'Jla«5ilo SZDL ptujskega .jkra:a — Uprava in aredniarvo Ptui. Lacko- va ul. 8 - Telefon 156. \B Pitij štev 643-T-206 >st<»v. 8. — I,?tnik IX Ptuj, 24. februarja 1956 aiiižKi joboi Odgovorni arednil< lanez Petrovič - Ro- Icopisov ne vrafanic - Tiska Mariborska ti- skarna — Cena 10 din — Letna naročnina ^^OO din, cK)lIetna dir V zadnjih dneh smo končno pričakali račetek ponovnih (menda zadnjih) francosko-nom- šklh razgovorov o Posarju, ker vsi dosedanji sporazumi, ki so bili doseženi glede tega vpra- šanja, največkrat po iuislugri remškega nezadovoljstva, niso mosli biti realijKirani. Medtem pa je šel rnzvoj. kakor smo na- še bralce sproti obveščali, v tej ilsžcli tako dkomplic!ranega« volil- nega sistema. Rezultat je seveda nezadovoljstvo, ki kliče po po- novnib volUv^b, Nižfe gimnazije ob . prvem polletfu Prvo poiletje je za nami. Di- jaki so prinesli domov izkaze Pri tem je bilo mtiogo veselja, pa tudi solz, jeze, negodovanja. Poglejmo si rezultate naših di- jakov od bliže. Uspehi v prvem polletju v prvem polletju šolskega leta 1955-56 je bilo i7jned 2007 dijakov nižjili gimnazij pozi- tivno ocenjenih 1045 dijakov (to je 52%). Z nezadostnimi oceiiami je 943 dijakov (47,24 odst.). 14 dijakov pa je bilo iz raznih vzrokov neocenjenih (0,7%). Nižje gimnazije so letac ob polletju dosegle za \% bolj- ši UvSpeh kakor lani (lani 51%) in predlani (45,66%), vendar pa se s tem uspehom nikakor ne moremo zadovoljiti. Potreb- no bi bilo pregledati vzroke zakaj naši otroci v nižji gimna- ziji ne uspevajo tako, kakor bi mi želeli. Vzroki so taki, ki jih trenutno še ne moremo odpra- viti, dasi je prav, da jih po- znamo. in taki. ki bi jim bili lahko kos, če bi se reorganiza- cije šolstva pravilno lotili. Vzroki neuspehov Važen vzrok neuspehov, ki ga pa bo edino vsa družba lafilco popolnoma ali vsaj delno odpravila, ie socialna zaosta- lost in revščina nekaterih slo- jev v našem okraju Ta nam povzi-oča slabe učne uspehe že na stopnji osnovne šole in po- vzroča, da se otrok duševno razvije šele dve do tri leta kasneje, k-'cor otrok, ki živi v normalnih socialnih razmerah. Take primere imamo zlasti v Halozah in delno v Slovenskih goricah pa tudi na Dravskem in Ptujskem polju jih ne manj- ka. Te socialne razmere pa se- veda zelo negativno \T>livajo na uspehe dijakov v nižjih gimnazijah. Učni načrt in predavatelji Za mnoge dijake je sedanji obsežni in precej neživljenjski učni načrt neprehodna ovira. Učitelji in profesorji, ki pouču- jejo v nižjih gimnazijah, se te- ga dobro zavedajo. Seveda daje učni načrt predavatelju mož- nost, da iz množice učne snovi povzame tisto, kar se mu zdi potrebno in primerno, toda prav tu nimamo enotnih pogle- dov. Medtem ko nekateri pre- davatelji nižjih gimnazij zahte- vajo znanje celotnega progra- ma, ki ga zmorejo le zelo do- bri učenci, ki p-, tako ne do- sežejo odličnih ali celo prav dobrih uspehov, se drugi pre- davatelji zadovoljui''--! z manj- šo količino snovi in iko dose- žejo boljše uspehe. V učnem načrtu za nižje gimnazije je precej snovi, ki bi jo lahko brez škode izpustili. Zato bo reforma splošnoizobraževalne šole, ki bo razen osnovne šole zajela tudi nižjo gimnazijo, pri- pomogla, da bodo učenci učni program laže zmogli. Problemi in težave uCnega kadra Tako lahko pokažemo na tretji vzrok slabih učnih uspe- hov — dek)" učnega kadra. Vprašanje učnega kadra je v prosveti sploh zelo pereče. Z njim še ne bomo tako kmalu prišli na zeleno vejo. Zlasti pa je problem učnega kadra pereč v nižji gimnaziji. Trenutno pi^ imamo v nižjih gimnazijah 63 predavateljev za 58 razredov. Ker je pa I. razred na nekate- rih gimnazijah preštevilen fn pr. v Cirkulanah, Gorišnid Markovcih in Ormožu, v Sredi- šču pa še II. razred), bi morali imeti v normalnih razmerah v nižjih gimnazijah 63 oddelkov, za katere bi potrebovali 90 pre- davateljev. Torej nam trenutno primanjkuje 27 predavateljev Strokovnjakov za posamezne predmete z diplomo na Univer- zi in Višji ped. šoli imamo v nižjih gimnazijah 21. Najbolj se to pozna pri pomanjkanjti strokovnega kadra za slovenski jezik, srbolirvatski jezik, »uje jezike matematiko fiziko te- lovadbo, petje in risanje. Ra- zen navedenih predavateljev pa poučuje v nižji gimnaziji še nekaj dobrih učiteljev Potreb- ni pa bi bili še predavatelji — strokovnjaki zlasti za matema- tiko in fiziko, biologijo iri ke- mijo. ki jih ponekod zasedajo neučitelji-honorarci. V nižji gimnazil? najboljši uspehi Odločilne važnosti za znanje dijakov je način, kako znajo predavatelji dijakom svoj pred- met priljubiti in doseči v raz- redu čim boljši uspeh. Zal pf. moramo cesto zabeležiti slab učni uspeh dostikrat pri pre- davateljih, ki svoj predmet do- bro obvladajo. Dasi se čudno čuje, pa imajo v splošnem uči- telji, ki poučujejo v nižjih gimnazijah, še, najboljše učne uspehe. Seveda pa je globina znanja učencev v različnih gimnazijah ptujskega okraja zelo različna ker se nekateri učitelji hitro zadovoljijo z učen- čevim odgovorom, dočim pred- metni učitelj — strokovnjak zahteva od dijaka več znanja, -ker ima pač v svojem predme- (Nadaljevanje na 2 strani) Svet stanovanjske skupnosti v Ormožu in družbeno upravljanje v letu 1954 je bil pri Občin- skem ljudskem odboru v Or- možu ustanovljen Svet stano- vanjske skupnosti za območje tedanje občine Sestavlja ga 10 članov, ki so bili izvoljeni na konferenci predstavnikov hiš nih svetov navedenega leta Organizacijski sestav sveta sta- novanjske skupnosti ni v skla- du r. uredbo o opravljanju sta- novanjskih hiš po hišnih sve- tih, ker je z uredbo določeno, da sestavljajo tak svet člani hižnih svetov in bi torej mora- lo biti v navedenem svetu 78 članov kolikor je na območju občine hišnih .svetov Ne glede na to pomanjkljivost je po- trebno omeniti, da se je svet zadnjič sestal v mesecu juliju prejšnjega leta Od takrat dalje predsednik niti šef uprave sta- novanjske skupnosti nista našla za potrebno, da bi sklicala se- jo .sveta in pred sejo predloži- la vsaj zaključni račun za leto 1954 ali mogoče letni predra- čun .dohodkov za leto 1955 in 1956, kar je osnovna zakonita naloga sveta stanovanjske skup- nosti. Potrebno je omeniti, dd so se hišni sveti volih ob času ustanovitve v letu 1954. in d ' od takrat dalje volitev ni bilo kljub temu, da uredba točn določa, da se hišni sveti volijc. za dobo enega koledarskega le- ta. Kakršno je delo hišnih sve tov, verjetno ni potrebno ome njati, ker če ni delal svet sta- novanjske skupnosti in obrav naval problemov, ki so jih v začetku nakazali hišni sveti so tudi ti, vsa' v večini primerov ostali samo na papirju. Svet stanovanjske skupnosti bi sc moral sestati vsa-j takrat ko jr prišlo do reorganizacije občin- skih ljudskih odborov m ko so je v sedanji sestav občine pri- ključilo več prejšnjih občinskih ljudskih odborov na katerem območju obstajajc. stanovanj- ske hiše, ki so last SLP. da bi registriral vsaj pogodbe teb stanovalcev in mogoče vskladii najemnino s predpisi sedanje občine. Tako ostaja odpHo nerešeno vprašanje stanovanj- skih zgradb SLP, v katerin stanujejo delavci kmetijskih gospodarstev, t. j. KG Ivanj- kovci in »Jože Keren^ič« pri Miklavžu. Bivši OLO Ljutomer je prepustil upravljanje stano- vanjskih hiš. v katerih stanu- jejo delavci navedenih gospo- darstev v upravljanje upravi vsakega gospodarstva. Koliko je to vskladu z uredbo o družbe- nem upravljanju stanovanjskih hiš bo potrebno prf-vno ute- meljiti, politično pa misli lo, da ni pravilno, ker je ravno smi- sel uredbe, da se zgradbe pre- jiesejo v skrb in upravljanje tistih, ki v njih stanujejo. Ob- staja pa še drugo nerešeno v^irašainje, t. j. ali je najemni- na za stanovanjske hiše ki jih upravljajo KG v skladu z ured- bo in predpisi, ki so jih izdali ljudski odbori. Vsekakor je omeniti, da mestni odbor SZDL- Ormož in organizacija ZK, do danes na nobenem sestanku nista obravnavali važnega po- litičnega vprašanja — družbe- nega upravljanja stanovanj- skih hiš po hišnih svetih. Po- trebno bo, da mestni odboi SZDL in organizacija ZK v naj- krajšem času obravnavata vprašanje Sveta stanovanjske skupnosti in hišnih svetov in da se odpravijo pomanjkljivo- sti, ki obstajajo pri navedenih organih. Vse večje zanimanje za kmetijsko-gospodarske šole Kmetijsko-gospodarske šole v ptujskem okraju so stopile v tretje leto svojega obstoja. Še vedno ne gre vse- tako gladko, kakor bi bilo želeti, ležave so z mladino, ki neobvezne šole najrajši ne obiskuje. So tudi .starši, ki mladino cKivračajo od šole s .staro parolo: »Kaj ti je tega treba!