ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPJIR ★ Commerical Prints of All Kinds ^ EN AKOPRAVN O EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZAt SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine VOL. XXXVII.—LETO XXXVU. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), DECEMBER 29, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 250 MATTHEW SOKC ST. Kakor smo včeraj poročali, je preminil v Cambridge, O., Matthew Sore St. Star je bil 73 le^. Poleg včeraj omenjenih, ki jih pokojni zapušča, je tudi sin Joseph,, ki biva v Južni Ameriki, 10 vnukov in nečak Matthew v Greens-burg. Pa. Doma je bil iz vasi Sla-vina, fara Slavina pri Postojni, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Po poklicu je bil zi^ dar. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.15 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9. uri in nato na pokopališče sv. Pavla. FRANCES KOŠIR Pogreb pokojne Frances Košir se bo vršil v petek zjutraj ob 9.30 uri namesto v četrtek zjutraj, kakor je bilo včeraj poročano. V zadnje slovo članice društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. so prošene, da pridejo v četrtek zvečer ob osmih v Grdi-nov pogrebni zavod, 1053 E. 62 izkažejo zaiinjo čap^ vxnijtz članici Frances Košir, v petek zjutraj pa, da se po možnosti udeleže njenega pogreba. Ko gre za leto 1955, napovedujejo, da bo v gospodarstvu vse dobro WASHINGTON, 28. decembra—Ameriški poslovni svet bo imel v letu 1955 največjo prosperiteto. Več služb bo na razpolago. Dohodki, tudi osebni, se bodo povečali. Splošno gospodarsko stanje, razen onega ameriških farmarjev, se bo zboljšalo. Splošna narodna produkcija, ki se je v letu 1954 ocenila z $359,500,000,000, se bo v letu 1955 povišala na vrednost $378,000,000,000. Tako trdijo gospodarski strokovnjaki. •Napoved vrednosti produkcije"*-^- bi bila v skladu tudi s tisto zahtevo, da se mora ameriška produkcija v letu 1955 povišati za vrednost $25,000,000,000, če naj vzdržimo sedanjo zaposlenost. Ko gre za vprašanje zaposlenosti in nezaposlenosti, je vendar prišla na dan kolikor toliko verjetna številka, koliko je bilo nezaposlenih koncem leta 1954. Ta številka pravi, da 3,300,000. Ker pa se bo produkcija v prihodnjem letu zvišala, bo število brezposelnih padlo za 300,000, jih bo torej le še ostalo—3,000,000. Povprečna mezda, ki je znašala v tem letu $1.81 na uro se bo v letu 1955 zvišala na $1.87. Gospodarske napovedi so dobre Ena najbolj značilnih napovedi, ki smo jo slišali ravno za dni, ko se bližamo Novemu letu, je bila tale: V prihodnjih 25 letih bo človeška družba na polju tehnike doživela tako ogromne spremembe in tak velik napredek, kakor ga ni doživela ves čas svoje zgodovine. Zanimiva je napoved, da se mora ameriška produkcija povečati v prihodnjem letu najmanj za $25,000,000,000 vrednosti te produkcije, če naj držimo zaposlenost na sedanji višini. Poslovni svet bo imel v letu 1955 dobro leto. Kaj pa z zalogami petroleja, za katerega gre svetovna borba? Glasilo industrije petroleja trdi, da je v rezervi najmanj 1^7,-000,000,000 sodov, kar bo zadostovalo za 33 bodočih let. Tudi države za železno zaveso imajo velike zaloge petroleja. Največja ležišča petroleja so še vedno na Srednjem vzhodu, predvsem v Arabiji. Dnevno se producira približno 13 in pol milijona sodov petroleja. Le majhen odstotek odpade na države komunističnega bloka. Silen narast prebivalstva V letu 1954 je republika doživela prvo leto, ko je število novorojenčkov preseglo štiri milijone. Tudi za leto 1955 se napoveduje najmanj enako število novorojencev. Dejstvo samo ima gos- pudui iski • ' iN ill prebivalstva ima naraščujoče potrebe, kar posebno v Ameriki vpliva na produkcijo in na trgovski promet. Dejstvo ima vpliv na število otrok po raznih šolah. V ljudskih šolah se je število učencev in učenk v zadnjih petih letih pomnožilo skoraj za šest milijonov. Velik narast imajo enako srednje, kakor tudi visoke šole. To dejstvo vpliva nadalje na gradbeno delavnost, ker so pač nove šole potrebne. Stavbeniki s temi zahtevami itak računajo, ko si delajo načrte za bodoča gradbena dela. In televizija? Radio in televizija sta del našega družabnega standarda. V zadnjem času se zanimamo za prenose v barvah. Kakšen je položaj in kaj se na tem polju napoveduje. Navadnih televizijskih apara- kalih 33,000,000. Aparatov z barvastimi prenosi ni veliko. Tudi jih ne bo veliko v letu 1955, morda kakih 300,000. Ni še popolnoma degnana vsa potrebna tehnična procedura in je značilno, da ti aparati v kolikor so že na razpolago, niso v trgovinah, marveč se morajo naročiti. Cena aparatom 21 palcev se bo gibala med $800 in $900. Kadar bo prišlo do produkcije v masah, je lahko račuati, da bodo ti aparati stali $500. Morda bomo imeli v letu 1955 na razpolago 300,000 aparatov; v letu 1956 2,000,000; v letu 1957 3,500,000. V bodočih desetih letih bo televizija v barvah postala splošna ljudska last, tako kot je navadni aparat ali radio aparat sedaj. Koncem leta 1954 je bilo na razpolago le 10,-000 aparatov s prenosi v barvah. SMRTNE OBSODBE 6 PLiiYok Izvršitev smrtne kazni v Ameriki ni enotno urejena. Nekatere zapadne države uporabljajo v ta namen strupeni plin. V nekaj sekundah je obsojenec mrtev. Tudi postopek ni drag. Smrtne celice z vso opremo stanejo le okrog $10,-000. Na ameriškem zapadu je sedaj že osem držav, ki imajo isti način usmrtitve obsojenih na smrt, da jih namreč zastrupijo s plinom. Kot osma je k tej družbi držav pristopila država Mississippi. Tudi država Maryland ima v pretresu isto idejo. KUPČIJA Z EISENHOWERJEM WASHINGTON, 27. decembra —Sporazum med prvaki republikanske stranke in med Eisenhower jem naj bi bil ta: Eisenhower naj v letu 1956 zopet kandidira, ker drugega kandidata republikanci itak nimajo. Do tedaj pa tov je po ameriških hišah in lo- naj Eisenhower osebno molči MED STALINOM IN MALENKOVIM NI RAZLIKE? TOREJ—LE ZASEBNE ŠOLE! DrŽava Mississippi je izglasovala dopolnilo k svoji ustavi, da se javne državne šole ukinejo, ves šolski sistem pa se postavi na privatne osnove. Vodja črncev Laurence Jones je po radiu in televiziji pozval črnske rojake v državi, naj vsakdo od poslušalcev prispeva po en dolar, da se osnuje zadostni fond za vzdrževanje privatnih šol. Jones računa, da bo tako zbral najmanj $500,-000. v Sovjetski zvezi gre tudi za duhovne delavce, pesnike, pisatelje . . . žurnaliste, skladatelje. Eden od prvakov sovjetskih skladateljev šoštakovič je bil po stranki posvarjen, bilo je še pod Stalinom, da njegove skladbe ne propagirajo komunizma. Ali je tem delavcem pod Malenkovim dana večja svoboda? Med sovjetskimi pisatelji je znan pisatelj V. Pomerančev. V magazinu Novi Mir se je Pomerančev zavzel za svobodno udej-stvovanje umetnika. Umetnik naj