ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO III. ŠT. 11. DECEMBER 1979 perutnina.!? Po uspešnem minulem letu - uspešno v novo leto Ob prehodu iz starega v novo leto vam želimo, da bi bilo novo leto še boljše, ob enem pa pogledamo kako smo zaključili pretečeno. Menim, da lahko rečem, da smo na koncu leta v naši delovni organizaciji z narejenim lahko zelo zadovoljni in ponosni. Za 1979. leto sprejete programe smo v celoti izvršili, povečini pa tudi prekoračili. Tako proizvodni kot finančni program sta izvršena. Morda je treba pri izvršitvi finančnega programa povedati to, da je visoko odstotno povečanje, zlasti dohodka in ostanka dohodka odraz tudi zelo skromnega finančnega uspeha lani. Ugotoviti pa je treba, da je letos povečani dohodek normalnejši odraz dobro izvršenega proizvodnega programa. — Posebno je treba poudariti urejene dohodkovne odnose, ki so veliko doprinesli k povečanim uspehom in medsebojni povezanosti TOZD v naši delovni organizaciji. — Potrebno je poudariti, da smo proizvedli za tržišče nad 30 milijonov kilogramov piščancev. — Zelo pomemben dosežek v smeri višje stopnje proizvodnje je vhlevitev prvih piščancev starih staršev za reprodukcijo. — Pomemben je dosežek v proizvodnji in prodaji klobasnih izdelkov, ker so izdelki iz perutninskega mesa dosegli nad 80 % celotne proizvodnje klobasnih izdelkov. — Zmanjšanje kilometrine ob povečani količini dostave perutninskega mesa na trg je tudi pomemben premik pri znižanju stroškov. — Poleg naštetega je še cela vrsta izrednih dosežkov, ki bi jih morali našteti in so jih dosegli naši kolektivi vključno s kooperanti ter posamezniki v naših TOZD in DSSS.. Brez teh dosežkov ne bi moglo biti rezultatov, kot smo jih dosegli v naši delovni organizaciji kot celoti. Nesporno je, da pri tako velikem opravljenem delu ne manjka problemov in težav. Ne bi mogli trditi, da jih ni bilo kar precej in med njimi tudi zelo velikih in težkih. Večkratno pomanjkanje reprodukcijskega materiala zlasti pri krmilih, problemi pri spremembah v kooperacijski reji, problemi z izvajalci investicijskih del, problemi pri transportu krmil, razni zastoji v posameznih obratih in še in še. Kaj bi naštevali. V veliki večini smo jih uspeli uspešno rešiti in to je vendar najvažnejše. Bilo je tudi nekaj nepotrebnih problemov in ti naj bi v bodoče izostali. Če govorimo o uspešnih izpolnitvah proizvodnih in finančnih programov, moramo izpostaviti dobro delo naših samoupravnih organov, ki imajo izreden posluh za vse, kar vodi k napredku in so sprejemali takšne sklepe, ki so bili v skladu z našimi realnimi možnostmi, sklepe, ki so spodbujali izvajalce k več- jemu prizadevanju. Zato jim gre nedeljeno priznanje in zahvala za tako dobro opravljeno delo. Nedvomno je, da so tudi družbenopolitične organizacije mnogo storile pri aktiviranju kolektivov in samoupravnih organov pri njihovem delu, kot tudi izvajalcev pri izvajanju sprejetih programov in sklepov. Potrebna pozornost je bila posvečena tudi politični, kulturni, športni, rekreativni in ostalim dejavnostim kolevtivov TOZD in DSSS. To delo se manifestira tudi v priznanju v obliki zlatega znaka sindikata, ki so ga sprejele naše osnovne organizacije sindikata. Za to priznanje jim še posebej čestitamo. Menim, da lahko rečemo, da se je trud splačal in da so dosežki lepi. Ti so omogočili tudi primerno zadovoljevanje naših osebnih potreb, skupnih potreb v DO in širših družbenih potreb. Nesporno je, da smo znatno povečali našo delovno osnovo in s tem omogočili nadaljnji razvoj in perspektivo. Naša perspektiva je dolgoročno zastavljena v naših programih na zelo stabilnih temeljih. Ti temelji pa so naše delo, moderna delovna sredstva, visok strokovni nivo pristopa in izvajanje dela in nenehni napori v smeri nadaljnjih pobud, tesna medsebojna povezanost v delovnih in dohodkovnih odnosih. Ob koncu izrekam vsem najlepšo zahvalo za dobro opravljene obveznosti. Doseženi uspehi pa nam naj bodo spodbuda za še večje dosežke v naprej. VSEM ŽELIM PRAV PRIJETNO PRAZNOVANJE IN VELIKO SREČE IN ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU 1980. Ivo Tomažič Prejeli smo zlati znak sindikatov Visoko priznanje — zlati znak Zveze sindikatov Slovenije je v imenu sindikalnih organizacij Perutnine prevzela predsednica konference 00 sindikata Erika Mihelač (Foto: L. C.) Včasih radi rečemo: »Kakor seješ, tako boš žel.