« Drugje zopet ni predavatelja za sirokovne predj? mete ter šola ni zanimiva niti privlačna. Ponekod pa zopet zadruga in občina premalo po- magata, da bi se v^pisalo več učencev. Kljub vsemu temu pa se delo kmetijsko-gosFKjdarckih šol vztrajno zboljšuje. Kmetijskcgospodarske sole v preteklem letu Lansko zimo je na področju ptujskega okraja delovalo 20 šol s 600 učenci Letos jih je 26, učencev pa 824. Večji del jih je vpisanih v I. letnik. V II. letniku poučujejo na 11 šo- lah 178 učencev. To število ka- že, da se je precej lanskih učencev I. letnika izgubilo Nekaj jih je stopilo v obrt in industrijo. Vse preveč pa jih je ostalo doma Vzroki za to so različni. Šolski odbori in šolska vodstva bodo morala v bodoče takšne izpade preprečevati. Dobre šole šole v Središču, Markovcih, Lovrencu na Dravskem polju, na Hurnu, v Hajdini in še ne- katere so že doslej veljale kot šole z dobrimi uspehi. Število takšnih šol se veča. V Ivanj- kovcih se je mladina polnošte- vilno vpisala v šolo. Imajo si- cer težave s strokovnjaki, ki so baje prezaposleni, vendar šola pod vodstvom upraviteljice le- po napreduje. V Juršincih ra.=;tc zanimanje za šolo. Občina in zadruga pri delu pridno poma- gata. Šola v Podgorcih poroča, da se je odnos staršev in učen- cev, ki je bil doslej mlačen, bistveno popravil Posebno v gospodinj.stvu in kuhanju so učenke zelo pridne. Sola na Runču je pritegnila lepo število mladine. Šolo v Veliki Nedelji starši podpirajo, vendar neka- teri učenci pouk občutno moti- jo s svojim neresnim obnaša- njem. Šola pri Tomažu dela do- bro, toda v dveh va.seh imajo starši slab odnos do šole. Sola v Desterniku. ki je letos začela, poroča, da se mladina za šolo zanima. Težave, ki so jih imeli, so že premostili. Predavatelji strokovne predmete preda- vajo kmetijski strokovnjaki. V ptujskem okraju jih je prema- lo. Nekatere redno delo toliko zadržuje, da sc predavanjem res ne morejo odzvati. Vsem seveda tega ne bi mogli verjeti. Verjetno jim primanjkuje pe- dagoškega znanja ter zato pre- davanja odpovedujejo, kar zelo kvarno vpliva na delo šole. Učni načrti V preteklem letu so dobile šole učne načrte za strokovne predmete Letos so bili učni na- črti ponovno pregledani in do- polnjeni. To je v veliko pomoč strokovnim predavateljem. Iz- delani so tudi učni načrti za praktično delo Te dni bo izšlo tudi nekai strokovnih učnih knjig. Te in druge knjige, ki bodo še sledile, bodo veljavo šol in kakovost dela na šolah močno dvignile DekJeta se zanimajo za gospodinjstvo Dekleta, ki obiskujejo kmet.- gospodarske šole kažejo nava- dno največ zanimanja za go- spodinjske predmete. Tudi za te predmete so dobile letos enotne učne načrte. Dekleta v I. letniku niso zadovoljne samo s teorijo, kot to načrt predvi- deva, temveč bi prav tako kot one v drugem letniku želele kuhati. P "^beno upravljanje v šolah Pri večini šol je uveljavljeno družbeno upravljanje. Šolski odbori, ki jih sestavljajo kme- tovalci., predstavniki KZ, obči- ne, SZDL in drugi, rešujejo te probleme in skrbijo za izbolj- šanje dela v šolah. 2e lani so r.ekatere občine in zadruge šole moralno in materialno podpi- rale. S tem seveda letos ne bo- do smele prenehati. Iz zadružnih skladov nekaj tudi za kmetijske šole' Občine bodo letos ustanovile sklade za pospeševanje kme- tijstva, pa tudi zadruge bodo svoje presežke odvajale v ra- zne sklade. Tu je že v navadi in razumljivo, da se določijo sredstva za plemenske bike, škropilnice, sejalnike itd., ven- dar je treba upoštevati, da bo od vsega tega le male koristi, če s tem kmetovalci ne bodo vedeli pravilno ravnati. Brez odlašanja bo treba določiti tudi sredstva za strokovno izobraz- bo kmetovalcev predvsem mla- /^ine CK 50 let zadružnega dela v Juršincih V daeh. ko se bližamo pet- desetletnici delovanja ene naj- starejših zadružnih organizacij v našem okraju, se marsikateri mladi kmetovalec z začudenjem pa tudi s ponosom vpraša: »Ka- ko? 2c pred petdesetimi leti so naši dedeki in očetje spoznali, da jim je za gospodarski napre- dek jKJtrebna trdna organiza- cija — zadruga!C Da, gola resnica je, da so slo- venjegoriški vinogradniki in sadjarji ob koncu prejšnjega stoletja z zaskrbljenostjo ugo- tavljali, da je njihov obstoj ogrožen. V tem času je namreč po naših vinogradih pustošila trsna u.š. poleg tega pa se jc že prikazovala vin^a kriza v vsej svoji brezobzirnosti (leta 1900 je dobil vinogradnik za Ix)lovnjak vina s sodom vred 30 goldinarjev). Ni bilo gospo- darstva, ki se ne bi na ta ali c«ii način otepalo preteče ne- varnosti popolnega gospodar- skega propada. Naprednejši kmetovalci so kmalu spoznali, da je borba posameznika jalova in da bo potrebno osnovati ne- ko organizacijo, ki bo njihove moči povezala. Jeseni leta 1905 so poslali takratni deželni vladi v Gradec prošnjo, naj jim po- maga z nasveti, kako bi usta- novili nekakšno zadrugo (o tem so nekateri že marsikaj slišali), ki bi um omogočila obnovo vi- nogradov in ki bi tudi sama proizvajala trsni in drevesni material. Kdo ve kake pomoči od zunaj niso dobili, saj .-.e tudi niso pri- čakovali. toda živa potreba in zagrizenost pr\-ih organ kator- jev, med katerimi je bil najbolj aktiven tov. Jože Šori iz Zagorc. ki se še danes, po 50 letih, prav pridno udejstvuje v KZ Juršin- ci. je rodila uspeh. V pripravah za ustanovitev zadruge £0 po- žrtvovalno pomagali tudi An- drej Zmavc, poznejši dolgoletni ravnatelj Vinarske in sadjarske šole v Mariboru, Ivan Bele, po- znejši ravnatelj Kmetijske šole v Šentjurju pri Celju in mladi strokovnjak, poznejši kmetijski referent v Ptuju, Josip Zupane. Po kratkih a temeljitih pri- pravah je bila prve dni meseca marca leta 1906 ustanovljena I trsničarska zadruga na Šta- jerskem v Juršincih. Istočasno pa je bila ustanovljena tudi Za- družna hranilnica in posojil- nica. Ustanoviteljem je bilo od vse- ga začetka jasno, da bo zadruga dobro poslovala le, če bo član- st\'o disciplinirano, za to so bile dolžnosti članstva v pravilih postavljene dokaj trdo saj je bila poleg izključitve predvi- dena tudi denarna kazen. Kako resno so j<;mali vrprašanje za- družne discipline, je razvidno iz sejnih zapisnikov in iz zapisni- kov občinskih zborov kjer be-- remo med drugim, da je občni zbor 1 1907 po javni diskusiji izključil iz članstva celo neke- ga organizatorja in ustanovnega člana zadruge. Delovanje zadrug« se je iz leta v leto širilo in je v času bivše Avstrije in stare Jugosla- vije močno vplivalo na rospe- ševanje slovenjegorišKega vino- gradništva in sadjarstva. Od ustanovitve do okupacije 1. 1941 je zadruga proizvedla nad 12 milijonov trsnih cepljenk, s ka- terimi je bilo zasajenih okrog 1500 ha vinogradov Mnogo je bilo storjenega tudi za sadjar- stvo, saj so prav iz te dreves- nice izšle mnoge, prej nepozna- ne sorte, ki so pred ix)javom kaparja prinesle slovenjegori- škemu sadjarstvu velik ugled na domačem in tujem trgu. Res je, da ta prva juršinska zadruga ni zasledovala tako ši- rokih ciljev za napredek kme- tijske proizvodnje, kot to delajo naše KZ, priznati pa je treba, da je tud' v svojem omejenem delokrogu storila mnogo korist- nega. Na ruševinah prve juršinske zadruge je v letu 1946 zrasla no- va zadruga, iz katere se je raz- vila današnja KZ, ki je že po- kazala nekatere take uspehe, o kakršnih marsikje drugod šc sanjati ne upajo. Vrednost osnovnih sredstev KZ Juršinci znaša dobrih sedem milijonov dinarjev in kar je posebno raz- veseljivo, tiči v njih šest in pol milijona dinarjev, ki so jih po osvoboditvi sami prigospodarili. Oni dobro vedo, da šibka in revna zadruga ne pomeni nič, zato uredijo vsako leto nekaj novega. Doslej so uredili pro- store za umetno n?'- - -^vanje živine, drevesnico, trsnico in matičnjak, zgradili in opremili vinsko klet (okros dva in pol vagona), uredili lastne poslovne prostore itd Vsekakor ie t.c lep napredek, pn katerem pa Jur- šinčani tie nameravajo ostati. 3- 'Plujo 8. uri se je na ptujski železniški postaji zbralo nad 1500 ljudi iz podjetij in uradov ter pripadnikov JLA, ki so pričakali povratek pokojnega graničarja Jerneja Plavčaka, kmečkega sina iz Zetal, ki je odsluževal kadrovski rok v gar- niziji JLA Tetovo v Zužnici pri Mavrovem. Med igranjem god- be »Svobode« je častni vod vo- jakov ptujske garnizije JLA prenesel iz vagona krsto na avlo, kolektivi pa so prevzeli številne vence z zadnjimi po- zdravi iz bratske Makedonije, nakar^ so se od pokojnega po- slovili v imenu pripadnikov JLA ptujske garnizije podpol- kovnik tov. Petričevič, v imenu 3LO Ptuj tov. Frangež in v me-nu ptujske občine tov. Jan- fo Vogrinec Vsi so izrazili glo- Dcko bol in sožalje zaradi težke ;lementarne nesreče v Mavro- /em v Makedoniji, ki je zahte- vala nad 50 življenj iz vrst de- avcev in pripadnikov JLA ter >stalega okoliškega prebival- stva. Marsikomu se je med navzo- Mmi na postaji orosilo oko, ko ;o imenovani govorili o pokoj- nem Jerneju Plavčaku, ki se je '.•rnil kot vojak v svoj rojstni ;naj žal mrtev Po salvi častne žete je krenil dolg sprevod skozi Ptuj preko Drave na Zadružni trg, od koder je krenil avto s pokojnikom in "venci ter častno stražo vojakov-Makedoncev v Zetale. V spremstvu sta bila tu'di podpolkovnika tov. Tepčič in Petričevič, tajnik OLO Ptuj f^ov. Frangež, predsednik občine Lešje tov Kolenko in drugi.