest metrov debel sneg imajo v nekaterih področjih Španije. Debela snežna odeja je popolnoma odrezala nekatere kraje od prometa z večjimi naselbinami. * Amerika mora štediti s premogom. V ameriških velemestih so ukinili po nekod nočno razsvetljavo ulic ter nameravajo ukiniti tudi reklamno razsvetljavo velikih trgovsko-industrijskih obratov. * Makedonska armada. »Exchange Telegraph« poroča iz Aten, da bodo ustanovili v Bolgariji makedonsko armado, ki bo zasedla grški del Ma-kedgnije v 6vrho ureditve samostojne republike Makedonije kot bodočega sestavnega dela Titove »Jugoslovanske Federacije«. Makedonsko vojaštvo bo nosilo bolgarsko uniformo z rdečo zvezdo na čepicah. Akoravno je vsa grška poročila o »bolgarskih« ukrepih v Makedoniji ptesojati previdno, je to poročilo v konceptu sovjetskih balkanskih načrtov in je vredno zabeležbe. AMTLICHE BEKANNTMACHUNGEN Chet der Zollverwaltung in der Unter-Steiermark, Beauftragter für Ernährung und Landwirtschaft, Graz, lakomlnipl. 12. Ausgabe von Maismehl Die augenblickliche Verkehrslage macht es notwendig, aut die in der Untersteiermark selbst erzeugten Lebensmittel zurückzugreifen. Zu diesem Zweck und um einen vielfach geäußerten Wunsche der Verbraucher zu entsptechen, wird vor-läufie in det 71. Zuteilungsperiode Maisgrieß (Maismehl) den Verbrauchern nach Maßgabe des Anfalles zur Verfügung gestellt. Die Ausgabe von MaisgrieB (Maismehl) erfolgt auf die zum Bezug von Roggenbrot bestimmten Abschnitte der Grundkarten E für Normalverbraucher über 18 Jahre der 71. Zuteilungsperiode IVa und b Ac Stelle von 500 g Brot werden auf die Abschnitte 375 g Maisgrieß (Maismehl) ausgegeben. Die Abgabe von Roggenbrot oder Roggenmeht auf die genannte Abschnitte is' unzulässig. 23 Graz, den 10. Januar 1945. Gez.: Hainzl eh. «MBJ falsch behandelt ergeben einen unnötigen Ausfall Arbeitsstunden und Verband-«toHmaterial Heute ist jede Minute wichtig* Wird TEBEGE Tannin-Brand-Gelee sofort auf die Brand* wunde gebracht, ist rasche, narbenlose Heilung verbürgt Leiden SP* an Frostbeulen? ®ann matten Sie mctjt, bis fie aufbrechen unb eitern, fonbent bef)anbeht ®ie bie gtoftfiellen tedjijeiltg mit ber in ben tijefen erfjätilidjcn 3zf)iofept-©mulfion. ©ieberftätft infolge iljreä ©eijaltes an Sitolei ©teinöl bte ®urcf)blutung bes giautgeioebeä unb beseitigt ljierburd) bie groftbeulen jo-Wie bie mit ifjnert oetbun« benen ©iimerjen. 1—2 GjV löffei StyofepMSimilfion auf 1 Siter Reißen SBafjerS für ©aber unb Umfdjläge. USRAM macht vieles leichter: — auch cJeinstarbeiten. ßxalites Sehen bedarf besten lichtes. Mochen auch Sie es wie die licht-Erfahrenen: Das helle OSRAM-llchl stets blendungsfrei verwenden,leuchten häufigerreinigen; so wird die große lichilülle am besten ausgenutzt. OSRAMi viel Sticht (jür wenig Strom1 MCJ ICC ruiver im t/vucns una IvtUCJ Mästung der Schweine REDIN, mit garantiertem tr 1er Zentraldrogerie Enîfl tillr Plarbnrij (Dran) Iterrmg. 33 Erfolgreiche Russen- und Schwabenbekämpfung übernimmt SchSdllngsbekämpfungsanstalt A. STREIT Wien II.. Tandelmarktgasse * Tel A 47 0-86 860 Schmerzet tüllt sehen wir die traurige Nachricht, daß unsere liebe, gute, treubesorgte Gattin ■ und Mutter Trau Maria Hetzl geb. Wengust Mühisn- und Realitätenbesitzerin ■ nach kurzem Le'den uns im 81. Lebensjahre für immer verlassen hat Wir betten die teure Dahingeschiedene am Donnerstag, d*n 25. Tanuar 1945, um 16 Uhr, am Friedhof in Drau-weiler zur letzten Ruhe Di» Seelenmesse wird am Freitag, den 26. Januar 1945, um halb 8 Uhr, in der FranziskanerU'-che gelesen 837 Marburg-Di , Leitersberg, am 23. lanuar 194=!. In tiefet Trauer Heinrich Heiz! Gatte; Mitzl u. »!U hetzl, Josefine Risch-nig geb. Hetzl, Töchter; Anlon Hetzl. Sohr und alte übrigen Verwandten. Mein innigstgeüebter Gatte, Vater. Großvater. Schwager und Onkel. Herr Franz Schifrat Gerichtsobersekretär verließ un nach langem, schwerer.! Leiden, im Alter von 59 Jahren, am Mittwoch, den 17. Ja-nuai 1945. tür immer. 