« Če pa govorimo o delu sindikata v naši delovni organizaciji, nam postane jasno, da je treba začeti prej, da je začetek prva brazda, ki jo zaorjemo v ledino. Verjetno je imel sindikat Perutnine Ptuj najtežje delo takrat, ko se je skupaj z vodstvom podjetja odločil o prehodu iz trgovskega podjetja v proizvodno in to v visoko specializirano proizvodnjo z živim materialom. Od takrat dalje je bil sindikat poleg zveze komunistov nosilec vseh političnih akcij in pobudnik aktivnosti za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev delavcev, če se spomnimo, da so si takrat delavci nosili malice v kanglicah in je bil velik uspeh, če je sindikat uspel organizirati nabavo najnujnejših zaščitnih sredstev, potem šele se lahko zavemo koliko je storjenega. Tokrat ne želim pisati o tem, kaj vse so sindikalne organizacije v naši DO storile pri izvajanju političnih akcij, na področju izboljšanja delovnih in življenjskih pogojev, športne rekreacije, stanovanjske izgradnje, izobraževanja in še bi lahko našteval. O vsem tem so vodstva 00 sindikata, predvsem pa konference 00 poročala v sleherni številki Ptujskega perutninar-ja. Vendarle je potrebno opozoriti na to, da je tudi v zadnjem obdobju sindikat reševal zelo zapletne politične naloge. Smo v obdobju zelo pomembnih političnih akcij. Povsod uvajamo podružbljanje v najširšem pomenu besede, prizadevamo si čim bolje se organizirati in pripraviti za SLO in družbeno samozaščito, zahtevne so naloge sindikata v družbenem planiranju in pri uveljavljanju neposrednega odločanja. Vse te in druge akcije pa so sindikalne organizacije vedno uspešno izvajale in jih izvajajo, zato tudi uspehi niso izostali niti na ekonomskem niti političnem področju. Delo in uspehi sindikalnih organizacij v našem kolektivu pa so postali opaženi tudi v širši družbeni skupnosti in prav zato je odbor republiškega sveta ZSS za sindikalna priznanja namenil našim sindikalnim organizacijam najvišje sindikalno odličje — zlati znak sindikatov Slovenije. To je istočasno tudi najvišje odličje delavske politične organizacije — slovenskih sindikatov. To visoko odličje so za posebno uspešno delo prejeli poleg našega še štirje kolektivi. Tudi 60 posameznikov iz vse Slovenije je bilo nagrajenih, med njimi tudi Danilo Masten in Simon Pešec iz Ptuja. Ta visoka odličja je podelil predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner na svečanosti, ki je bila 10. decembra v Ljubljani. V imenu sindikalnih organizacij Perutnine je odličje sprejela predsednica konference sindikata Erika Mihelač. To visoko sindikalno odličje pa nam ne sme biti le nagrada za dobro delo, marveč vzpodbuda za nadaljnje še boljše delo. Urednik Podelitev zlatih znakov je bila v dvorani Skupščine SR Slovenije (Foto: L. C.) SEMMiR 21 VODSTVI 00 ZKS Seminar za vodstva 00 ZKS je bil namenjen predvsem idejno-po-litičnemu usposabljanju novo izvoljenih sekretarjev in drugih članov 00. Seminar je bil organizacijsko dobro pripravljen. Mislim, da je dobra poteza Komiteja OK ZKS v tem, da je organiziral enodnevni seminar z več udeleženci iz vsake OO, medtem ko so bili predhodni večdnevni in na katere je bil vabljen samo sekretar. Na seminarju smo obravnavali dve temi. Prva tema je bila iz SLO in DS. Predaval je tov. Slavko Soršak. Druga tema pa je obsegala področje nalog komunistov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, temo je obdelal tov. Peter TOŠ. S področja SLO in DS je tov. Soršak v prvem delu svojega predavanja na splošno obrazložil zgodovino vojn, smisel in nesmisel vojne ter podal nekaj statističnih podatkov o vojnah. Za udeležence seminarja je bil bolj interesanten drugi del njegovega predavanja, ko je spregovoril o pred kratkim ustanovljenih komitejih, za SLO in DS. Mislim, da so po njegovem predavanju mnogo bolj jasni pojmi o vlogi teh komitejev v naši družbi. Seznanil nas je tudi o nalogah, ki jih bodo imeli komiteji, o kadrovski sestavi, o odgovornosti komitejev in podobno. V drugem delu seminarja nam je tov. Peter TOŠ pojasnil slabosti v delegatskem sistemu. Predvsem se je naslanjal na stališča in sklepe 5. seje CK ZKS, ki je opozorila na vse probleme, ki jih opažamo pri celega.