\ V Zetalah je lepo število ljud- stva pričakovalo pokojnika, na čelu vseh pa sta bila težke po- trta oče Jernej ivn mati Ana Plavčak, sestri pokojnega Ana in Katarina ter brata Avgust in Janez. Vsi so se veselili, da se bo njihov dobri sin in brat Jer- nej vrnil okrog 25. t. m. po od- služitvi kadrovskega roka do- mov, zato jih je toliko bolj pri- zadela brzojavka iz Mavrova, da je njihov Jernej med žrtva- mi plazov v Mavrovem težko poškodovan v Gostivaru podle- gel poškodbam. V dvorani občine Zetale je bila ki^sta položena na lepo pri- pravljen mrtva.ški oder, ki_ ga je obstopila častna straža. Šte- vilni venci iz Makedonije in Ptuja so obdali mrtvaški oder. Podpolkovnika tov. Tepčič in Petričevič sta tolažila Jernejeve svojce in tolmačila, kaka ne- sreča je zadela Mavrovo in s tem tudi vso .Jugoslavijo. Vsi navzoči so v Ptuju in Zetalah občudovali bratsko pozornost prebivalstva iz Mavrova in Go- stivara, Skopja in drugih kra- jev, ki so jo izrazili s tolikimi venci dobremu vojaku Jerneju in vsem ostalim žrtvam ter po- škodovancem. V sredo opoldne je bil v Ze- talah ganljiv pogreb, ki se ga je udeležilo veliko število pre- bivalstva iz Zetal in okolice, predstavniki oblasti in množič- nih organizacij ter JLA. Enako kot Jernejeve svojce je ganilo vse navzoče slovo od mladega vojaka JLA. Naj mu bo lahka domača zemlja. V. J. Nov Občinski odbor SZDL v Središču v Središču je bila preteklo nedeljo konferenca delegatov vaških organizacij SZDL na ob- močju občine. O delu organizacije po zadnji konferenci je govoril predsednik občinskega odbora tov. Drago Klobučar, ki je obravnaval predvsem vprašanje družbenega upravljanja v srediSkih podjet- jih, delo občine in nekatera kul- iumoprosvetna vprašanja. Največje napake v družbenem upravljanju so se dogajale pred- vsem v Mizarski delavnici, kjer so člani kolektiva izvolili za predsednika delavskega sveta tujega državljana. Tudi na kmetijskem gospo- darstvu v Središču se družbeno upravljanje le z veliko težavo uveljavlja, ker je kolektiv izpo- stavljen samovolji upravnika, ki sploh ni član SŽDL. Občina je. kakor je znano, do- bro prijela za delo posebno sveti, ki živahno rešujejo vsa 'vprašanja, ki so v njihov? pri- stojnosti. Tov. Klobučar je posebno po- zornost posvetil v svojem poro- čilu delu odbora za Prešernovo družbo, ki svojih težav ni usp>el premostiti v svojem krogu, tem- več je bila potrebna intervencija s strani Glavnega odbora v Ljubljani. Kljub temu pa je od- boru uspelo zvišati število na- ročnikov Prešernove knjige od prejšnjih 121 na letošnjih 190 naročnikov. Tajnik je poročal, da je včla- njenih v organizacijo 43 odstot- Itov voliLnih upravičencev, naj- več v Središču in Obrežu, naj- manj pa v Šalovcih in na Vi- tanu. V razpravi so delegati govo- rili o vprašanjih, ki jih je spro- žil predsednik tov. Klobučar ter poročilo v mnogočem dopolnili. Delegati so izvolili nov občin- ski odbor, sestavo načrta bodo- čega dela p.Ti poverili posebni komisiji. Vasi Markovci, Zabovci in Nova vas ima|o svojo organizacijo ZB NOV Občinska ZB Markovci je bila ob formiranju komun pregrupi- rana, zato je od tedaj njeno delo nekoliko zastalo. I>ne 19. febru- arja pa smo nanovo ustanovili ZB Markovci, ki zajema vasi Za- bovci, Markovci in Novo vas. Na tetn sestanku smo ugoto- vili, da je bila naša zveza v pre- teklem letu Tielo aktivna: ob pr- vem občinskem prazniku Mar- kovcev 5. junija 1955 smo prire- dili razstavo NOB, n^ kat^ so bili razstavljeni dokumenti in slike NOB iz domačega terena kakor tudi slike padlih in pre- živelih boircev, spomenice, opisi dogodkov in šol, kronika iz dobe NOB, Razstavo je obiskalo okrog 3000 ljudi. Opaziti je bilo, da so se obiskovalci najdlje zadrževali ravno v prostorih, kjer je bila ta razstava. Ob tej priložnosti je občinski odbor ZB Markovci priredil tudi srečolov v korist zveze. Predvidena je bila tudi partizanska patrulja preko Dra- ve, da bi se simbolično prikazal za našo vas pomemben zgodo- vinski dogodek, ko je 5. junija 1943 prišla partizanska patrulja preko Drave z namenom, zdru- žiti vse napredne sile na tem terenu ter izvršiti volitve v KO OF. Za to priložnost je bil pred- viden fivečan sprejem patrulje, ki pa je moral zaradi slabega \Temena odpasti. Za dan vstaje (22. julija) smo organizirali partizansko pati-uljo po našem teritoriju, katere se je udeležilo 12 članov. Na dan mrtvih smo počastili spomin padlih borcev s kcme- moracijo pred spominsiko, ploščo in na njihovih grobovih na po- kopališču. Te slavnosti se je udeležilo veliko število prebi- valcev, čeprav ni bila ob času, ko so na polcopališču cerkvfeni obredi (okrog 800 ljudi). Odbor je redno obravnaval problem partizanskih sirot, ki so v preteklem letu dobivale šti- pendije (12 sirot je dobilo dva, tri, pet do deset tisoč dinarjev enkratno ali večkratno kot pod- poro za tekstil ali šolanje). Član odbora je bil v stalni povezavi s šolskim upraviteljstvom in je nadzoroval njihove šolske uspe- he. Ugotoviti moramo tudi, da učiteljstvo bdi nad temi siro- tami. Članica odbora tov. Ljudmila Kafol je zibrala material ter se- stavila kroniko NOB za markov- ški teritorij. To delo ji je vzelo nrmogo časa, tovarišica pa ga je z veseljem srtorila, zato ji zveza izreka pohvalo. Ob koncu smo izvolili nov upravni in nadzorni odbor, ki bo v tekočem letu z uspehom nada- ljeval delo. Dana F. Na Mestnem vrhu so ustanovili mladinsko . organizacijo Mladina z Mestnega vrha je 16. februarja ustanovila mladin- sko organizacijo. Na ta dan sta mladino z Mestnega vrha obi- skala sekretar občinskega komi- teja LM tov. Bagar in član ko- miteja lov. Paulič. Tov. Bagar je ob tej priložno- sti navzočim mladincem in mla- dinkam orisal pot organizacije Ljudske mladine ter nakazal vlogo, ki jo naj odigra mladina v naši borbi za socializem. Ob ustano\'itvi organizacije je bilo v njene vrste sprejetih pr- vih deset članov, ki so si iz- volili za predsednico Marijo Ku- kovčevo, za sekretarja pa Janka Kumeria z Mostnega vrha. Navzoča mladi«ia je sprejela tudi prve sklepe za svoje delo. Takoj bo začela pripravi i ati uprizoritev partizanske igre »Vr- nitev« in ustanovitev »Krožka mladih naprednih kmetovalcev«. V tem krožku bo posebna sek- cija za sadjarstvo in vinograd- ništvo. kar je prvi primer na področju ptujske ob^^ine. Mla- dinke pa so izrazile željo čim- prej orpanizirati kuharski tečaj. -ks Mfi @ ginnciziie ob prvem poFet u (Nadaljevanje s 1. strani) tu obsežnejše znanje. Pa tudi tu so se mnogi marljivi učitelji znašli. S pridnostjo in študijem so si pridobili precej obsežno znanje v posameznih predme- tih in se glede tega lahko ko- sajo s predavateljem, ki je di- plomiral na visoki šoli. Uspehi in način predavanja Nadvse važno je, kako pre- davatelj razlaga učno snov. Nekateri predavatelji samo le predavajo ali pa so zelo zain- teresirani, da bi učenci pri po- uku sodelovali. Svoj pouk or- ganizirajo tako, da jih razume- jo boljši učenci, dočim srednji in slabši težko sledijo ali pa sploh ne razumejo njegovih predavanj. To je zlasti kritično v I. in II. razredu gimnazije, ko so učenci prišli iz popolno- ma drugih delovnih razmer v osnovni šoli ih se zato ne znaj- dejo v novem abstraktnem uč- nem procesu. Tak način dela povzroča, da v razredu ni od- ličnih dijakov, ker tisti, ki bi bili sicer sposobni doseči odli- čen uspeh, lahko dosežejo le prav dober ali celo dober uspeh. Ostali učenci pa še niž- ji uspeh, tako da dijaki z za- dostnim znanjem morajo nujno v tem sistemu pasti, Ce bi se naši predavatelji v nižjih gim- nazijah zavedali, da je dijak v I, oziroma II. gimnaziji še na- pol otrok in da bi bilo treba Iz- brati zanj njegovi starosti pri- merne metode pouka, to je po- uk, ki je običajen v osnovni šoli. bi se dijakovo znanje prav gotovo dvignilo in z njim bi porastel tudi procent pozitivno ocenjenih dijakov. Tako bi se dvignilo tudi število odlično ocenjenih dijakov, ki jih sedaj v desetih nižjih gimnazijah ptujskega okraja z 2007 dijaki ni več kakor 13. Prav tako bi se dvignilo število prav dobrih dijakov, ki jih je sedaj samo 134, in seveda tudi število do- brih dijakov. Svet za šolstvo ptujskega okraja je pa razen o vseh teh problemih razpravljal tudi o ocenjevanju dijakov. Do se- daj je večina predavateljev v nižjih gimnazijah izpraševala dijaka pred tablo, kjer je dijak v težjih pogojih, ko so mnoge- mu od njih v odločilnem tre- nutku odpovedali živci, dobil negativno oceno, včasih tudi edino oceno v četrtletju in še to tik pred redovalno konfe- renco. Krivico pa bi delali uči- teljem, če bi ta način redova- nja dijakov posplošili na vse, . ker se mnogi nedostatkov takc- i ga ocenjevanja dobro zavedajo : in so že uredili izpraševanje v t klopeh in češče. Kot sistem re- dovanja pa se je izpraševanje pred tablo preživelo in spada v zgodovino šole ne pa več v se- danjost. Zastopniki starega na- . čina izpraševanja se opirajo na to, da imajo dijaki pri ocenje- vanju v klopeh večjo možnost prišepetavanja. Mnenja smo, da bomo s pravilnim vzgaja- njem dijakov v šoli in doma vzgojili v dijakih zavest, da si uspehov ne morejo pridobiti na goljufiv način. S pravilnim vzgajanjem in seveda s podpo- ro staršev bomo lahko take primere zmanjšali, dijakom pa pomagali, da bodo postali po- šteni in samozavestni O vplivu staršev na učne uspehe dijakov nekaj prihod- njič. Hribernik Franc Drobne vesti iz Orntaža Kmetijska zadruga Ormož organizira te dni .strokovna predavanja o kmetijstvu za svoje člane. V program preda- vanja so vnešena predavanja o problemih, s katerimi se kmeč- ki proizvajalci dnevno srečuje- jo. Govorilo se bo predvsem o napredku v živinoreji, sadjar- stvu, vinogradništvu, veterinar- stvu in poljedelstvu. V program je DOZ-Maribor vključil film- sko predavanje o boleznih in nezgodah pri živini. Za tečaj se je pri^-ivilo nad 100 članov za- dvuo^'. Vsekakor je pozitivno ocenjevati delo upravnega od- bora, ki je že v lanskem in le- tošnjem letu uspel.,z organiza- cijo takih predavanj V okviru dela T 3 »Parti- zan« so bile v prejšnjem tednu smučarske tekme. 