ustvarja, kakor se mu porajajo ideje in čuvstva iz njegove notranjosti in naj bo neodvisen od političnega diktata. Sicer so tudi umetniki, kakor v šoli za "traktorje." ' Sovjetska vlada je sklicala zvezo ruskih duhovnih delavcev, ki so se zbrali v Moskvi po svojih delegatih, kakih tisoč po številu. Pomerančev je moral biti tiho. Sicer so nekateri delegatje bili v kritiki mili in so povdarjali, da ne bijejo po osebi, marveč po njegovih zmotah. Sprejeli pa so resolucijo, ki je za razmere pod Malenkovim značilna. Sovjetski umetniki so dolžni dati sovjeski domovini vse svoje talente, umetniške sposobnosti, pa tudi življenje. Ustvarjanje sovjetskih umetnikov mora biti v skladu s poti in cilji oktoberske revolucije. Morajo biti v službi progresivnega ljudstva vsega sveta. V ZAPOR Z NJIM, PRAVI PERON BUENOS AIRES, 27. decembra—Diktator Peron je dal enostavno zapreti voditelja opozicije in njegovega predsedniškega konkurenta Richarda Balbina. Obdolžil ga je, da se ni izrazil pohvalno o sedanjem delovanju Perona. AMERIKANCI SO ZANIČ ŠPIJONII Skoraj vsaki dan pride na dan kaka špijonažna afera. Poročila o obsodJt>ah špijo-nov so enako na dnevnem redu. Kako se v tej špijonažni mreži znajdejo Amerikanci. Francoski pregovor pravi, da tiči za kakimi senzacijami ženska. Dnigi tudi pravi, da se človek na važitili položajih mora izogibati vplivti žensk. šef francoske tajne obveščevalne službe, rekli bi špi-jonaže, se je o Aiperikancih takole izrazil: "Amerikanci niso bili nikdar dobri za špi-jonažno službo v E\Topi. Najboljši so Angleži, za njimi pa Nemci." Kaj je ozadje te ne preveč dobre sotlbe: za Amerikanee? V zapadnem delu Berlina je ameriško sodišče obsodilo 24-letno Margareto Schmidt na pet let ječe. Margareta je prišla v zapadni del Berlina, v vzhodnem delu Berlina pa je imela svojega fanta. Tega so imeli Rusi na piki. Morda so ga celo zaprli. Margareta se je udinjala sovjetski špijonažni službi in kot lepotica kmalu privila nase dva Amerikanca v isti službi, da sta imela z njo ljuba\Tio razmerje, ji pa tudi izdajala ameriške vojaške načrte, kako braniti Berlin, če bi ga So v jeti napadli. Amerikanca Noel in Herta Field sta bila svoječasno v službi ameriškega državnega tajništva, tudi na službi na Madžarskem. Madžari so ju prijeli in se je govorilo, da so ju obtožili in obsodili špijo-naže v prid Ameriki. Zadnje dni je šip v svet madžarsko sporočilo, da sta bila Fieldo-va puščena na prosto; istočasno drugo, da sta zaprosila za politični azil na Madžarskem! Amerikanci so se končno znašli in spoznali resnico. Fieldova nista bila nikdar v madžarskih zaporih, marveč v madžarski špijonažni službi v škodo Amerike. Družina iz Nemčije NEW YORK, 28. decembra — Staley Disney, doma iz Muskogee, Okla. je služil v ameriški vojski v Zapadni Nemčiji. Staley je živel v Nemčiji s svojo ženo, ni pa imel lastnih zakonskih otrok. V Nemčiji sta zakonca Disney vzela za svoje devet otrok. Da se tako številna družina lahko vozi okoli, je Disney v Nemčiji kupil mal avtobus nemškega izdelka in z devetimi adoptiranimi otroci prispel v New York, odkoder je s pripeljanim avtobusom nadaljeval pot v rojstni kraj Muskogee, kjer bo začel civilno življenje. Disney je imel v Nemčiji važno mesto. Bil je v službi v uradu ameriškega visokega komisarja za Zapadno Nemčijo. ZA DOLGO (ASA ITAK NE BOSTE PREPREdLI OBOROŽITVE NEMČIJE"-MENDES-FRANCE GRE TUDI ZA UGLED FRANCIJE V ANGLIJI IN V AMERIKI! Predsednik francoske vlade, ki čaka na odločilno glasovanje o zaupnici ali nezaupnici, o nemški oborožitvi ali proti njej, je v svojem zadnjem nastopu pred francoskimi poslanci rabil najbolj učinkovita zunanjepolitična gesla, da jih pridobi za svoj predlog. Francija itak ne more preprečiti ponovne oborožitve Nemčije! Ce te poskušamo, se bomo znašli v nevarni pustolovščini, ki bo lahko usodna za Francijo in njeno varnost. Kakšen bo naš ugled v Veliki Britaniji in Združenih državah ter v ostalih evropskih državah, ki so članice NATO, če odklonimo nemško oborožitev! Dvomim, da bi naš ugled v tem slučaju zrastel v Sovjetski zvezi. Ce tega predloga ne odobrimo,' potem ne pričakujmo, da bi kaka konferenca štirih velikih imela kak uspeh. Ne računajmo s tem, da bi nas kdorkoli še povabil na kako važno konferenco. Gornje je bistvena vsebina*' ŠKOTSKI WHISKY Whisky Scotch je svetovno znan. V Združenih državah ima dober trg. Računajo, da so ga v letu 1954 v Ameriko uvozili 6, 367,000 galonov. In to v 4,700,-000 zabojih. Dočim uvoz drugih žganj, recimo iz Canade ali Velike Britanije od leta do leta pada, se uvoz whiskya Scotch od leta do leta veča. je apela Pierre Mendesa-Francea, da naj Francozi odobrijo nemško oborožitev, ko so bili že za to, da se Zapadni Nemčiji prizna politična svoboda. Velika zaskrbljenost v Washingtonu Ameriški senatorji, v prvi vrsti oni, ki so člani senatnega odbora za zunanje zadeve, so samo čakali na dogodke, kako se ti razvijejo v Pariz. Niso pa dajali kakih upa-polnih izjav. Zadnje glasovanje, ko so francoski poslanpi priznali Zapadni Nemčiji svobodo, je iife-katere senatorje vzpodbudilo k optimizmu, da bo Mendes-France dobil dovoljno število glasov, ko bo šlo tudi za vprašanje oborožitve Nemčije. Vendar pa so senatorji, kot povdarjeno, bili rezervirani, kakor je bilo rezervirano tudi državno tajništvo. Še eno nemško vprašanje Navadno se zgodi, da ko sta si dve državi v vojni, ima prva, kakor druga v eni ali drugi svoje premoženje. Čim se začnejo sovražnosti, se to premoženje zapleni. Z nastopom sovražnosti žavami v zadnji svetovni vojni, je bilo tudi za Ameriko to vprašanje aktualno. Amerika je zaplenila nemško premoženje, ki se je nahajalo v Združenih državah in ki je bilo ocenjeno na $500,000,000. Združene države so šle Zapadni Nemčiji zelo na roko. Dale so ji raznih gospodarskih pomoči v vrednosti štirih milijard dolarjev. Pregovor pravi, da "z jedjo narašča apetit." Kancler zapadno-uemške vlade Konrad Adenauer se ]e skliceval na to, da je pod silnim pritiskom nemšlsjega javnega mnenja, da mora Amerika preklicati zaplembo nemškega premoženja in kar je vzela, da mora tudi vrniti. Z vojno nastanejo razne posledice. Ena od teh je tudi ta, da vojni ujetniki zahtevajo odškodnino. Odškodnino zahtevajo tudi privatniki, ker jim je vojna škodovala. Federalna vlada je dala $225,000,000 zaplenjenega nemškega premoženja na razpolago posebni komisiji, ki je reševala predloge po odškodnini gori omenjenih oseb. Ta denar se je torej že porabil in če naj se nemški federalne blagajne, torej iz žepov ameriških davkoplačevalcev. Ameriški državni tajnik John Fostar Dulles je baje za sebe že pristal na nemško zahtevo, da se Nemčiji povrne $500,000,000. Mora pa dobiti, če naj se stvar izvede, odobrenje od kongresa. Ali je federalna vlada sama spo-lazumna z