21 Franz, Krainburg, Marburg-Dr., Pettau Graz Slav Poschega. Aieksinac. im lanuar 1945. In tiefster Trauer: Karoline, als Gattin: Erika, Franzi und Maria, als Kinder, u. alle übrigen Verwandten. Danksagung. Für die überaus herzliche Anteilnahme am schweren Verluste unseres teuren Gatten, Vaters usw., des Herrn SC1UX0WETZ RUDOLF, Geschäftsfühlers in Tri-fail, sagen wir allen innigsten Dank. Insbesondre danken wir allen Kranz- und Blumenspendern, sowie für das letzte Geleit. 19 SCHIKOWSTZ PAULA, Gattin mit Kindern. Danksagung. Allen, die unseren lieben Vater, Herrn MAT.HÄUS ECKART in seinen letzten Stunden beigestanden und auf seinem letzten Wege begleitet haben, insbesondere den Blumen- und Kranzspendern, sowie denen, die unserer Mutter behilflich waren, sagen wir unseren tiefinnigsten Dank 836 Rogeis—Kötsch, am 22. lanuar 1945 Familien: Eckart, Iwsiwsih«, SoloD, Per-schoch und Ruiolf. Dr Med. Nikolaus Proowits^h ordiniert' wieder täglich von 8—12 Uhr. PETTAU, Aiinastasius-Grünn-Straßc 7. 22 Fenster und Türen ab-dirhten gegen Kälte. Zugluft u. Staub m. .Hermetrik' - Guntmiscblaiichdlch-tmig Patent Anton STAHL — W;SH ». Währingerstraße 75. R 51990 24 _ . Schmerzerfüllt geben wir »gpf die traurige Nachricht, ■ daß mein lieber Gatte, unser herzensguter, unvergeßlicher Vater. Sohn, Bruder, Schwager. Onkel und Schwiegersohn Josef Werhowtschak Grenadier im Alter von 31 lahren, am 14. November 1944 an der Ostfront gefallen ist. Rast. Puschendorf bei Frieda«, Marburg-Dr., St Anna, am 17. lanuar 1945. 825 In tiefei Trauer: Maria, Gattin: Josef und Franz, Söhne: Rudolf und Maria Wer-howischelc. Eitern; August, Bruder; Anna u Maria, Schwestern; Franz Framsesch, Schwager; Franz, Stanislaus und Maria, Enkeln: Familie Krischek, Schwiegereltern, und alle übrigen Verwandten ^ Wir geben die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn. Bruder, Neffe and Vetter Franz Maroch Oberschütze »eh. am 21. Dezember 1921, am 28. September 1944. seinen Verletzungen erlegen ist. Er wurde auf einem Heldenfriedbofe zur letzten Ruhe bestattet. Drannberg. Treun. Pettau, im Janua, 1945. 2§ In tiefster Trauer: Hedwig Maroch, Schwester; Agnes Schirownik, Gertrude Hor-wath und Juliane Sprach, Tanten; Blasius Maroch und loset Sprach, Onkeln und die übrigen Verwandten. Im tiefsten Schmerz gebe» wir die^traurige Nachricht, daß uhser lieber Sohn, Bruder und Schwager Konrad Lasnik Grenadier am 7. Dezember 1944, im 21. Lebensjahr an der Ostfront, weit von der güliebten Heimat, den He'dentod fand 20 Buchberg, Cilli, Mecklenburg, den 15 lanuar 1945. In schmerzlicher Trauer: Maria und Anton Lasnik, E'tern; Franz, Aaton und A bin, Brüder; Anna. Schwägerin. und sämtliche Verwandten. In unermeßlichem Schmerz eeben wir die traurige Nachricht, daß mein lieber Gatte, Vater, unser guter Sohn, Bruder und Onkel Johann Repina Gefreiter am 22. Dezember 1944, im Alter von 22 fahren, an der Ostfront den Heldentod fand. Marburg-Drau. am 20. Januar 1945. 