19. t. m. je na tekmah sodelovalo 33 cici- banov, pionirjev in mladincev na smučarskih tekih v dolžini od 500 do 3500 m. Od cicibanov je dosegel prvo mesto Pučko Andrej na progi 500 m v času 8,25 in Puklavec Meta na isti progi v času 5,40 minute. Od pionirjev je dosegel na progi najboljši rezultat in prvo me- sto na 1500 m Blagovič Marjan s časom 14,36 minute in od mladincev na progi 3500 m VaupoUč Rihard s časom 30,50 minute. Smučarsko tekmovanje je društvo organiziralo dne 17. t. m. tudi na terenu pri Ve- liki Nedelji. Društvo bo v pri- hodnjem tednu organiziralo 6- dnevni smučarski tečaj, kate- rega se bo udeležilo 31 članov navedenega društva. Piacar Na gostiji pri Francu Vaupo- tiču v Piacar ju so zbrali gostje ob priložnosti poroke Marije Vaupotič, sedaj poročene Go.ob, skupno z mladoporočencema za Rdeči križ 302 din, ki so v redu odvedeni občinskemu odboru Rdečega križa. Mladoporočencema in gostom za to pozornost prav lepa hvala, ptrvims pa še posebej veliko sreče \ e življenje KO RK DeSternik V LAHONCIH SVETIJO Z ELEKTRIKO Od januarja t. 1. svetijo z elektriko celo člani elektrifika- cij ske skupnosti, ki so pristopi- li med zadnjimi, žal pa tudi njih* zadene omejitev uporabe električne energije glede na iz- redno nizek vodostaj. Kot kaže, bo vode kmalu zopet dovolj in vse omrežje bo zopet polno te nevidne in povsod nadvse za- želene in gonilne moči. Ob koncu elektrifikacij skih del v Lahoncih, ki so začela 1953. oziroma 1954. leta, se ne bi toliko spominjali težav, ki jih je bilo treba prebroditi s člani in nečlani elektrifikacij- ske skupnosti, z nabavo mate- riala itd., temveč uspehov, ki so bili doseženi in ljudi, ki jim je potrebno izreči priznanje za trud in prizadevanje, da bi v Lahoncih svetil z elektriko. Blagajnik odbora Stanko Kranj c in Erna Meško spadata nedvomno med tiste odborni- ke, ki so si veliko prizadevali za napredek elektrifikacije in tudi člane, ki so bili vedno pripravljeni storiti vse in dati, kar je bilo potrebno. ZGK Ivanjkovci, ki ima gospodarska poslopja na tem področju, je vložilo v elektrifikacijo dosto- jen delež za graditev nizkona- petostnega omrežja in se je za- vzelo za to, da je dobil elektri- fikacij ski odbor 300.000 dinar- ' jev dolgoročnega kredita za 10 . let. Vseh interesentov na tem , omrežju je 65, ki so vložili v i graditev omrežja 1,185.000 din j deloma kot posojilo deloma kot j plačilo v gotovini. Vse omrežje je dolgo nad 9 km in jo bilo z njim glede na hribovito lego «. veliko dela. 1 Brežni del La^ionec bo dobil I še tretjo žico, ki je že naroče- j na, nakar bo delo v celoti kon- čano. Lahončani pridno segajo ' po radio aparatih, ki jih je se- | daj že 12 v kraju in je njiho- vo zadovoljstvo sedaj toliko ^ večje, ker so povezani s svetom ■ in lahko poslušajo razna pouč- : na predavanja in seveda tudi : vesele skladbe ter petje. Vsi skupaj se zahvaljujejo vsem, ki so kakor koli pomagali odboru, posebno še bivšemu OLO Lju- tomer, ki je podprl elektrifika- cijo z družbenimi 100.000 din. Tudi v sosedni vasi Pršetinci so v prejšnjem tednu potegnili žico 2ia nizko omrežje Te njiho- ve zamude so največ krivi tisti vaščani. ki se jim je zdela 1953 žica predraga, zato so odlašali takrat z nabavo V Pršetinci h bo osvetljen tudi C^asilski dom in dvorana, v kateri so sestan- ki in zborovanja. Nobena domačih živali ni za- stopana s toliko pasmami kot kokoš. Mnoge so že popolnoma propadle in izginile, mnoge bo- do še nastale Skoraj vsaka po- krajina ima svojo domačo pa.?- m.o. Te so po navadi najboljše, posebno če je bila selekcija pra- vilna. Slovenci smo zelo ponos- ni na štajerko, katere proizvodi so svetovno znani. Vendar na svetu ni ;>naiboljše« pasme. Vsa- ka je najboljša tam, kjer je pri- lagojena in kjer ji nudi,io po- trebne pogoje. Dahes ne poznamo več šix>rtne roje kokoši Selekcija stremi za gospodarsko važnimi lastnost- mi, kot so nesnost, teža, kako- vost jajc in mesa ter uporaba krme. Kmetu je vseeno, če je kokoš bela ali črna. samo da znese veliko jajc in da da okus- no meso. Pasme bi lahko razdelili v tri %-elike skupine- 1. težke azijske pasme, 2. lahke sredozemske pasme in 3. srednje težke ali moderne pasme. Azijske pasme so tezKe, pete- ; lini tehtajo povprečno 6 kg. Zna- ■ čilne so rumene noge, navadno : operjene, globok in kratek trup. ; Imajo precej mesa, ki pa ni najbolj okusno. Nesnost je niz- ka. So hladnokrvne in mirne. Pojedo veliko hrane, ki pa si je ne poiščejo same. Ohranjena je še košin in brama pasma. Prak- tično ne pridejo v pc^tev, upo- rabljajo jih za križanje z lahki- mi pasmami. Sredozemske pasme so lahke. Kokoši tehtajo do 2 kg. So od- lične nesnice, kakovost mesa je slaba. Imajo plitev in podolgo- vat trup. Noge so rumene, prav tako koža. Svetovno znana pa- sma iz te skupine je leghom. Ta bela kokoš je izrazit predstav- nik farmskih kokošš ni pa za kmeta, ker je plašljiva in lena, njena bela barva pa je prav do- bra tarča za razne ujede in lisi- ce. Znese povprečno 180 jajc na leto. Predlani je v Ločah znesla leghom kokoš št 1404 — 303 jajca. Srednje težke ali moderne pa- ."nne so nastale s križanjem pr- vih in drugih. Po navadi imajo združene lastnosti visoke nesno- sti in višje teže. V to skupino spadajo pasme, ki so pri nas najbolj znane in razširjene. Iz Amerike smo dobili plimut rok, rodajlend, vijandot, njuhempiir, v Evropi so pa nastale sasex, lafleš,- golovratka in naša štajer- ka. So še seveda druge. Pasme iz te skupine razen štajerke ima- jo srednje lastnosti med prvo in drugo skupino. Kokoiši so tež- ke okoli 3 kg, petelini pa 4 kg. Nesnost je prej nizka kot viso- ka. Znese.io 80 do 100 jajc na leto. So lene in si zelo malo hra- ne same poLščejo. Zato jih ne priporočamo na kmečka dvori- šča, ker bi bile predrage. To so kokoši za farme ii za mestna dvorišča, kjer imajo omejen iz- pust. V ptujskem okraju bomo ši- rili le našo domačo štajersko kokoš. Zato bomo v prihodnji številki kaj več o njej napisali Ptui. 24. februarja 1958 _3 Nova premiera v ptujskem gledališču v četrtek, 23. t. m. je bila v ptujskem gledališču prva izved- ba italijcmske komedije »Ni res — pa le verjamem«, ki jo je napisal znameniti italijanski igralec in pisatelj Peppino De Filippo. Peppino je eden najbolj zna- menitili italijanskih ^sodobnih komediografov. Menda ni člo- veka, ki v Italiji ne bi poznal tega imeni. To tudi zato, ker so Filippi, dva brata in sestra, vsi gledališki ustvarjalci. Brat Eduardo je prav tako kot Peppino pisatelj, režiser in igralec in ima svojo gledališko trupo. Sestra Titina je ena naj- bolj znamenitih sodobnih itali- janskih igralk. Medtem ko pi- še Eduardo tehtnejša dela, v katerih obravnava probleme modernega sveta, jo ostal Pep- pino čisti komediograf. Njego- ve komedije obravnavajo ra- zlične karakterne napake (vpliv Moliera) predvsem pa ostaja komik, kakor nekdanji zname- niti neapeljski šaljivec Pulci- nella. To je pač vpliv tradicije neapeljskega gledališča. Oba brata Filippa zajemata vsebino svojih del iz neapel- skega življenja. Osebe, ki srečujemo v njunih delih so po navadi preprosti, mali ljudje. Njuna satira ni nikoli groba, nikoli žaljiva, ampak je vse- skozi prežeta s toploto, prisrč- nostjo in pravim humanizmom. Uprizoritev Peppinove kome- dije »Ni res — pa le verja- mem«, je prva izvedba v Ju- goslaviji sploh. V njej gre za čudne doživljaje človeka, ki verjame v vraže. Kdor pozna življenje v Italiji, ve kako močno je v Italiji praznoverje. Sicer je po malem tega povsod dovolj in tudi pri nas. Petek je slab dan, številka trinajst nosi nesrečo. Slabo znamenje je^ tu- di, če srečaš dve nuni, voz na- ložen s slamo, pogreb, prazen voz za zapornike, če pade na tla aktovka z važnimi doku- menti. Hudo nesrečo prinaša grbasta ženska, medtem ko pri- naša moški grbavec — srečo. 