Dullesovimi načrti? Trdi se, da ne. Justični tajnik Brownell je brezpogojno proti taki kupčiji. Dulles jo s svoje strani brezpogojno zagovarja, ker bi ta kmak Zapadno Nemčijo, še bolj pi iklenil na Združene države in njihovo politiko. Senatorji so deljeni. Zanimivo je, da so za Dullesa preje oni na skrajni desnici, kot pa liberalno usmerjeni senatorji. Na končni sklep bo vplivala tudi odločitev v Parizu. med Nemčijo in Združenimi dr- zahtevi ugodi, ga bo treba vzeti iz SLABE LETINE V JUGOSLAVIJI V Beogradu imajo v zbornici poslancev proračunsko debato. Poslanski zbornici je predložen državni proračun za leto 1955, ta proračun pa znaša v dolarski valuti $781,366,000. Namestnik ministra za gospodarstvo in gospodarske načrte Svetozar Vukma-novič je po poročilih ameriške agencije AP predlagal, da naj se sestanejo upniki Jugoslavije, da se z njimi doseže pameten sporazum, ki naj pomaga k boljšemu gospodarskemu razvoju države. Dosedanji kratkoročni krediti naj se spremenijo v dolgoročne. Slab gospodarski položaj Jugoslavije je VukmanoviČ pripisoval slabemu vremenu, ki je povzročilo, da je imela država v zadnjih štirih letih slabo žetev. Nadalje se je država industrijalizi-rala na škodo kmetijstva; stroški državne obrambe so visoki; cene blagu na tujem trgu, ki se mora v Jugoslavijo uvažati, so v zadnjem času poskočile. To -naj bi bili glavni razlogi zakaj Jugoslavija ne more plačati ob zapadlosti svojih dolgov. VukmanoviČ je trdil, da se je produkcija v letu 1954 dvignila za 15 odstotkov nad ono iz leta 1953, za, 27 odstotkov nad ono iz leta 1952, za 13 odstotkov pa naj se dvigne v letu 1955 nad ono iz leta 1954. Po trditvah Vukma- noviča se je izvoz v letu 1954 dvignil za devet odstotkov nad izvozom lanskega leta. Jugoslavija je zadolžena za dobo 1951 do 1954 v zunanjem svetu za $478,000,000. Po mnenju Vukmanoviča se je preveč tega kredita porabilo za hrano in za državno obrambo, mesto za gospodarski dvig. Združene države so dale Jugoslaviji več kakor $40,000,000. Potrebno je, da se da Jugoslaviji čas, da te dolgove poplača. To bi bilo v interesu onih, ki imajo do Jugoslavije terjatve, kakor v interesu Jugoslavije same, je zaključil svoj predlog Svetozar VukmanoviČ. * Poslanec Pedjier je v zbornici poslancev izgubil tako imenovalo imuniteto in bo stavljen pred sodišče. Baje je že aretiran. Dolžijo ga, da je postal nezvest načelom btranke in da je blatil državo, ker je pošiljal v inozemstvo napačne informacije o Jugoslaviji. * Bivši kralj Peter je hotel verjetno obrniti malo pozornosti na sebe, ko je dal vesti, da toži svojo ženo Aleksandro, po rodu Gr-kinjo, na razporoko. Iz Švice, kjer se par nahaja, pa je dal drugo vest, da bosta živela skupaj in da je tožba na razporoko umaknjena. Zadnje vesti 33 stopinj temperature bomo imeli preko dneva in noči. Morda popoldne ali proti večeru nekaj snega. Temperatura je na vsak na«in padla. Splošno je glede vremena v Ameriki vsakega malo. Severni del TtJAiijiit je itajel sneg in m*>-rali v več krajih reševati avto-mobiliste, ki niso mogli naprej. Mississippi je obiskal majhen tornado in poročajo o 20 ranjenih. Na atlantski obali skoraj povsod dežuje. Včeraj j«"! bila do smrti povožena po mestnem biisu na E. 105 St. 85-letna Belle Lee, ki je bivala v zavetišču za črnske stare ljudi na Cedar Ave. Žrtev prometnih nesreč je letos v Clevelandu 94, dočim jih je bilo lani ob istem času llfi. Glavni tajnik Združenih narodov Hanimarskjold je najavil, da bo jutri v četrtek odletel najprvo v London, iz Londona pa okrog Novega leta v New Delhi v Indijo, kjer bo imel začetkom januarja razgovore s predsednikom indijske vlade Nehrujem o Amerikan-cih, ki so zaprti na Kitajskem in katerf" je osvoboditi. Posreduje naj tudi Nehru. Iz Indij«^ gre tajnik Hammarskjold v Canton, odtod v prestolico Peking. Kitajska vlada mu bo dala za polete na Kitajskem svoje lastno letalo. Tiskovni šef Eisenhowerja, James Haggerty, je najavil, da se bo Eisenhower v poslanici kongresu zavzel za to, da se vsem federalnim uradnikom povišajo plače, pa tudi poštarjem, toda poštarjem le pod pogojeni, da se istočasno zviša poštnina za %"se \Tste poštnih pošiljk. Iz Dimaja v Avstriji je prišla vest, da so avstrijski vojni ujetniki, ki jih je vrnila Sovjetska zveza, trdili, da so na poti v svobodo in v Ameriko tudi trije ameriški vojni ujetniki, katerim .je dala Sovjetska zveza svobodo. Med temi, da je John Noble, doma iz Detroita, Mich. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEndeison 1 5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)____)_ For Three Months—(Za tri mesece)________ -$10.00 . 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)_____ For Six Months—(Za Jest mesecev)__ For Three Months—(Za tri mesece)__ _$12.0(/ - 7.0( - 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office ai CJeveland, Ohio, under tlie Act of Congress of March 3. 1879. NAPREDNOST JE TREBA RAZUMETI! (1) Na videz, takorekoč mimogrede se je zgodilo, kar se je zgodilo; po naši dolžnosti, ko gre za slovensko orientacijo V Ameriki, pa je potrebno, da ugotovimo, kar se je zgodilo, pa se s tem tudi pečamo. V clevelandski AD je bilo zapisano, da je "celo pri napredni Enakopravnosti bilo letos opaziti spremembo, Prazniki, da niso šli neopazno mimo. Santa Claus se je razkošatil v oknu "Enakopravnosti." Dne 19. decembra je bila prireditev društva Adrija, ki je dala predbožični koncert in spevoigro "Slovenski božič." Prireditev je bila v Slovenskem domu na Recher Ave., po domače rečeno v Euclidu. Slovenski božič*' je uglasbil po narodnih motivih slovenski profesor in glasbenik Matija Tome. Matija Tome je doma iz Belokrajine. Iz tiste Belokrajine, sicer mal košček slovenske zemlje, kije dala Slovencem v stari domovini, kakor tudi recimo Slovencem v Ameriki, želo odlične predstavnike. Slovenec iz Belokrajine je bil pesnik, za Prešernom drugi največji genij Oton Zupančič! Prireditev Adrije je bila dobro obiskana. Ena od teh posetnic, ki se trka kot zdresirana katoličanka pa je dejala, da je škoda, da se je dal "Slovenski božič," v bistvu verska stvar, na oder, ki je "komunističen," na Recher Avenue, zbirališče Slovencev v Euclidu. Mi smo imeli priliko, da smo zapisali, kar je v vprašanju, verstva izrekel veliki vodja Indijcev Nehru. Nehru je namreč dejal, da sovraži vsak verski "bigotizem." Izraz je tujka. V svoji kreposti kar hoče povdariti, ga v slovenščino ne moremo prestaviti. Rekli bi—praznoverje. Nehru se bojuje za človeka kot je, je pa zoper domači bigotizem v verstvu, ki je napravil toliko škode Indijcem v preteklosti, kakor je proti bigotizmu, ki ga narekuje Moskva. Človek naj se končno le zaveda samega sebe in naj ne bo moderno orodje modernih tiranov. Človek—človek! Slovenski živelj v Ameriki je valček