831 In tiefer Trauer: Charlotte Repina, Gatin; Johann und CSsi'la Repina Eltern; Ursula, Tochterchen: Jose), Ado'f, Franz, Alolsia, ZIIII, Anna, Strrff. Resi, Antonia, Brigitta und Helene, Geschwister, und alle übrigen Verwandten. . V Schmerze! füllt gebe ich die traurige Nachricht, daß mein geliebter Sohn und Bruder Ludwig Kos Gefreiter am 5. Oktober 1944. im Alter von 26 lahren in Italien gefallen ist. Marburg-Dr., Muretinzen. St. Wolfgang bei Polstrau, am 22. lanuar 1945 833 In tiefer Trauer: Johanna, Mutter: Maria, Schwester; Franz Kos, Großvater; Familien: Tomaschitsch, Kos, Pod-goreletz und P'cchl, sowie alle übrigen Verwandten. JS^ Schmerzerfüilt geben wir fP die traurige Nachricht. da8 unse vielgeliebter Sohn und Brudei Johann Megla Gefreiter am 21. November 1944, im 24. Lebensjahre, an der Westfront gefallen ist 839 Löschnitz. Großsonntag, d :n 23. lanuar 1945 in tiefer Trauer: Matthias u. Maria Megla. Eltern: Metthias Megla. Bruder; Maria u. Angela, Schwestern; Theresia Megla, geh Aschtfsch, Schwägerin; Johann Ketschek. Sohn; Elisabeth Ketschek. Braut, sowie alle üb! igen Verwandten. In tiefstem Schmerz geben wir die traurige Nachricht, daß unser geliebter, hertensgute.- Sonn. Bruder u Onkel Josef Kolmanko ih-Mann am 18. Septembei 1944, im Alter von 21 Jah'en, an der Ostfront gefallen ist. AltneudörH. Peresto-Ungarn, Muraszombath im Januar 1945. In tiefer Trauer: Alolt und Maria, geb. Lang, Eltern; Alois Franz und Anton, Brüder; Maria, Schwester: Franz und Regina, Neffe und Nichte; Anna und Maria Grlez, Tanten; Matthlas, Schwager, sowie alle übrigen Verwanden. Gute Ziege zu verkaufen. Polaische-neg Jakob. Drallweiler. Teile. 23. 824-3 Kaufe 6oschSltspu-del, Stellage. Schalen and Dezimalwaage mit Gewichten. Wuga Franz — Thesen, Lnisengas-i« 7. Marburg-Dr. 826-4 Haut mit Garten u. ganzer Einrichtung, sowie Wirtschalts-werkzeog um 5000 RM zo verkaufen. Alois Motschnik — Altenmarkt 68. Post Windischzraz. 28-2 Portier, oder ähnliche Stellt sucht per Februar 62jäh-riger. lS'/iger invalid (aus dem Weltkrieg) - Alois Motschnik - Altenmarkt 68 — Post: Windischgraz. 27-5 Schmerzerfüllt geben wir - die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter, einzige! braver Sohn. Bruder und Onkel Karl Lukowniak Grenadier am 4. Dezembei 1944, im Alter von 30 lahren. an der Ostfront gefallen ht. 838 Stainztal. Marbutg-Dr., am 22. Dezembe' 1945 'n tiefe. Trauer: Josef Lukowniak, Vater- Maria, Franziska, Josefine, Mathilde 11. Irma, Geschwister, im Namen aller übrigen Verwandten. Wlnztrfamllle mit 3 Arbeitskräften wi'd sofort aufgenommen bei Voilei Leiters-be'g Nr. 59 bei Marburg-Dr. 792- Meitrleutt od tüchtigen Kne<-ht sucht Anton Sulkowski in Tresternitz 23. Post Gams bei Marburg (Drau!. 817-6 Insfsllatlons-Lehr-llnr wird gesucht. -Zustimmung des Arbeitsamtes. Vo zustellen bei Firma Grtschko Richard-Wagner Straße 10. 812-6 Suche Zimmer od. Wohnuni am I an-de. Helfe im Haushalt mit oder nähe. Brunndorferstr. 32. Veronika Rupd. — Marburg-Dr. 835-8 Weieher brave Mann möchte eine brave Frau kennen lernen? Sin 42 Tahre alt und habe eigene Wohnung. Kind kein Hindernis. Zti-schr unter „Frühling 1945" an die „M. Z." 789-12 DamencUrtmhamiiihr mit rotem Armbard-ieder. am Samstag, den 13. Januar 1945 auf dem Wege zu den Drei Teichen verloren. Abzugeben gegen gute Belohnung am Polizeifundamt 830-13 Geldtasche, braun, mit ca 200 RM. Wehrpaß. H.-B.-Legitimation, Kennkarie. Röntgen-Befund ti. a.. lautend auf Josef Peinkicher. Un-terrotweinerstr. 71, Marburg-Drau am Hauptbahnb am 21. Januar 1945. verloren. Der ehrliche Finder wird gebeten. wenigstens die Dokumente zurückzusenden. 832-13 Tadellose Nähmaschine gegen Rundfunkempfänger zu tauscher.. BiVmarck-strafe 6-ni.. Marburg-Dr 829-14 Uesster Anzeiger VerschieHtenes Kleinen 0'en (Kas- Gehe Golserer 42. perl) samt Röhren tadeltos. für Ta-eebe für Herren- scher.uhr od. Armoder Frauenmantel, banduhr ..Omega". Kärntnerstraße 64-1 Michael Widowitsch — Gatschnik. • Mellingerstr. 42. 828-14 834 14 icliwii-bereif 5