2Lato so do grbavca vsi prijaz- ni in če mu le morejo mu iz- kažejo kako ljubeznivost ali narede uslugo. Kdor verjame v vraže, kakor glavni junak ko- medije Gevasio, ima prav res dosti dela. Paziti mora na ne- šteto stvari in to že od jutra naprej, ko mora misliti ali vstane z desno ali levo nogo. Seveda pa so tu tudi proti- ukrepi in zarotitve, ki jemljejo moč slabim znamenjem. Gervasio mora skozi nešteto zapletljajev in težav predno spozna, da so vraže navadna domišljija in da v resnici ne pomenijo ničesar. Pa kdo ve, če je to spoznal dokončno in se prenehal ukvarjati s podobni- mi rečmi. Takšno je pač živ- ljenje v Neaplju, življenje lju- di, ki na vse načine iščejo svo- jo srečo, trpijo, upajo, se vese- le — skratka žive. Neapeljski kolorit, živahni temperamenti dajejo komediji tisto veselo živahnost, ki bo nudila mnogo prijetne zabave vsakomur, ki se bo le malo vživel v tipiko italijanskega ali še bolje — neapeljskega življenja. J02E TIRAN OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota, 25. februarja 1956 ob 19,30; Maurice Maeterlinck: »STILMONDSKT ZUPAN«, dra- ma v treh dejanjih. Petnajstič Gostovanje v Ljutomeru (Dom kulture). Abonma in Izven. Nedelja, 26. februarja 195G ob 14,30; Maurice Maeterlinck: »STILMONDSKI 2UPAN«, dra- ma v treh dejanjih. Šestnajstič. Gostovanje v Križevcih pri Ljutomeru (Zadružni dom). Četrtek, 1. marca 1956 ob 20. uri; Peppino de Filippo: >NI RES — PA LE VERJAMEM«, komedija v treh dejanjih. Dru- gič. Abonma red »A« in IZVEN. Nedelj-a, 4. marca 1956 ob 15. uri; Peppino de Filippo: »NI RES — PA LE VERJAMEM«, komedija v treh dejanjih. Tret- jič. IZVEN! Predprodaja vstopnic pri gle- dališki blagajni dan pred pred- stavo in na dan predstave od 15. do 17. ure, ob nedeljah od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo Rezerviranje vstopnic dopoldne v gledališki pisarni, telefon štev. 71. Dnevni spored za nedeljo, 26. februar,^ 1956 6,00—7,00 Vedre In poskočne melo- dije za prijetno nedeljsko jutro — vmes ob S.05—6,10 Poročila in vremens-ka na- poved. 7,00—7,1.S Nafmed časa. poro- čila vremenska napoved 'n objava dnevnega sporeda. 7,15 Reklame. 7,30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7,'S5 Opc-tttia g'as>a. 8,00 O '"^portu tn .športnikih 8,15 Slovenske narodne in ponaroclelc pesmi. 9,00 Otroška pred- stava: Prijrode bele miške, češka prav- nica v prevodni V^rc Zeleinko, 9,30 Ve- ecH intermezzo. 10,00 DruJ.ins.ki pogo- vori. 10.10 Nedeljsk! sinrfončni koncert. 11.15 Oddaja !Z3 Bonc>!k.e Slc»e.ace. 11,15 Lahek opoldanski glasbeni spored. — vmes ob 12,00—12,10 Pogovor s poslu-šalci. 13.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved, pregled dnevnega sporeda in ob'ave. l?,15 Zabavna glasba, vnves reklame 13,30 Pol ure za naso vas. 14,00—16,00 želeli ste — poslušo-jte! — vmes ob 1,5.00—15.15 Napoved časa, poročila vremenska napoved in objave. 16,no Po naši l?p! deželi — Stefnn Ku- har: Borovo ^ostiivanje. 16,30 Popol- danski orkestr3'f= stiored. 17.30 Radij- ska igra — Maupassant: Itorla ((pono- vitev). 18,30 Melodije, kt jih radi po- slušate. 19,on Radijski dnevnik. 19,30 Zcbavna slasbrt. vmes rckSnme. 20,00 Večerni ocerni koncert. 21,00 Kulturni T37,s;ledi. 21,15 V svetu rvtmov in mielo- dij. 22,00 Nanoved časa, poročila, vre- menska napoved in pregled dnevnee^a Fnoreda za naslednii dan. 22.15—23.00 No.'nl koncert — Bela Bartok: Diverti- mpnto za godalni orkester — 2vommtr Cislii: Obrežje plesalk. 22,15—23,00 UKV pt-oiTTam: Plesna filasba. 23,00— 24.00 Oddaja za tui=no — na valu .T'"' ' m fn'(>-f)s Iz Zagreba). VCILIKA i^ElDIELJA O, predpust, ti čas presneti! Res zabaven, norčav, mastnih ustnic in poskočnih nog je šel mimo nas. Vsak ga je po svoje počastil in varoval staro navado davnih prednikov. Po naši vasi so vozili, cirkuški voz »Potujoča elektrika«. Ove- šen je bil z raznovrstnimi pre- progami, zavesami in napisi. Vlekla sta ga dva prava živa konja, re-s Kurentu na čast za- prežena. Pred vozom in za njim so se motovilili krotilci z med- vedi in drugo cirku.^.ko osebje. Neutrudno so uganjali prave pustne norčije, da je staro -in mlado strmelo in se smejalo. To- da, glejte, glejte! Zadaj za voz so privezani trije psi. Trije pra- vi psi! Do vratu so zakopani v odmetanem snegu in kratka ve- riga jih neusmiljeno davi okrog vratu. Cirkuški voz se je nam- reč slučajno tako ustavil, da je zadnji konec obtičal v snegu in z njim vred seveda tudi živali. Vaščani so se krohotali cirloi- škim ljudem in "njihovim med- vedom, smejali so se trobenta- ču in vozniku, čudili so se iz- najdljivo opremljenemu vozu. Edino trije psi na kratkih po- vodcih pri zadnnh kolesih oiso vzbudili nobenega zanimanja in smeha. Kako bi neki? Saj niso bili niti maskirani niti našem- ljeni. Cirkus »Potujoča elektri- ka« je romal od vasi do vasi. Kobalil je po zasneženih cestah in se prislanjai na dolge gomile snega ob njih. Za njim so ople- tali trije privezani psi, do smrti izmučeni.,. Slehernemu vašča- nu, ki ima človeško srce v prsih, je ob pogledu nanje usahnil smeh na ustnicah. Tudi burka- stemu Kurentu ni dovoljeno mu- čiti ubogih brezpravnih živali! Ob trpljenju, pa čeprav ob ži- valskem trpljenju, se po-šten človek nikakor ne more zaba- vati! -a Kake je z elektriko? Slovenski Poročevalec nam je 12. februar;a pod tem naslovom razložil, kako je z elektriko. To smo s posebnim zanimanjem večkrat prebrali, kajti 10. febru- arja nam je bila elektrika oopol- noma odvzeta. Članek zanimivo poroča o izredno nizkem vodo- staju in proti koncu dobesedno pravi: »Zadnje dni so zaradi kritič- nega stanja odklopili 500 trfms- fprmatorskih postaj. Redukcije bodo izvajali podnevi ter t odo omogočili uporabo elektrike v večernih urah.« Prebivalci vseh tistih krajev, ki smo v dolgih zimskih veče- rih ostali brez električne raz- svetljave, stno ob stavku, da se bodo redukcije izvajale podnevi ter bodo omogočili uporabo e'.ek- trike ob večernih urah, z vese- lim upanjem, pogledali v pri- hodnje dni. Toda naše želje po razsvetlila vi niso izpoln ene. Plodne zimske večere, ko bi se naše družinske sobe lahko spre- menile v prave čitalnice, zlo- voljno zapravljamo ob brlivkah in jezni zgodaj odhajamo spat. Odtrgani smo od našega radia, odtrgani od vsega, kar bogati zimski čas Po pravici zabavlja- mo čez plese in zabave, ki so se te dni vršili po naših mestih ob stoterih svetlih žarnicah. Me- ščani uporabljajo dragoceno električno silo v kinih in zaba- viščih, mi vaščani je pa še za najnujnejšo razsvetljavo nima- mo. Poudarjamo, da sta pri nas na vasi celo električni likalnik in kuhalnik še zelo redka in nam je elektrika v prvi vrsti za razsvetljavo. Zato kličemo in prosimo,' naj se nam vaščanom tudi omogoči uporabo elektrike ob večernih urah! -a S Kcga IZUD Kog je pod vodstvom tov. Stanjka, upravitelja tu- kajšnje šole priredil na pustno nedeljo popoldne in na pustni večer veseloigro »Kam iz za- dreg«. Številni gledalci so bili z igro in igralci zelo zadovoljni. Upamo, da bo sodelujočim ta uspela igra dala pobudo za na- daljnje tovrstno delo in da jih bomo še večkrat videli na odru. Po uprizoritvi je bilo veselo rajanje, ki se je končalo v ve- selem razpoloženju, ker ni bilo nobenih izgredov. h Mikisvža pri Orm?žu V nedeljo. 12. t. m., je prire- dilo IZUD Miklavž kulturno prireditev. Večji del sporeda so izpolnili godci na pihala, vmes pa je dramatska skupina nastopila z dvema kratkima burkama. Nastop godcev kakor dram ske skupine je bil na primern višini. Godba ni bila i^lno za- .sedena, ker jo v zadnjem času nekaj godbenikov zbolelo. Ven dar so njihovi venčki narodnih {)esmi poslušalce zelo navduši- li. Predvideva se, da se bo god- ba iz Miklavža v doglednem času združila z bivšo godbo v Ormožu, ki se je razšla, ker ji nikdo ni nudil nobene pomoči. Verjetno bo novoustanovlje- na ormoška »Svoboda« posveti la temu vprašanju več pozor- nosti, kakor je to bil doslej v Ormožu primer. -cl. Mladinska organizacija pri Miklavž.u kaže v zadnjih mese- cih znake večje akUvnosti. Po- novno jc bila ustanovljena mladinska organizacija v okto- bru 1955 ter je štela 11 članov. Vendar se jc število v kratkem času povečalo na 55. Mladina Miklavža in okolice je v preteklem letu s prosto- voljnim delorr. gradila telova- dišče, pa tudi sicer je bila v okviru društva »Partizan« moč- no delavna. Dosegla je na tek- movanju v Ptuju lepe uspehe ter si priborila tri diplome. Mladina, ki poseča kmetij- sko-gospodarske šolo, priprav- lja za zaključek igro »Jurij Tepček«. Nekaj članov mladin- ske organizacije sodeluje tudi v IZUD. V delu mladinske organiza- cije pa se pojavljajo tudi te- žave, ki jih aktiv požrtvovalno odpravlja. -er. Iz Juršinc v petek, 17. februar i a t. 1., je umrl v Juršincih 63-letni Jakob Kaučič, odbornik KZ in vaške- ga odbora SZDL in drugih od- borov, poslovodja gostilne KZ Juršinci. po težki operaciji. V ponedeljek, 20. t. m., je bil nje- gov pogreb, ki se ga je udele- žilo veliko število prebivalcev iz Juršinc in bližnje ter daljnje okolice. v sredo, 22. februar.ia 1956 (za