ogromnega ameriškega vala življenja. Morda ni nikod drugod tak trgovski povdarek ravno na Santa Claus, kot pač v anglosaksonskem svetu. M^i imamo v Ameriki tudi druge dneve, ki so končno le trgovski dnevi. Iznašla jih je trgovine vina mora samo naprej. Nas samo veseli, da je tisti Slovenec v Ameriki, ki je čutil v sebi trgovsko žilo, zajel ta anglosaksonski trgovski val in postal v tem valu sam en mal valček: Bila je velika anketa med zdravniki in profesorji v anglosaksonskem svetu ali naj se ta Santa Claus obdrži ali ne. Izjavili so se—ZA. Končno gre za trgovino, končno gre za mlade ljudi, ki imajo svoje obzorje in jim ni treba takoj pokazati na življenje, kije v svojem polnem obsegu trdo, seznam delovnih dni, truda in znoja. Vprašanje slovenskih narodnih domov je poglavje zase. Trditev, da se je igrospev "Slovenski božič" priredil na komunističnem odru, komunističnega doma na Recher Avenue v Euclidu, je eden od tistih izrastkov verskega bigotizma, katerega nas je lahko sram. Mi ga ne bi povda-rili, če bi šlo le za eno slučajno žensko mišljenje. Bilo je veliko pisanja o slovenskih narodnih domovih v Clevelandu, ko se je hotelo prikazati to polje našega narodnega udejstvovanja popolnoma v napačni luči. Ko je imel Slovenski narodni dom na St. Clairu svoje slavje, so manjkali pozdravi tistih slovenskih domov v Clevelandu, kjer so delničarji po večini pod vplivom AD. Ce bi čutih po ameriško, bi tega koraka ne storili. Gre pa tudi za to: V popolnem nasprotju s tradicijami starega kraja je slovenski dom v Ameriki zgrajen na delničarski podlagi. Kdor se je hotel zanimati za narodni dom, je pač kupil delnice in kakor v vsaki delničarski družbi, odloča večina deJničfirjev. Da bi pa trdili, da so ti delničarji slovenskih narodnih domov komunisti, ne pravi Amerikanci, jo več kot zloba. Tisti, ki ne razume ameriškega Santa Claus, najbrže ni videl daleč preko domačega gnojišča v stari domovini. Tisti, ki noče razumeti pomena slovenskih narodnih do-inov v Clevelandu in ki vidi v njih komunizem, uganja verski bigotizem! Oboje ni dober vstop v leto 1955. L. C. Urednikova pošta Zahvala in voščilo CLEVELAND, Ohio—Ko sem vabijo bil v moji bolezni osamJjen in potrt, so me društveni sobratje na veselica društva "Napredne g obiskovali, mi krajšali čas in mi Slovenke" št. 137 8.N.P.J., se j bill v pomoč. Sobrat Joseph Fer- vrši prvo soboto v novem letu, leg druge Vse so novele окгГ .u me je vo.il v bolnismco m do- i„ м., bo ta veselica vrši- šene. vfe skupaj pa imajo še do- mov. veekrat k zdravniku ш pe м prvi dan v novem letu, to je v daten okras nad ulieo Seveda to je storil za to, da bi mi lajšal soboto, 1. januarja v Sloven- si človek težko misli v Kalifor- trpljenjK!. RavTio talto sta niitula gkfm, ISkurodkiem Clomu na I3t. niji taJk ISožič, jkalcor smo .га rx}- v veliko pomoč J. Habat in Frank Clairju. Lipanik. Društvo "Naprednih Slovenk" --------аи.и številnekiirtice,k:sernjdiipre. до|,го zaiaao daJeč muokoli in imeli naid 6l0.8to]?irij gorkcxte in jel tekom bolezni, in sedaj s se- ^akaj ne bi bilo, saj so članice sonce je grelo kakor zapeček v zonskimi voščUi mi bcxlo тг traj- delovne, ter vedno pri- Časih pnsd priizniki nem spmniinu. SpcKnriili so se rne р,,,у1јепе pcmiagati pri vsalkem izi r-ivnoTolTi m nvoHnilri sorodniki, prijatelji in uradniki društev kot št. 169 K.S.K.J., A.B.Z., H.N, S.M.Z., Royal Order of Moose, Knights of Columbus 4:th Degree in več dragih. Vsem vam se iz srca lepo zahvaljujem in tudi jaz vam voščim vesele praznike in zdravo srečno ter veselo novo leto! Vam hvaležni Anthony Kudman. 7abilo na Silvestrovanje 7 S.N.D. CLEVELAND, Ohio—Zadnji dan leta 1954 je na pragu; in z njim svojevrsten, edinstven Silvestrov večer, ki dovoljuje vsakomur, da se sprosti običajne vsakdanje rezerviranosti, ki nam jo predpisuje ektiketa "korektnega zadržanja." To je večer, tekom katerega smeš znancu, ki ti je simpatičen in ga ceniš; prijatelju, ki ti je drag in ga spoštuješ, odkrito in javno razodeti svojo naklonjenost in mu želeti vso srečo v novem letu s prisrčno besedo in to svoje voščilo tudi podkrepiti s sladkim poljubčkom—če je slučajno pogorišče posebno mikavno..... A kje drugje kot pod streho Slovenskega narodnega doma, našega skupnega shajališča, kjer se že trideset let srečujemo in v raznolikih narodnih pod-vzetjih sodelujemo eden z drugim, se nam obeta pravo, pristno silvestrovanje! Le pod doma-5im krovom bomo našli to, kar prija poštenemu slovenskemu srcu—veselo zabavo v bratskem krogu svojih sorojakov—zbranih v svojem narodnem svetišču. Torej pridite, kot bratje in sestre—kot prijatelji in prijateljice, kot solastniki S. N. Doma s svojimi družinami in prijatelji. Direktorij zaeno s Klubom društev in Ženskim odse- kom vas vabi in pričakuje. Vsi ti trije oddelki Domove uprave, •>—' -■>— ---------------- sestoječ iz mojstersko izvežba- Jabolčnik porabijo le slabše sad aih mož in žena so se za to prili- ,»*** ЛД,4. kJW ^а. L v pilil- ' 4 X u u ko strnili v enotno pripravljalno mnog« pa ga vskladiščijo za zi-brigado s smotrom pripraviti vam radostno silvestrovanje, da HIŠNE IN ULIČNE vam bo ostalo v prijetnem spominu vse leto 1955. Bass orkestra, dočim bo v spodnji dvorani vabila na ples sta- "ejše posetnike pristna domača skih ulic, predvsem pa turisti larmonika in nam pričarala na zaj mladostno razpoloženje . obed po svojem okiisu, v točilnice .pa se bodo sukali zali fantje PRESKRBA S PITNO 3d Kluba Društev in polnili ča še z tega boste deležni še živobarv lih novoletnih odpustkov, ki poživljajo dobro voljo na staro-letni večer ... a kaj bi vam naštevala še naprej, kar pridite in zadovoljni boste, to vam garantirajo trije Domovi odseki! S srčno željo, da bi Vam novo leto prijieslo izpolnjenje vseh lepih nad in da bomo skupno in veselo pozdravili prihod mladega leta 1955 na silvestrovanju v našem S. N. Domu vas vabi na obilen poset Josephine Petric, članica direktorija SND. Napredne Slovenke' CLEVELAND,—Običajna let- w.M ■ , • т> v.. ^ _____ katerih ima vsak svoj Bozic. To se pravi, nekje je srce mesta. , J i,- ТГ , 1 Bilo je precej slečenih ljudi na iiaprediiernipcKlviaBtju. T/saka od- obrežju TTihegra cxxaaha, po veči o f V-vv»<->TTf»r» Л-1Л. -Јл • govornost, katero prevzaniejo je častno izvršena, pa vas sedaj one prijazno vabijo, da jih posetite na njih letni veselici. Vesele bodo društvenih sester, pa tudi društvenih bratov se ne bodo branile! Postrežba bo imenitna, saj so vse do najmanjše podrobnosti tako skrbno pripravile, za ples in veselje pa so najele godbo Louis Trebarja in njegovih fantov. Ne pozabite, da "Napredne Slovenke" vljudno vabijo vse Jednotarje in njih prijatelje na svojo letno zabavo, katera se bo vršila na novega leta zvečer, to je sobota, 1. januarja 1955 v avditoriju Slovenskega Narodnega Doma na St. Clairju. Na svidenje! Za "Napredne Slovenke" št 137 S.N.P.J. Josephine Tratnik. Sprehod po Mariboru Čeprav leži Maribor sredi vinorodnih krajev, odkupuje podjetje Vino-sadje mošt, predvsem pa grozdje tudi v oddaljenih krajih. Pred časom so že začeli stiskati grozdje, ki so ga nakupili v Makedoniji. To grozdje ima 20 odstotkov sladkorja. Mošt bodo vskladiščili v svoji kleti in z umnim šolanjem pripravili kakovostno vino. Vino-sadje dova-ža grozdje tudi za razprodajo. Podjetje. Vino-sadje ima velike kleti za vskladiščenje in šolanje vin. Razen vinskega pridelka, ki ga bodo odkupili v vinorodni okolici, bodo letos nakupili okr^g 150 vagonov grozdja v daljnih krajih. Stiskajo pa tudi jabolčnik. Jabolka odkupujejo predvsem v Slovenskih go . , . , .. , ,.v, ., , aii /jivu cjgareio na iia. ricah m drugih okoliških kra- т , . , . f, , „ L,anko SI mislite, da imamo kma- iih, kier so dobro obrodila, /a ,,, -nt " j » J ' J _ _ .. . 