liter, kilogram ali kos Čebula 40 česen 100, luščeni fižol 50, hren 100, krompir 15, peteršilj 50, rdeča pesa 30, red- kev 25, špinača 100. rdeče zelje 20, zelje v glavah 20, zelena 40, korenček 40, ohrovt 20, ječmen 30, koruza 30, pšenica 35, oves 25, proso 35, koruzna moka 35, ajdova moka 50, koruzni zdrob 50, a.Mova kaša 130, prosena kaša 80. surovo maslo 400, za- seka 300. mleko 28, smetana 130, sir 40—80, kokoši 400, piščanci 400, purani 600—1000, jabolka 20—25, orehi 140, jajca 15, kisla repa 30, kislo zelje 40, radič 100, motovileč 140, ječmenova kaša 140. Z gospodinjskega !ečaia na Bregu V ponc^deijek, 13. februarja, smo zaključili tečaj RK na Bre- ^JL. Posečalo ga je 27 mladink. V tečaju so si pridobile mnogo koristnega znanja za življenje. Razen dveh tc"ajnic so posečale tečaj vse redno in z velikim za- nimanjem sledile predavanjem. Občinski odbor RK je nagradil štiri na i boljše obiskovalke teča- ja z lepimi knjižnimi nagra- dami. Da £0 bile tečajnice s tečajem prav; to sem dcbro vedel. In Se eno je bilo. kar me tako noč ni zapustilo, tudi v spanju ne: okrogle dekličine oči, ki so me gledale, kadarkoli jo je Tunika prinesla v kuhin.jo; deklinca je imela napete oči, in samo te so stremele in gledale iz bledika- ste okrogle glavice. Ne, nikakšno zatiskanje ni več pomagalo, v hiši je bilo na- robe! bila je polomija, preden sem mogel preboleti domačijo in preden sem se mogel pripra- viti na to. kako bom 2:agospo- darl na Toplekovini. A tega, da bom tam gospodaril, nisem ni- koli do kraja verjel. In — ali je bila Toplcčka zares slepa, ali pa se je samo delala slepo? — Se prehitro so je to razkrilo. Bilo j^ v nedeljo po s%'etih treh kraljih. Najprvo sem vi- del priti sem med njivami Ru- dla in sestrano. nekoliko za njima pa so pritekli po vratni- kih mati, kod da bi se bali, da bodo zamudili. Bil sem v kolar- nici, in ko sem jih zagledal, sem se potegnil v gumno — prav nič me ni mikalo, da bi se sre- čal Z n^iaki. Vedel sem, zakaj zadovoljne in da so spoznale, kako koristne nauke so spreje- male pri predavanjih, je poka- zala ob zaključku tečaja želja vseh obiskovalk. bi se naj tečaj še podalj.^al. Ustvarila se je v teku preda- vanj med dekleti topla prijatelj- ska vez, zato je bilo zadnji dan slovo od šole težko. Sklenile so, da se bodo priglasile kolektivno še v gospodinjski tečaj, ki bo prihodnji mescc v Turnišču. ZDRAVSTVENI SVETOVALEC Zima nam prinese sicer veli- ko radosti, posebno mlajšim, toda tudi ' nekatere neprijetne stvari. Zdaj smo na višku zim- ske zabave in športov in šte- vilni ljudje so izpostavljeni ne- varnostim, ki jih prinaša mrzlo vreme. Naše telo se brani mra- za naprej s počasnejšim krvnim obtokom, da bi tako preprečilo čezmerno oddajanje telesne to- plote, z druge strani pa skuša telo proizvesti čimveč toplote To nam uspe z delom mišič, hitro hojo. poskakovanjem, kr- čenjem mišic ali drhtenjem. Mraz pa telesu škoduje takrat, ko ga ne znamo dovolj zašči- titi. Temu pomanjkanju zaščite pomagajo tudi mnogi faktorji v telesu samem in izven njega. Vsekakor pospešuje oddajanje telesne toplote veter, vlaga, ne- zadostna, mokra ali pretesna obleka in obutev. Razne bole- zni, utrujenost, neprespanost, slaba prehrana in poškodbe še zmanjšujejo splošno odpornost organizma in ustvarjajo pogoje za nastanek zmrzlin K temu lahko še prištejemo potenje nog, prekomerno kajenje in uživanjQ alkoholnih pijač ali že prejšnje poškodbe zaradi al- koholizma Ce je vpliv . velikega mraza (minus 30 do 40 stopinj) krat- kotrajen (izlet v visoke plani- ne. visoko viširfko letenje) na- vadno ne pušča težjih poškodb. Toda vpliv mraza, kateremu je telo izpostavljeno dalj časa in čeprav je tarr« mraz bolj zme- ren (minus 10 do 15 stopinj), povzroča navadne telesne okva- re in zmrzline Ne samo od je- seni do poletja, temveč celo v liladnih, vlažnih in vetrovnih poletnih dneh lahko podleže telo ozeblinam in celo zmrzli- nam. Zdravljenje težjih zmrzlin mora opraviti kirurg toda šele ko dokončno ugotovi obseg po- škodb. Pri ozeblinah, za razliko od zmrznjenja, pride samo do lo- kalnih poškodb. Najbolj pogo- sto so prizadeta stopala, roke, ušesa, nos, brada in spolni or- gani. V našem tkivu nastajajo pod vplivom mraza številni procesi, katerih poslcdica je slaba preskrba tkiva s krvjo in zato začne tkivo propadati. Najbolj so prizadeta krvna te- lesca. Koža postane najprej bleda, potem pa vijoličasta. V začetku čutim'" bolečino, kas- neje zbadanje. končno pa je koža popolnoma neobčutljiva. Razlikujemo več stopenj zmrz- lin. Zajamemo lahko samo kož- no površino ah segajo globlje, ali pa so tudi prehodnega zna- čaja. Lahko pa pride celo do odmrtj.a tkiva, pri čemer se tvorijo rane ali odpadajo deli telesa. Najbolj pogostna oblika zmrzline so ozebline Zaščita proti zmrzlinam je v odstranitvi vseh tistih faktor- jev, ki smo jih že prej našteli in ki pomagajo pr' nastajanju zmrzlin. Kot zaščita proti temu zlu zirhskega časa so uspešne tudi razne zažčitne masti, drg- njenje ozeblih delov, gretje s sistematičnimi kretnjami, naj- bolj koristen pa je trening s postopnim prilagajanjem na škodbe, kar je mogoče šele po preteku 5 do 6 dni. Važna je prva pomoč, ki jo lahko nudi- mo poškodovancu: postopno gretje, tako da poškodovanca prenesemo v zmerno topel pro- stor in mu dajemo tople pijače. Napačno in škodljivo je drg- njenje s snegom, ker to lahko povzroči infekcijo, ki ima ved- no težje posledice. Potrebno je, da oblečemo poškodovancu su- ho in pogreto obleko in da ga dobro pokrijemo. Zmrznjene dele telesa nalahko ovijemo s čistimi zavoji, jih dvignemo, bolniku pa prepovemo giba- nje. Seveda moramo čimprej poklicati zdravnika. MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 24. do 26. februarja t. 1. ameriški barvni film »Generalni inšpektor« in v dneh od 28. februarja do 1. marca t. 1. ameriški barvni film »Dvostransko življenje«. SODOBNI KOMAN I^A K METII!H IVAN POTRČ (59) »Kaj, ali misliš,« je začela, »da bo svet to gledal? Nazad- nje ... nazadnje« — se je na- smehnila — »se boš še na Tu- niko spravil, tak bikič!« Zahihitala se je v odojo, da Se ne bi preveč slišalo, ko da bi bil tole zdaj kak prepovedan razgovor, stegnila jc roko čez mene ter me hotela objeti. Pri- jel sem ,jo za roko, jo položil na odejo in sc odmaknil še en- ki-at na stranico, kolikor sem se največ mogel. >>Eh, nobeno ti ne bi smela reči...« In č-ez čas, ko se ni več smejala, sem še enkrat iz- vedel: »Resnica pa je le. Reci če ni?« Nič nisem rekel, tudi besede ne. Nič več ni opravila z mano. Zjczila sc jc, se na pol oblekla in šla. »Teslo južasto!« Znova sem lahko samo zaitis- nil očj na vso silo, da so me kar zabolele, lahko sem si samo zatisnil ušesa z rokami — da... da ne bi nič več slišal, da ne bi nič več \idel. Ali vse to ni nič pomagalo. To s Hano, kar je govoričila,, ni in ni bilo prihajajo; bilo je Hanino delo, da bi se domenili za svatov- ščino, za v dvoje, za mojo in za Maričino hkrati. Marica, tako so se nekaj domenili, bi se omožila po svečnici. Tak, in zdaj so začeli tudi zavoljo mene prihajati kakor v snoboke. Stra- hotno se mi je zazdelo vse na- robe; nekaj časa sem tičal v gumni in čakal, kaj se bo zgodilo, nato sem se spravil nad krmo in jo začel mešati. Kmalu sem zaslišal Hano, da me je klicala — a se nisem oglasil. A dalje ko sem bil na gumni s s%'-ojimi mislimi, bolj živo ®em videl, da je vse to s svatovščino, kar se je tikalo mene in Hane, pravzaprav sa- mo Hanina ihta Cas ®e je vle- kel in vse, kar sem ujel. je bil glas Rudolovega govorjenja. In na Zefo sem mislil, na Zefo, ki je venomer tekala s svojim piskrčkom v klet, in pa na de- klinico. Nisem mogel, da ne bi mislil na ti dve. To še dobro vem. da se mi jo zdelo: iz vse- ga tega Haninega naklepanja ne bo nič. razen ... razen če ne bi kar napravili, kakor je Ha- na rekla. Moram tudi povedati, da mi je bilo pri vsem tem vse- eno tesno zavoljo Toplečke, tu- di zavoljo tega. da bi ji speljali grunt. Toda ogenj je bil v strehi prej, kakor sem prišel kam s pametjo; znenad^ je nastal v hramu en sam ženski vrišč. Morali sta biti, po glasu sem presodil, samo Toplečka in Ha- na; zazdelo se mi je tudi, da je začela deklinca vekati. Odhitel sem v hišo in se ko nor zagledal v to, kar se je v izbi godilo — Hana in Toplečka si bili v laseh, se pravi, vpili sta druga na drugo, med- tem ko so drugi, Ruodlova dva in mati, stali v izbi, mati pri peči in oba Rudolova pri mizi, ter poslušali in gledali; se.stra- na je še vedno sedela, vsa jezna in razgreta. Nisem vedel, kam bi stopil — vpitje je bilo zavoljo Hane, za- voljo njene nosečnosti: prišlo je tudi doma na svetlo! In zavoljo grunta — kar je bilo še huje. »Tak, najprvo si otroku oče IX)'brala, zdaj bi me rada, bi me radi« — Toplečka se je ozirala okoli, največ k mizi. k Rudlu in k sestrani — »tudi ob grunt spravili...!« Rudi se je držal na smeh, od- piral je usta. a se ni mogel prav zasmejati. Sestrana je stokala od togote. »Ženska, ali nisi slišala.« je hotel Rudi po vsej sili dopove- dati, »da bo otroka dobila!- »Kaj, ali ga jaz nimam?« Bila je takšna, da ni da oi go- voril, a najhuje mi je bil-- za- voljo matere. Stali so pri peči. Se z vsem životom zganili ko sem vstopil, a me niso pogle- dali, ko da bi jih bilo sram; zi- bali so se z rokami na trebuhu, ko da bi ves čas komu odkimo- vali in kakor da jim ne bi šlo v glavo, da morajo vse to v ne- kem tujem hramu gledat' in po- slušati. Tako hudo mi je bilo zavoljo njih. Zonski sta si vse povedali. Toplečka je izbruhala vse kar ji je priletelo na jezik. Znenada .«!em sredi prepira dognal, da ni Turiike — ves čas sem se oziral po izbi, v strahu, da jo bom kje zagledal, da bo od kod prišla — in sem bil nazarensko vesel, da je ni; nisem se pa mogel s^pom- niti, ali je doma ali pa je odšla v mesto; preveč sem bil iz sebe. Tonlečka je bila vsa zelena, upadla, ko da bi jo skozi noč polovico pobralo; roke je mole- la stegnjene nazaj, nekam za hrbet, ko da bi mislila zdaj zdaj vse pognati iz izbe in iz hrama. Bal sem se. da se bo zagnala v Hano, to toliko bolj ko ji .le Hana nenehoma dopovedovala, naj nikar ne misli, da bo pri hiši samo po njenem, in mati mora pač vedeti, da imajo otroci nrav tako pravico do živlienja; dopo- vedovala ji je in se ves čas ozi- rala na strica in na sestrano. »Ali ne, stric, da je resnica? Mati. vsaj eno pametno besedo bi poslušali...« Bila je prisebna, mirna, začu- do pametna: nisem je še videl in ne sli?al tak.^ne. Stric je skraja prikimoval. sčasoHTa pa je novsem prenehal' posadn se ie na .=;tol in se bolj in bolj zri val z njim proti miii in k sestrani, ko da bi se hotel vsemu ogniti. Toplečka si ni dala nit' trohe dopovedati »Naj nihče ne misli,« je kri- čala, »da mi bo ta žota takš-na gnusnica, kdaj kruh rezala, me- ni in mojemu otroku Samo sto- rite to — mene in otroka oba boste imeli na vesti!« »Kdo pa ti je kriv. sirota stara!« Bila je sestrana, ki jo je tako vprašala; ni mogla več molčati. »Sirota?« je hlipnila Toplečka. se ozrla in jo pisano pogledala, se še tisti hip prijela za glavo, si FKDkrila obraz z dlanmi in za- hlipala; zatem se je nagnila na posteljo in zakopala obraz v odejo. Vseeno, bil je trenutek, ko sc mi je Toplečka zasmilila; ne kot včasih, zavoljo bctežnega mo- škega: tokrat se mi je zasmilila zavoljo nje same, strašno jo jc stlačilo. »Jezus, otrok nesrečni, kaj si si nakopal?« ro povprašali mati in sklenili roke pod obličjem, ko da bi bili v cerkvi, ko da bi mi- slili poklicati boga na pomoč. Tudi Hana je prenehala z do- povedovanjem. Bil je trenatek. ko bi bil naj- bolj srečen človek na svetu, če ne bi imel s Toplekovim nikoli nikakšnih opravkov, ne z grun- tom in ne z ženskami; ničesar takega si ne bi želel več. samo če bi bilo mogoče. (Naljevanje sledi) Ptui- J4 • Uspe! skierring v Ptuju Doklpr bo sneg, bi lahko biln ved takih prireditev V nedeljo. 19 fpbmarja. je uspel prvi n-u.ls-' -ovr-^z. ki j^a je or:=;ari ^Drava- Ptuj. G!e^alc.?v i'5 bilo veliko. Sne?! in vreme s-ta bil.T V.ot naia-^--- -a tako prireditev Tekmovanje je končalo 5 t^lcdočimi rezultati; Pivi :e bil irc-b?o Desant« z jahačom Pnpstom ml. in smu- čarjem Brankom Petkom, drugi konj -Gazda« z Brunom Arten- jakoro. in smučarjem Milanom lilupičem, tretji žrebec »Bru- nus« z Eko Gorup in smučarjem .\dolfom Vidovi čem in četrti žrebec »Sak' z Albinom Grdi- mjon in smučarjem Alojzom Vi- dovi čem. Na željo Ptujčanov bi bilo prav tako prireditev ponoviti in za njo i7:bratf drugi start in cilj, da bi bila vsakikrat prire- ditev na dnjgem mestu. V Ptuju je zače! prikrojevalni teCaj v soboto, 18 februarja, je za- čel v Ptuju v vajenski šoli pri- krojevalni tečaj krojaške in ši- vilske stroke. Tečaj je organi- zirala Okrajna obrtna zbornica v Ptuju na željo članov sindika- ta podružnice »Krojačev in ši- vilj«. Tečaj vodi in poučnije stro- učitelj iz Maribora tov. Vjerdonik. Tečaja se udeležuje 6!crog 40 krojaških pomočnikov in šivilj. Krojači in šivilje, ki bi želeli tečaj ofoiskovati, se lah- ko že vključijo k pouku v soboto ob treh popoldne v vajenski šoli. Člani ZB iz Ptuja, pozor! Občinski odbor ZB NOV Ptuj h« imel občni zbor v torek, dne 28. februarja, ob 19 uri v dvo- rani OK ZKS v Ptuju. Člani ZB NOV v Ptuj« vab- ljeni! Iz Mihove Gasilsko društvo Miho\-ce- Dragonja vas obstoja > 30 let in je imelo do leta 1954 samo i'Očno brizgalno. Vendar je ^ to rešilo mnogo milijonsko vred- nost premoženja pred požari. Tmenovanega leta pa ie drur-tvo nabavilo motorno brizgalno, s pomočjo katere je samo lani re- šilo premoženje v vrednosti nad 6 milijonov dinarjev. V letošnjem letu pa namerava di*uštvo razviti s\'oj prapor kar bi se naj zgodilo 29. aprila, ko bo društvo slavilo 30-letnico. Za ta dan se društvo temeljito pri- pravlja ter zbira za trake in žeb- ljičke pri raznih organizacijah in posameznikih, s katerimi je dkoliš tega kraja v poslovnih stildh. Z razvitim praporom namera- vajo člani društva sodelovati na drugem republiškem gasilskem festivalu, ki bo v avgustu letos Mariboru. Iz Žeta! ?Na zadnjem roditeljskem se- stanku, ki se ga je udeležilo okoli 130 staršev, so razprav- ljali o polletnem uspehu, o vzgoji šolske mladine in o raz- širitvi prejemnikov hrane v mlečni kuhinji. Sestanek je trajal dobro tri ure. Kulturno prosvetno društvo Zetale je uprizorilo v nedeljo veseloigro »V soboto se poro- čim«. Gledalci so bili z izvajal- ci igre zadovoljni. Na pustni torek pa so se raz- veselili pionirji, ki so pripra- vili vesel pustni spored. Otro- škega karnevala so se udeleži- li tudi nekateri starši. -rak Biiza se nam atomska doba Obeta se mirna in lepa bodočnost 6. avgusta l94o... Zlove.sc Sobast oblak se dviga iz ruše- vin japim: Vega pristanišča Ui- ^•ošime in naznanja svetu prvi r.oskus vojskovanja z do tedaj neznano mogočno silo. Poleg :iegibnih trupel se zvijajo tele- sa štiridesetih tisočev sanrti za- pisanih. Noseče žene splavljajo, dmge so smrtnonosni žarkj za- snamovali z neplodno-^^tjo za i'se žive dni... Dovolj je le še ena eksplozija atomske bom- be nad Nagasaldjem, tri dni pozneje, pa je fanatična arma- da božanskega Mikada položila orožje. Človeštvo je zaman pričelo ui>ati. da bo zmagovitemu tri- um'u sledil mir za vedno. Ozračje hladne vojne je prine- slo s seboj tudi mrtvaški duh po atomski vojni, najgrozotnej- H vseh dosedanjih. Znanost je dosegla stopnjo, s katero bi lahko vsak čas izpolnila ponos- lo obljubo starogrškega učenja- ka Arhimeda: »Dajte mi pro- stor, kjer bom stal in premak- nil bom svet!« Toda atomska TOjna ne ix)zna zmagovalcev, preživeli bodo le poraženi — taka bi bila usoda vsega člove- štva, njegove kulture, ustvarje- ne s trdim delom v dolgih ti- sočletjih. Napredni duhovi vseh dežel .So pričeli svariti svet pred to nevarno igro velesil. V zname- nitih Arhimedovih besedah je skrit še drug, precej globlji po- men. Neizčipne jedrske moči, iztrgane naravi,, naj človeški razum uporabi zato, da pre- m^oie svet na novo tirnico, na pot sloge napredka, boljšega, lažjega in srečnejšega življenja vseh ljudi. Ozračje splošnega svetovne:?a pom'''ienja — ponomi smo lah- ko, da ima naša država s svojo politiko aktivne koeksistence pri tem največji delež — je ro- dilo mednarodni sestanek znan- stvenikov na konferenci za mi- roljubno tiporabo atomi?ke ener- gije v Ženevi od 8. do 20. av- gusta pod predsedstvom indij- skega znanstvenika dr. Humi Ehabha. Na tem svetovnem zborovanju na katerem je sodeovala tudi jiigoslovanska delegacija z 18 pomembnimi referati so atom- ski znanstveniki Iz 73 držav izmenjali svoje izkušnje ter od- krili svetu številne do sedaj tajne podrobnosti o uspehih, doseženih z uporabo jedrske energije v korist človeka. Ce iz kopice materiala, ki je bil pred- ložen na konferenci, izberemo le nekaj najotipljivej-iih prime- rov, nam je to dokaz, da obeta- jo pravilno uporabljene nu- icleame sile človeštvo) nesluten razvoj. Atomska energija v industriji... Problem pridobivanja ener- gije je star kot človeški rod. Zato ni čudno, da iina pri vseh raziskovanjih pr\''e!nstvo pre- tvarjanje energije, ki jo daje cepitev atomsldh jeder, v dru- go, bolj uporabljivo energijo, n. pr. elel^trično. Zlasti tiste države, ki stojijo pred krizo s svojimi rezervami premoga rVelika Britanija), si prizade- \'ajo zamenjati klasiične načine pridobivanja električne energi- je z atomskimi elektrKTumi centi-alami. Vse opisane električne cen- trale na atomsski pogon, angle- ške, sovjetske ali smeriAke, de- lujejo na cnaJvem principu; kontiv)liziran proces razbijanja at.om^ih jeder v reaktorju sprošča toploto, ki pretvarja vodo v paro. Ta pa na običajen način žene turbine in genera- torje ter ptro izvaja eidctrično energijo. Tako pridobivanje električne energije je za sedaj še drago, kmalu pa bo pomenila za puE»te, nedostcpne pokrajine, kamor je do\'oe goriva nemogoč, pravca- to industrijsko revolucijo. Vsaka nova tovarna