'u vse v ognju. Nase države ima- je, boljše prodajajo za namizno, V prostranem avditoriju se hišnimi številkami in nekdanji ------J '-A, lii lJUUl l/j VildCfli 1111 Domo vrteli ob zvokih Kenny mi napisi ulic, čeprav so ulice že naselbin. Če ti ne ustavijo ognja, rsQCC V»Q Нлл1'*уч -XT . • l l .-i • . J O J - zdavnaj dobile nove nazive. Ljudi, ki ne poznajo maribor- so takšni napisi bolj motili, kot nah in potem gre boj, dokler ni jim koristili. Zato je Svet za ogenj premagan. Včasih požre Jedilm list so sestavile nase komunalne zadeve, preskrbel za veliko dobrega_drevje travo zborne kuharicc-članice žen ^ ' 3kega odseka, in je tako obši ■en, da si boste khko izbrali kjer so jih izdelali, veliko pošilj - ko in jih že pritrjujejo na hiše ' ЈГ — -----WVfWl —Hi CVJC, LldVU, i- hiše in ulice nove table. Pred grmovje in podobno. In s tem kiatkim so jih prejeli iz Celja, pmo prizadeti vsi, ljudje in ži- Ob Tihem oceanu . Piše FRANK KERŽE Božični teden nam napovedujejo koledarji in—trgovci. Saj v Kaliforniji ni tako. Naše mesto Los Angeles sestoji iz primeroma petdesetih manjših mest, v ni so se sončili, eni, ki so bili bolj pogumni, pa so tudi skočili v vodo in plavali sem ter tje, dokler jih niso valovi prinesli h kraju. Mi imamo zračno in vodno gibanje tako, da je do malega vsak dan gibanje proti suhi zemlji. To se pravi, da je veter od zapada proti vzhodu. Primeroma 27 dni v mesecu—ostalih par dni pa je zračno gibanje od severa. To nam posebno izjasni nebo, tako da imamo te dni večkrat naše oči na gorovju, ki je 50 milj oddaljeno. Vidi se marsikaj dosti razločno—drevje se je razredčilo, kar ga je bilo, vidi pa se pota in steze po gorah. Naša vlada jih je napravila zato, da ima nekje oporišče za tiste čase, ko začno goreti gozdi. Po pripravnih stezah in potih pridejo ljudje hitro- na svoje mesto in potem gase za žive in mrtve. Da—živi uživajo življenje—a večkrat se zgodi tako, da zahteva ogenj tudi človeške žrtve. Kadar gori v vetru, mora človek vedeti, kakšna je situacija ognja, da se ve pravočasno umakniti. Nevarnost jg zmiraj tukaj, da se vname gozd na strani ali za tabo. In če se ne umakneš, dokler je čas, postane človek žrtev strašne smrti. To je tudi glavni vzrok, zakaj so nase države žrtvovale milijone, da so izpeljale preko vseh neizmernih gozdov izseke, steze in pota za slučaj ognja. v gozdih je v Kaliforniji na dnevnem redu. Kakor veste, nimamo tukaj nobenega ležja nekako od februarja do decembra. Zato se vse posuši. Naše -gore so obrastle ali z drevjem, grmovjem ali vsaj s travo. To se vse posuši in potem je vsak dan nevarnost, da vrže kdo vžigalico ali živo cigareto na tla. jo nastavljene stalne armade ljudi po gozdovih. Vse jo pre-preženo z žicami, da se hitro skhče ljudi v slučaju ognja. TABLICE Najprej poizkušajo stalno na- Na mnogih hišah v Mariboru stavljeni z gasitvijo. Ce se požar so še pritrjene stare tablice з nevarno širi, skličejo na pomoč brizgalne in pa ljudi iz bližnjih imamo posebno trenirana indi janska plemena. Tako jih kličemo kar iz drugih držav v stoti • vali. Za pogorišča vzame lota in leta, predno se zopet zarastejo. 111 puiiiiii ua- VODO ^cni se je vselej čudno zdelo, okrepčilno kapljico. Poleg Mariborski vodbvod je bil pride do tega, da imamo v- ----------_ zgrajen pred štirimi desetletji ameri.ških gorah večne ognje. za potrebe 35,000 prebivalcev. ^ starem kraju smo tudi imeli Ker ima Maribor že več kot dva- z vsem, kakor v Ameriki, krat toliko prebivalcev, vodovod nisem nikdar slišal, da bi bilo ne zadošča potrebam mesta. Cez| gorelo. Danes vem, odkod je dan je pritisk vode v višjih nad-j'^ razlika. Stara domovina ima stropjih zelo slab, često voda j medtem ko ga v sploh ne priteče. Število prebi ^ki ni. v razmerah, ki ne poznajo več otroške dobe, niti mladosti, je dovolj težko. Dnevi življenja nam ginejo brez zarje otroške dobe, brez sonca večno krasne mlaPJSsti. Vse, kar imamo, je starost. Vsak posebej in vsi skupaj se borimo v nji, ker je taka situacija, kakor je naša, nenaravna in nezdrava. Vse vem, da se ne da pomagati, lajša se pa lahko. Življenje naše je pač tako, mora imeti okoli sebe vse, to je otroško dobo s svojo bogato posebnostjo, mladost s svojo večno zarjo—in za mladostjo starost, kakoršna je že. Mislil sem, da bom dobil vsestransko podporo za tako delo. No—pa ni šlo. To se pravi, slo je po vodi, kakor Prešernov up. , Nekaj časa sem štel, koliko -smrtnih slučajev imamo med ■firuga pomembna značilnost te ladje, ki ji bo čez mesec dni sledila druga enaka z imenom "Istra," pa je, da bo to prva velika prekomorska ladja z doma zgrajenim pogonskim strojem. Ladjo bo namreč gnala parna turbina z zmogljivostjo 4,200 konjskih moči, zgrajena v tovarni "Jugoturbina" v Karlovcu. To je vsekakor izreden uspeh ne le naše ladjedelske industrije, marveč tudi naše strojegradnje. Po desetletnem perspektivnem načrtu za gradnjo la,dij bomo zgradili 35 ladij tega tipa (K 61), deloma s turbinskim pogonom deloma pa z Dieselovim motorjem enake moči. Da je ta konstrukcija uspela, nam zgovorno potrjuje dejstvo, da bo reška ladjedelnica po sklenjeni pogodbi zgradila dve taki ladij tu za švicarsko trgovsko mornarico. Za podjetje "Jugolinija" se je zavezala zgraditi 10 takih ladij, s katerimi bo "Jugolinija" nadomestila ustrezajoče število zastarelih in neekonomičnih ladij, ki jih bo vzela iz prometa in razreza! a za staro železo. Samo v 4 letih od 1955—1959 bo na ta način vzela iz prometa 20 starih parnikov s skupno tonažo 76,800 bruto registrskih ton. Ladje tipa "Jadran" pa boota začeli gra- HIŠE NAPRODAJ BUNGALOW X utHitetnim stanovanjem Proda se dve leti star bungalow z 2 sp^nicami; kopalnica na 1. nadstropju; preproge vključene; utilitetno stanovanje na drugemu nadstropju, s. kuhinjo, spalnico in stranjiščem, kompletno z Hot Point pečjo in ledenico. Cena $17,500. Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 East 185th St.—KE 1-5030 diti tudi ladjedelnici v Splitu in v Pulju. Nove ladje so namenjene svo hodni čezmorski plovbi, se pravi prevozu množičnih tovorov v poljubnih relacijah brez kakega Л oznega reda. Ti tako imenovani tramperij imajo torej drugačno nalogo, kakor linijske Jadje, ki redno povezujejo našo državo z drugimi državami zaradi blagovne izmenjave. Ena naloga pa je skupna linijskim in tramperskim ladjam, namreč ta, da nam zagotavljajo neodvisnost v pomorskem prevozu in hkrati prisilijo tuje ladje, da prevažajo naše tovore pod ugodnejšimi pogoji. Za izbor tipa tramperske ladje in njeno velikost je bila odločilna intenzivnost našega prometa v izvozu in uvozu v posameznih relacijah, upoštevajoč perspektivni razvoj v bodočnosti. Danes t ta zlasti važna brzina ladje in način pogojna. Za ekonomično obratovanje ne pridejo več v po-štev stare ladje s pogonom na parni stroj in kotli, ki se kurijo s premogom, marveč le ladje s turbinskim pogonom in kurjavo 7. nafto ali pa motorne ladje. Hitrost ladij, zgrajenih v zadnjih dveh desetletjih, se je naglo povečala za okrog 50% in se giblje danes za tramperje od 12 do 13 morskih milj na uro, za linijske ladje pa od 14 do 16 milj. V skladu s potrebami večje hitrosti so ladje tipa "Jadran" preračunane na brzino 13 morskih milj z akcijskim radijem 10,000 morskih milj. Konstruirane pa so tako, da segajo le 7.80 m v globino, tako da lahko pristajajo tudi v lukah VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo neka) posebnega piot' cevipatiimu. Voragalte nas MANDEL DRUG CO. LoHi Manriel. Ph G Ph C 15702 Waterloo Rd—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. SE MORA PRODATI Hiša za dve družini, po 6 in 6 sob; 6 cementiranih garaž. Lota 47x180. Blizu St. Clair Ave. in E. 74 St. Nad $100 dohodkov na mesec, polega vašega prostega stanovanja. Predvplačila je treba povprečno $5,000, ostalo vsoto na lahke bančne obroke. Eno stanovanje je prazno. Vidi se lahko samo po dogovoru. Za ceno in druge podrobnosti pokličite A . j E L A R C I C REALTOR VU 3-2239 ali BR 1-4339 kadarkoli Dva pogrebna zavoda Za zanesljivo Izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo po CENAH, ki ЛН VI DOLOČITE pokliiil* * AjGIVDINAI^SONS Funeral directors *1Пм1шч HS9S9 z manjšo globino zlasti ob izlivu velikih rek (La Plata, luke ob nemških in baltiških rekah). Seveda bodo te ladje opremljene tudi z vsemi potrebnimi napravami za nakladanje in razkladanje, tako da bosta za vsako izmed 5 skladišč na ladji po dva žerjava. F. S. in je odprta ves dan. Razstava je vzbudila veUko zanimanje med športniki; ogledalo si jo je že precej ljudi. —"Ljudska Pravica" SPREHOD PO MARIBORU (Nadaljevanje s 2. strani) Miklavža in Teznega dovolj močne izvire. Sedanja zmogljivost vodovoda je 117 1. na sekundo, potrebna bi pa bila 290 1. ker so sedanji cevovodi pretesni, bo treba položiti večje. Načrte za boljšo preskrbo mesta s pitno vodo že imajo in jih bo sedaj, ko so našli vodo, moč uresničiti; potrebovali pa bodo precej investicijskih sredstev. Predvidevajo, da bo v proračunskih investicijah MLO za prihodnje leto vodovod imel prednost. V Ribniškem selu so že začeli graditi bazen in črpal-ne naprave, v Betnavi pa bodo začeli kmalu graditi nov vodnjak. ŠPORTNA RAZSTAVA V Maribor je prispela Prva športna razstava, ki potuje po vsej državi. Urejena je v union-ski dvorani na Partizanski cesti Društveni koledar DECEMBRA 31. dec., petek—Silvestrova zabava Slov. nar. doma in Kluba društev v obeh dvoranah S.N.D. 31. decembra, petek—SUvestro-va zabava Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 81. decembra, petek—Silvestrov večer pevskega zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd. Večerja in ples. JANUARJA — 1955 1. jan., soDota—Veselica društva Napredne Slovenke št. 137 S.N.P.J. v S.N.D. 15. januarja, sobota—Plesna veselica društva Glas dev. delavcev št. 9 S.D. Z. v S. N. D., St. Clair Ave. FEBRUARJA 5. februarja, sobota—Plesna veselica društva France Prešeren št. 17 S. D. Z. v S. N. D., St. Clair Ave. 23. januarja, sobota — Veselica društva Ložka dolina v S.N.D. MABCA — 1955 20. marca, nedelja—Spomladanski koncert zbora Jadran v S.D.D.,. Waterloo Rd. APRILA 3. aprila, 1955, nedelja — Spomladanski koncert Mladinskega S.D.D., Waterloo Rd. MAJA 1. maja, nedelja — Letni koncert zbora "Triglav" s scenič-nim prizorom "Deseti brat va-suje pri predicah" v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave. Domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. NOVEMBRA —1955 20. novembra, nedelja—Jesenski koncert zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd. DECEMBRA 31. decembra,' petek — Silve-strova zabava Gospodinjskega odseka in direktorija Slov. del. dvorane na Prince Ave. Uom the Ground observer corps CALL CIVIL DEFENSE Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE The May Co s Basement F^oseben. nalcvip 2.69 in 2.95 vrednosti na eni največjih razprodajah v JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicoU 1-0583 Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD; 452 EAST 152nđ STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT Road № fx.« 1 . . . smokir.g in bed! Don't do it - you'll live longer! Other good rules are: Don't use frayed electric cords - Don't use flammable cleaning fluids — Don't overload your wiring system — Don't let children play with matches - Clean out junk from attic and basement and Be careful with oil stoves! sparky says: DON'T G!VE FIRE A PLACE TO START! A Red Feaither Axenoy of Tour Commnnitj Chest THS INIXSNATIONAL INSTITUTE OF. TWCA ft' CITIZEN'S BUREAU Formerif Located to The MarahaD Balldloc Were Duriog 1954 Conaolidated To Form THE NATIONALITIES SERVICES (ENTER NOW LOCATED AT 1620 PROSPECT AVE, PHONE SU. 1-4560 М0Ш1 SRAJC Bell ali drugi vzorci! ^Sanforizirane broadcloth srajce v izberi 5 različnih ovratnikov Tudi splidne barve Plava • Tan ' Ф C* biva Zelena Velikanska razprodaja moških sanforiziranih* broadcloth srajc, najboljše kakovosti in v popularnih stilih; redni ovratniki, ki se ne zvijejo, na široko odprti, okrogli z gumbi, spodaj, okrogli, z I luknjicami, in široko razpeti. V belih vzorcih in solidnih barvah. Posebni vzorci imajo ovratnike, ki se ne zvijejo; solidne barve imajo široke ovratnike z prerezi. Vsaka srajca je fino ukrojena. Mere 14 do 17. Rokavi 32, 33, 34 inčev. *Pov|)rečno skrčenje l''/с Poštna in telefonska naročila sprejeta Pokličite CHerry 1-3000 The May Co.'s Basement, oddelek z moško opravo STRAN 4 ENAKOPRAVNOST ф M MICHEL ZEVACO IRALJEYI yilEZ I ZGODOVINSKI ROMAN | a i = •MiMimiuiimmiiii[]uiimiiiiii]iimiiHmnuiiiiuimc]iiiiMnmiE]itiiiHiiiiiniiiiMiiiiiic]iiiiiiiiiiiiuiiiiiimiMciiiiiiiiiuiiauimii<> (Nadaljevanje) "Da, ona!" je rekel Cinq-Mars C pretečim naglasom. "Čujte, dragi markiz, je rekel apestang, "to reč je kaj lehko urediti; idite nocoj na sestanek, bijeva pa se jutri, "če vam je prav." "Kako?" je vzkliknil Cinq-Mars ves iz sebe. "Tedaj vas ne moti, da imam ž njo sestanek in da me ljubi?" "Mene? Zakaj neki? Želim vam najboljšo zabavo, vse drugo me ne zanima!" Cinq-Mars je vstal, skočil h Capestangu in ga burno objel, vzklika je: "Ah, prijatelj moj dragi! Kamen ste mi sneli s srca! Zdaj sem najsrečnejši človek na vsem THE SEASON'S GREETINGS Chicago, Illinois тзшштшшзт THE IVORY CASH & CARRY LAUNDRY Extends Sincerest Greetings to Our Many Friends and Customers May We Serve You in the Coming Year as We Have in the Past 1013 ARMITAGE AVE. LI 9-4111 . ^'RANK & TERESA KRANZ FOOD SHOP Extends New Year Greetings to All Its Customers and Friends Looks Forward to Your 1955 Business 3853 W, GRAND AVE. BElmont 5 8937 Celebrate the Holidays at CICERO CELLAR Serving the Finest Wines - Beer - Liquors We carry a complete line of packaged goods Watch T.V. nightly 2418 LARAMIE, CICERO. ILL. TO 3-9156 SEASON'TCREET INGS Suzonn's Thrlff Shop Will serve as your agent. Bargains, fine slightly used clothing for men, women and children, some new sport jackets in suede leather and gabardine for men and boys; also new snowsuits for the tiny tots at very low prices; also see cut glass, china, antiques, bric-a-brac, toys and other gift items. ESsex 5-4672 7451 EXCHANGE AVE. Jo All Our Friends and Patrons VERY HAPPY NEW YEAR Powers Flowers Complete Church & Hall Decorations Wedding Specialists • Just Call and Say "Charge #t" 129 S. MARION ST., OAK PARK EUclid 6-4086 NEW YEAR GREETINGS To All Our Patrons and Friends We Look Forward to Your Patronage in 1955 as We Served You in 1954 Mid City Dairy Co. 2828 W. NORTH AVE. ARmitage 6-6200 HAPPY NEW YEAR The Oasis — WE DELIVER — Call in your special order Packaged Beer & Liquors Excellently prepared: Shrimp, Bar-B-Que Beef Sandwiches, Chicken, Chops, Steaks, Hamburgers We eerve LUNCHES - DINNERS Call us at: GU 4-9706 — ST 8-2223 3333 HARLEM, BERWYN Francoskem! Razpolagajte z mano, kakorkoli vam drago; vpliv, denar, vse, vse hočem deliti z vami !" "Dragi markiz!" je dejal vitez ves začuden. "Eh, res mi je žal, da bije ura tri..." "Hudič naj vzame dvoboj!" je viknil Cinq-Mars ogorčeno. "Lan-teme! Lanteme!" je dodal, kli-čoč svojega slugo, ki je pritekel iz predsobe. "Vina prinesi, lopov! Anžovnica, bordojca, burgund-ca, šampanjca! Vsa Francija mora na mizo! Ali ne vidiš, da se dvoboju jeva z gospodom vitezom, kateri bo izpraznil več steklenic!" Lanteme, debeluh, ki je pokal od same domišljavosti, je s Co-golinovo pomočjo navlekel nove pijače. Mlada moža sta se spustila v smeh in jela prazniti steklenico za steklenico; solnce se jo že nagibalo, ko sta si segla prijateljsko v roko, obljubljaje si skorajšnje svidenje in večno zvestobo. O mraku sta se vrnila vitez in njegov sluga v svojo gostilno. Co-golin je odvedel konja v hlev ter ju nakrmil in napojil; s tem poslom se je zamudil do trde noči, to je, do trenotka, ko je zdrknila v temi še temnejša senca na dvorišče in nekaj pomignila Cogoli-nu. Takoj nato je stopil Cogolin v robo svojega gospodarja, ki je sedel na postelji, podpira je si glavo z dlanmi in boreč se z razpoloženjem, ki ni bilo daleč od obupa. Capestang je imel težko glavo. Močna vina, katerih se je bil napil, so dajala njegovim trpkim mislim tem večjo silo; premišljeval je svojo brezupno ljubezen ter se vpraševal, čemu da s^ploh živi tak človek, ki mu je pot do najljubšega in najslajšega na svetu na vekomaj zaprta. 2e mu je bilo žal, da ni obležal mrtev v krvavi sobi Concinijevega dvorca! Potreboval je tolažbe kakor žejni vode; in prav takrat, CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn M179 BUSINESS EQUIPMENT LOOK REAL BUY — Dental Equipment - American Cabinets Laboratory Bench - Instruments and Supplies. Cheap. BRiargate 4-5084 DOMESTIC HELP Good Home needs COMPETENT WOMAN for liousekeeper, cooking, full charge of 2 little children. Own room. Good salary. References required. Gladstone 3-9052 BUSINESS OPPORTUNITY HEATING SERVICE BUSINESS— Dobroidoče podjetje v Cicero. Z vsem inventarjem, trnkom in drugo opremo, ter z listo odjemalcev. Ne zamudite izvrstne prilike. Se žrtvuje za hitro prodajo. Pokličite lastnika za podrobnosti. OLympic 6-0482 CHICKEN STORE CUT-UP — Established 4 years. Holiday special. Owner has other interests. Call weekdays, 9:30 a.m. to 6 p.m. RAdcliffe 3-9621 PET SUPPLY BUSINESS and building. Only pet shop in town. Owner must sell. Living quarters in rear. Phone: Dolton 2166 ko je najbolj zaželel angela to-lažnika, se je prikazal Cogolin. "Kdo ti je dovolil stopati v mojo sobo, Jie da bi te klical?" je zavpil vitez. "Izgubi se!" "Ne, gospod," je vzkliknil Co^ golin, "ne morem vas zapustiti, dokler vam ne povem, kakšna čuda se gode." "Kakšna neki?" "Tu, v moji mošnji—v vaši, sem hotel reči. Dovolite mi vprašanje, gospod; ali so bile modrice omožene?" "2^kaj me vprašaš takšno neumnost?" "Zato, ker je prej ostalo v mošnji devet pištol in ste vi dejali, da jih krstiva po modricah. Sedaj pa vidim v isti mošnji devetnajst pištol. Glejte, gospod," je dodal Ccgolin ter pomolil vitezu mošnjo pod nos. "Na levi devet modric, na desni deset mladičev." "Kje si dobil teh deset zlatnikov?" se je vznemiril Capestang. "Kolnem se vam, gospod . . ." "2jločinec!" je zarohnel gospodar. "Ako si me izdal, ti populim lase!" "Samo tega ne storite!" se je ustrašil Cogolin. "Vse vam povem. Popoldne, ko ste vi obedovali ž gospodom markizom, sem bil jaz povabljen na vajine ostanke; gospod Lanterna je sila priljuden mož in me je celo objel, ker sem mu rekel 'de Lanteme.' Sedela sva bas v predsobi ter si gasila žejo s poplakom, ko je moral Lanteme nenadoma h gospodarju. Ostal sem sam, a ne za dolgo. Vrata so se odprla in v sobo je stopila gospodična hudo zapeljive vnanjosti in takisto prikupnih besed.—'Vzemite tole,' je dejala ter mi stisnila deset zlatnikov v pest. 'Ali je gospod vitez de Capestang res tu?' je vprašala nato.