atomske Miegije bo prinesla še drugo korist; industrija, kmetijstvo, medicina in druge znanosti iz- koriščajo vsak dan več stran- sldh nuklearnih proizvodov —- radioaktivnih snovi. Med 92 znanimi naravnimi elementi so le trije radioaktiv- ni (uran, torij in radij). Te redke snona so pa zelo drage, saj samo en gram radija stane 6 milijonov dinarjev. Temu pri- merno so izredno dragi tudi vsi procesi, kier se uporabljajo naravne radioaktivne snovi! Zato moramo razumeti, kako pomembno je leto 1934. ko so odkrili, da morejo )X)stati radio- aktivni tudi niivadni elementi, če jih bombardiramo z ra-zlič- n;mi sestavnimi delci atoma kot so elektroni, protoni in nevtroni. ... V medicini v naši dobi nuklearnih re- aktorjev So radioaktivne sno- vi stranski prpdukt, nekakšen ]3epc-l atcnnsldh peči Tako do- bi\'ajo znanstveniki dovolj ra- dioaktivnih izotopov za najraz- ličnejša področja svojih razisito- vanj. Medicina uporablja radioak- tivTiG izotope v dva nrnnena. S tako imenovano '»tracer« tehniko moremo slediti poto- vanju neznatnih količin hrane ali zdi'a\T.l skozj telo: v te sjio- vi vključimo nekaj radioaktiv- nih atomov, katere je prav lah- ko zasledovati z občutljivimi instnjmenti. Taivo dobimo po- datke, kako se neka snov ab- sorbira v telesu, v katerem organu se je največ nalaga, ka- ko se izloča itd Z radioaktiv- nim železom so sedaj prvič uspeli natančno prešteti različ- ne tipe krvnih telesc v živem telesu. S tem je postala diagno- za krvnih bolezni precej lažja. Se važnejši za človeštvo so radioaktivni izotopi, ker izža- revajo kot njihovi naravni so- rodniki nevidne žarke, podobne rentgenskim, ubijajoče vse žive celice, posebno pa tkava z raz- brdano raščo, kakršen je rak Radioaldivno zlato in radioak- tivni kobalt že obljubljata lopsti in žile za kirurgijo bi mogli shranjevati po novem načinu. Industriji že danes prinašajo radioaktivni .izo-topi velike ko- risti. V mno^'ih ameriškili pod- jetjih je prav vsakdanje mer- jenje tankih listov papirja, plo- čevine, plošč iz plastike ali gTjmija, stekla, tankih nitk. filmov z radio izotopi- Preisko- vanje zavarjenih kovinskih de- lov. zlitin, mazil, da b' dognali stopnjo obrabe, zaradi trenja. pred.9tavlja druge načine upo- rabe radi o. izotopov^ v industriji. Sf!m spada še proučevanje pre- toka različnih tekočin po ceveh in kontrola industrijskih ke- ml j sirih proces>:3v. Ugotavljanje radioaktivnih izotopov sega celo v raziskova- nja geologije in kulturne zgo- dovine. Količina radioaktivnen ga ogljika pripoveduje o staro- sti .zemeljskih plasti, neandcv- talskih ognjišč in egiptovskih mumij. Uporaba jedrske energije se- ga na mnoga področja današnje človeške dejavnosti, saj so celo agronomi uspeli z radio izotopi visoko zvišiiti pridelek na -žit- nih poljih. — In vendar stoji- mo šele na pragu malo znane, pa bogate dobe, imenovane — atomska era' J. SL.\DKOn ZAM ^A ]fL\ZVOJ BAKTERIJ V pedaniem ča^ti antibioti- kov je treba omeniU. da poleg antibiotikov (penicilin, strepto- micin, eureomicinl zavirajo rast in razvoj bakterij tudi različne vrste sladkorja. Fri poskusih na gnojnih in črevesnih bakte- rijah so opazovali na bakterij- skem gojišču počasnejšo rast po dodatku malih koncentracij, sladkorne raztopine. V ta na- men je najboljši grozdni slad- kor, ki deluje močno baktero- cidno. To odkritje omogoča bo- jevanje z bakteriiami. odtX)rni- rni proii antibiotikom. KOLIKO VRST ZlVAI.I ?AM NA SVETIT? Zoolog Karel Linge je pred kakšnimi 200 leti objavil, da živi na svetu 4236 znanih vrst živali Leta 1886 je to število zoolog Ludvig dvignil na 2?2.0fK> živih in 39.925 izumrlih živalskih vrst. Samo 12 let po- zneje je zoolog Medius, takrat- ni šef Zoološkega muzeja v Bei-linu izjavil, da živi na sve- tu 418.600 različnih vrst živali in da je polovica od teh v ber- linskem muzeju. Zoolog Arndta pa trdi. da je danes na svetu 1,014.000 različnih vrst živali. SKORAJ POLOVICA <';IX>VESTVA BREZ OBI.EKE V zadnjih petdesetih letih je poraslo število prebivalstva od milijarde 600 milijonov na dve milijardi 320 milijonov. Od te- ga števila prebivalcev naše zemlje jih živi 320 milijonov popolnoma brez obleke, 700 mi- lijonov jih nosi iiamo majhen predpasnilc, 300 milijonov pa je zelo .skromno oblečenih. Takšno število prebivalcev tudi nima nobene strehe nad glavo. Putnik - Slovenija, nosiovanovnc organizacije ifi posatnez-ne člane, naj obiščejo pomoči potrebne družine ier or- ganizirajo pomoč bodisi v hrani, oblačilih in kurjavi, naj poma- gaio p^ri sekanju drv in.prinaša- nju vode itd. Vsein občinskim odborom RK. ki še niso prevzeli nakazane hrane, naročamo, naj to čimprej . stori 'o ter razdelijo najpotreb- nejšim. poleg tega pa organizi- rajo pornoč skupno z vsemi ir.no- ž'čnimi organizacijami in sveti za socialno ix)litiko. ker je pri- spelo premalo hrano, da bi krili vse potrebe v okraju. 'Velika nesreča ki je zadela republiko Makedonijo. Kliče oo pomoči. Pozivamo odbore RK. da skupno s Socialističm zvezo organizirajo zbiralno akcijo za pomoč ponesrečenim družinam ter jo nakažejo na tekoči račuo Glavnega odbora RK Makedo- nije št. 9-560-3.'^,-i. Iz pisarne OO RK Ptuj. KDAJ SE ČLOVEK NAJI^\ZE PREHLi\Dl S tem vprašanjem se je ukvarjal neki ameriški zdrav- nik, ki jc prišel pi-i tom do zanimive ugotovitve: največ ljudi se p.-ehladi v ponedeljek. Trditev zveni malo čudno, toda zdravnik je uten.eljil ta pojav takole: V nedeljo navadno V;;i ljudje jedo več in .teže prebav- ljive jedi kot med tednom, do- vrhu pa še običajno ves dan bolj ali manj lenarijo doma na toplem. Zvečer namesto da i.n se razgibali, gredo sedet v go- stilno ali podobne z^tkajsne. lo- kale. Prenapete želodčne miši- ce, polcnjeno črevesje, slab zrak in cigaretni dim oslabijo teler-no odpornost proti prehla- du. Zato priporoča zdravnik proti ponedeljkovim prehladom kra- tek sprehod ob nedeljah popol- dne ali po kosilu, zvečer pa raje v posteljo kot v gostilno. rOBEK PEŠEC Nekega junijskega dne pre- teklega leta je Ben Lloyd pre- hodil zadnjo cesto Nex Orl-san- SA in s tem končal pahod, ki ga je začel leta 1944. Takrat jc namreč sklenil prehoditi vse ceste svojega mesta. Skupno je prehodil 2250 kilometrov. SMUČARSKE TEKME V MAKOLAH Pionirji o.^jnovne šole in nižje gimnazije Makole ter telovad- no društvo Partizan Makole va- bijo vso okoliške šole in t.elo- vadna dniš't\-a na SMUČARSKE TEKME, ki bodo v nedeljo, 26. febniarja 19.56, ob 9. uri do- ix>ldne v Makolah. Tekmovanje bo v teku. slalomu in skak3.nju. Odbor. KEGLJACI SE PRIPRAVL.TA- JO NA TEKMOVANJE Kegljaški klub »Drava« Ptuj pripravlja za 3. in 4. marca t. 1. v I.jud.^kem vrtu veliko na- siridHo t^kniovanje, ki bo pra- va nianife&tacdja dosedanjih U3i;ehov KG Ptuj in v katerean se bodo pomerili ptujski keglja- či. Kegljači vabljeni! Odbor. VABILA IN VSTOPNICE ZA I. ŠPORTNI PLF^ V PTI JU Vabila in v^oipnice za I. ŠPORTNI PL£S v Ptuju se bijo pri Gledališki blagajni med 10 in 11. uro tei- 13. in 16. uro dnevno. Odbor. Društvo naprednih gospodinj v Ptuju prireja ŠIVALNO-PRIKROJEVAIJVI TECAJ s posebcsim poudarkom na šiva- nju otroških oblek iz starega materiala. Pričetelc v sredo, dne 29. februarja 1956, ob 19. uri v osnovni šoli, pritličje, soba št. 5. ZAHVALA Vsem, ki ste mi osebno v bol- nici ali pismeno čestitali k vi- sokemu odilikovanju ter mi z nofvoletnimi čeKtitJ.camii želeli c-im prejšnje okrevanje, moja idcrena zahvala. Ogorrtec Mirko. ENODRUŽINSKO HISO v Vi- tomarcih, v zelo dobrem sta- nju. vri, trta s pridelkom okrog 6001, in elektriko, takoj vseljivo, FH-odam. Prodam tu- di trgo\'ski lokal s podstreš- nimi sobamL primeren za vsako cbr+, Toplak Lojze. Vi- tomarci 66. \'ECJE ŠTEVILO TRAČNIC dolžine 1,85 m za gradnje pro- dam. Maučič Ludovik, Pod- lehnik. 4-M-CEVNI RADIO Telcfun- kem predam. Vpraišajte upravi lista. NOV ŠIVALNI STROJ Sin- ger« prodam. — Mere, Ptuj, Lackova 13. PRODAM VINOC^R.AD, hišo z vinsko kletjo in stiskalnico, 15 minut od tovarne Maj- špei-k. Gajaer Anton, Lsžjc 19. PRODAM 2 orala TRAVNIK v Savcih. Vprašajte pri Pet""t Vekoslavi, Mihovci 31, p. Ve- lika Nedelja. HiSO Z GOSPODARSKIM PO- SIX)PJEM. 2 ha zemlje, vino- grad, sadonosnik. dve niivi in gozd, prodam. Vprašati: Kr- če vina ob Dravi 13 L Vurberk. PRODAM ročno malo rabljeno slamoreznico in žrmlje na m - torni pogon. Naslov v upravi lista. PRODAM pisalni stroj ^Re- mington« s kovčkom, jedil li servis (zlat rob), ka^mi sen,Ms (zlat rob), čajni ser\'is fzl it rob), ser^as za trro kavo, vse 18-karatno zlato. Ivavi Cvilaij, Maribor, Valvazcrjeva •^4. ZAMENJ.VM DVOSOBNS) STA- NOV.ANJE v Pi-e.^movn ul'- ci za stanovanje kjerkoli v Ptuju. Naslov v upravi list-i. HONORARNEGA NAMEŠČEN- CA. veščega samostojnega aJ- ministrati-vnega poslc.v.-^ n' a sprejmemo. Refloktanti. ki so zanimajo streistvo ima.! > prednost. Ponudbe pc-slati i"..a upravo lista pod vOSO«f. IŠCEM GOSPODINJSKO PO- MOČNICO na malo k dvema 5?tarejšima ostbrijrij. Vprašajte: Bela, Drsžrnci HajdUna.