—'I, kajpak,' sem odgovoril." "Vidiš, podlež, da si me izdal!" "Kako izdal, gospod? Ko sva dospela k 'Trem, vladarjem' in naju je sprejel gospod Lanteme, ste sami veldi: 'Idi povedat svojemu gospodarju, da ga pričakuje Ademar vitez de Capestang!' Ne zamerite, ako pripomnim, da govorite včasih res glasno; pri 'Treh vladarjih' je ni žive duše, ki ne bi bila slišala vašega |me-ng,.",,, . "Mogoče. In potem?" "Potem?" je oponesel mladosten glas. "Potem? Ostalo, gospod vitez, vam razložim sama!" Capestang se je ozrl in ostr-mel. Hkrati, ko je smuknilo dolgo in mršavo telo Cogolinovo na hodnik ter izginilo kakor glista deževnica v svojo luknjo, je vstopilo mlado dekle predrznih in vendar tako sladkih oči, z izzivalnim in vendar tako prelestnim smehljajem na ustnicah, dekle v najlepšem sijaju krasote in mladosti! Zđstopniki ^^Enakopravnosti*' Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 Eatf 76th Street UTah 1-6888 Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 Za newburSko okrožje: FRANK RENKO Diamond 1-8029 11101 Rovtra Avanut "Gospodična Marion Delor-xne!" je zamrmral vitez, dreveneč od začudenja. Ona pa je stopila k njemu. S skrivnostno nesramnostjo device, ki se daje, z vso tisto laska-vostjo, tistim trepetom, solzami v očeh in sladkim nemirom na obrazu, kratko, z vso tisto nezavedno veščostjo v ljubezni, ki jo je storila pozneje najslavnejšo in najzmagovitejšo vseh ljubavnih svečenic, mu je ovila Marion De-lorme roke okrog vratu, nastavila svoje ustnice, nevedne še in vendar že vroče, njegovemu poljubu ter za jecljala besedo, katero je ponovila kesneje še tolikokrat v svojem življenju: "Ljubim te! .. . "Gospodična," je zastokal naš vitez s poslednjim ostankom vesti, "ali nimate nocoj sestanka z markizom Cinq-Marsom?" Dekle je zmajalo z glavico, za-smejalo se z zvonkim glasom, objelo ga še tesneje in ponovilo; "Ljubim te! . . . Še je prešinila Capestanga misel: zatisniti si ušesa, da ne bi slišal glasu zapeljivke, in zapreti oči, da ne bi videl cvetočih, drhtečih ustnic, ki so se ponujale njegovim . . . Ali ta misel je bila zgolj kratek odsev. Ugasnila je. In Marion je ostala! Kaj hočeš, krepostni bralec? Vitezu je bilo dvajset let; Cinq-Marsova vina so bila tako močna, in Capestang tako nesrečen, tako zapuščen in tako potreben tolažbe. Sicer pa je naša dolžnost samo, da opisujemo dejanja in prigode svojega junaka, ne pa, da bi jih opravičevali, Da, bralec, Marion je ostala! In tako se je končal dvoboj, ki ga je bil napovedal markiz de Cinq-Mars vitezu Capestangu, XI prvič, kaj zna. Takrat, ko je stopila Marion Delorme s trepetajočim srcem na dvorišču pri 'Velikem Henriku,' sta se ustavila pred gostilno dva moža. Prvi je bil ogmjem z elegantnim vijoličastim pla- ščem, drugi s črnim, ki ga je delal podobnega grdi nočni ptici. Vijoličasti se je vedel ponosno in oblastno, črni pa je razodeval klćčeplazca in hlapca že na prvi mah. "Kaj sem vam rekel, svetlost?" je izpregovoril črni. "Tekla je na sestanek!" Tisti, ki mu je veljal nagovor "svetlost," je skrčil roko na me-čevem ročniku. Trpel je, da nikdar tega. Kdor ljubi, ne pozna strašnejše muke od zavesti, da leži izvoljenka njegovih čuvstev v objemu drugega moža. Gospod v vijoličastem plašču je zahropel; srdito je blisnil z očmi ter skočil proti gostilni. Toda črni mu je zastavil pot. "Kaj mislite, svetlost? Kaj porečeta jutri dvor in mesto, ako zvesta, da se je škof luconski, vojvoda Richelieu, prvi svetovalec kraljice-matere, pobijal v gostilni zaradi lepih ženskih oči?" Richelieu se je ustavil, mračno fcamišljen in ves drhteč od gneva. "Rajši pogledam jaz!" je nadaljeval črni. "Mene ni škoda; noter stćpim in poizvem, česa išče Marion Delorme v tej hiši." "Ali si res pripravljen, vrli moj Laffemas? Oh, daj, izve j mi ime človeka, h kateremu je prišla .. . Gorje mu!" Mož v črnem plašču se je pri-idonil ter odgovoril s suhim in hkrati vsiljivim glasom: "Zalezovati, poslušati, poizvedovati : to je posel zame . . . Čujte, svetlost! Petindvajset let mi je zdaj, in čas je, da se odločim. Grd sem in majhen; zrak, ki ga Kadar nameravate kupifi ali prodati HIŠO . . . TRGOVINO pokličite za ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO: JOHN ROŽANCE LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd. KE 1-6681 ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, Itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti n\r ^ t-opem, je poln zaničevanja. V! dosti, da ga obsodite na smrt. Ali mojem srcu se poraja sovraštvp do vsega, kar živi. Karijera sovraštva je zame kakor nalašč. Zalezovati, prisluškovati, izpra-sevati, ovajati—da, to je moj poklic. Izročam se vam, svetlost. Služiti hočem vašim slabostim in vaši veličini, vašim ljubezenskim spletkam in vašim intrigam v politiki: meni bo vse enako. Jaz potrebujem vas, in vi potrebujete mene; drznem se reči, da vas izpopolnjujem. Glejte, jaz nočem ostati siromak, ki sem; ali naj bom do smrti reven odvetnik? Tudi jaz hočem plezati kvišku, vzpenjati se na vrhunce, odkoder lehko tares drugim glave! In zato, svetlost, se oklepam vas; vi ste namenjeni kvišku, spoznal sem ogromnost vašega častihlepja!" Možiček v črnem plašču se je vzravnal in se priklonil nato še globlje, rekoč: "Svetlost, Laffemas se vam ponuja nocoj, z dušo in telesom. Kaj mu odgovorite?" "Velja," je rekel Richelieu. "Vzamem te." Val temne radosti je udaril Laffemasu v čelo. "Velja," je povzel tudi on. "Iz-\'olite se vrniti v svoj dvorec, gospodar. Jutri zjutraj boste vedeli, kako je ime ljubimcu gospodične Delorme." Richelieu je zaškrtal z zobmi: "Ubijem ga!" "Ne, svetlost," je rekel Laffemas. "To je moje delo. Za vas je ga obsodite?" Luconski škof je pomolčal, toda vihar ljubosumnosti je naglo zavladal nad glasom njegove vesti. "Naj umre!" je odgovoril trdo in. jasno. "Dobro," je rekel Laffemas. "Ljubimec Marionke Delorme pogine od moje roke—ali pa od ti^te, ki jo izberem!" S temi besedami je stopil v gostilno, dočim je Richelieu izginil v noč. Dve uri je ostal Laffemas pri "Velikem Henriku," nato se je vrnil v svoj stan v Dauphin-ski ulici, tik nasproti Angoulem-skega dvorca. (Dalje prihcKTnjiC) V blag spomin prve obletnice smrti našega ljubega soproga in očeta V blag spomin čel-rte obletnice smrti mojega nikdar pozabljenega soproga JOŽE FERJANCIC ki je zatisnil svoje o^i dne 29. decembra 1950. Sladko spi v tihem grobu, v meni je težko pri srcu, po licu mi solze drče. Ni ga dneva in ne noči, da ne bi na Te mislila, pa zastonj Te iščejo oči. Tebe od nikoder ni. Žalujoča soproga EMA Cleveand, Ohio, dne 29. decembra 1954. Andrew Mozek ki je umrl dne 29. decembra 1953 December mesec nam v spominu za vedno bo ostal, ker v njem smo izgubili Te in z njim veselje vse! Na grob Tvoj zimsko sonce sije in sneg ga kmalu bo pokril, in rožice na njem, ki so cvetele, od mraza bodo uvenele. Toda sredi našega srca. Ti vedno rožica cveti, to spomin na Te ljubeč je, ki se nikdar ne posuši! Žalujoči ostali: MARIE, soproga RONALD in RICHARD, sinova Cleveland, Ohio, dne 29. decembra 1954. $ Požurite se! Vložite do 10. januarja! Denar, ki ga vložite na vašo zavarovane hranilno vlogo do 10. januarja, bo dobil obresti od 1. januarja. Vaši prihranki sc zavarovani do $10,000—in deležni sc primernih obresti. Pričnite s hranilno vlogo ali dodajte sedanji kmalu! SICIAIR Savines'Loo^ Co. 8iS E. I86tb ST. 623S ST. GLAIR IV 1-7800 HE 1.Б17в \тш %