-skem sistemu. Mislim, da je predavanje tov. Toša bilo navzočim dokaj nerazumjivo, predvsem zaradi visokega strokovnega nivoja — preveč tujk. 00 ZKS TOZD Servis je bila ena izmed petnajstih OO, določenih s strani OK za izvedbo popoldanskega političnega dela seminarja. Gostili smo predstavnike OO iz naslednjih TOZD: TGA Kidričevo (Glinica — Predelava — Proizvodnja) in iz OO ZKS ELKOM DE Olga Meglič, ASP. Po kratkem uvodu, ki je bil povzet iz dopoldanskega predavanja, smo odprli razpravo o stanju delegatskega sistema v našem TOZD-u in predvsem o stanju delegatskega sistema v TGA. Mislim, da smo bili zelo kritični. Prevladovalo je mnenje, da so storjeni pozitivni premiki, toda žal, neznatni. Skupna ocena je bila, da bo potrebno še organizirati podobne seminarje, saj se le tako lahko idejnopolitično izobražuje večje število komunistov. Branko TEMENT Ponovno izvoljeni sekretar ZK v Servisu, Branko Tement med delom (Foto: L. C.) Ob novem letu 1980 Leto je že zopet za nami in kot je navada, na koncu leta napravimo inventuro za preteklo leto in delamo programe dela za leto, ki je pred nami. Leto 1979 je bilo za vse naše delavce zelo pestro na družbenopolitičnem področju, posebno pa za sindikalne aktiviste. Z akcijami vključiti čim več delavcev v pogoje gospodarjenja, povečevanje dohodka, povečevanje produktivnosti, nasploh boljšega gospodarjenja, ki so potekale čez vse leto, smo pričeli z uresničevanjem enega izmed načel Zakona o združenem delu. Na tak način bomo ustvarili pogoje, ko bo delavec dejansko odločal tudi o razporeditvi tistih sredstev, tistega dohodka, ki ga je sam tudi ustvaril. Trdimo pa lahko, da so bile najbolje pripravljene in tudi največ delavcev se je vključilo v razpravo ob akcijah zaključnega računa in obračuna poslovanja do konca 9. meseca. Takšnih razprav si želimo še več. Čez vse leto smo posvetili tudi veliko pozornosti nagrajevanju po delu, nadalje vsem planskim dokumentom, ki jih v letu 1979 ni bilo malo, posebno če vemo, da so se v tem letu pričele aktivnosti za pripravo novega srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985. Kot trajno nalogo smo si zadali čim bolj podružbiti ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, zato tudi akcije »Nič nas ne sme presenetiti« nismo jemali kot enkratne naloge. Zavedamo se, da smo sicer naredili nekaj na osveščanju delavcev, vendar je potrebno tudi v naslednjem letu nadaljevati z aktivnostjo krepitve zavesti delavcev za delo v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Premalo se še zavedamo prednosti neposrednega samoupravljanja v delegatskem sistemu. O delu delegatov in njihovih težavah smo v letu 1979 prav tako večkrat razpravljali. Ugotovimo lahko, da so delegati Zbora združenega dela svoje delo opravili zadovoljivo, kar pa še vedno ne moremo trditi za vse delegacije in delegate samoupravnih interesnih skupnosti. Nadaljnja sprotna informacija, pomoč strokovnih delavcev in delavcev, ki so po svojih zadolžitvah že obvezni, da pomagajo delegatom pri njihovih nadvse važnih nalogah, bo jamstvo, da bodo vse delegacije in delegati v bodoče opravili svojo dolžnost v korist in interes vseh delavcev. Še bi lahko navajali o čem smo se pogovarjali, razpravljali in delali inventuro za leto 1979, vendar je potrebno, da navedemo tudi, kaj čaka sindikat in tudi ostale družbeno politične organizacije v naslednjem letu: — še nadaljnje razvijanje samoupravljanja, — skrb za povečanje produktivnosti dela in stabilnejše gospodarjenje, — samoupravno planiranje, — smotrno izkoriščanje sredstev za proizvodnjo, — sodelovanje pri izdelavi meril in določanju politike za pridobivanje in razporejanje dohodka, — sprejemanje političnih stališč o vseh pomembnih vprašanjih, ki zadevajo delo in življenje delavcev in si prizadevali, da ta stališča uveljavimo v samoupravnih odločitvah, — skrbeli za demokratične postopke pri kandidiranju in volitvah, — vodili predkandidacijske in kandidacijske postopke za volitve organov upravljanja v svojih sredinah, enako tudi za člane delegacij v skupščinah družbeno političnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in skupščinah krajevne skupnosti, — si prizadevali za stalno rast življenjskega in družbenega standarda delavcev, v skladu s povečanjem produktivnosti dela in dohodka, — posvetili večjo skrb izobraževanju na vseh področjih. Vsem tistim, ki so v letošnjem letu prispevali k uspešnosti sindikata se najlepše zahvaljujemo, pomoč pričakujemo tudi tudi v naslednjem letu. Predsedstvo 00 sindikata Perutnine ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ VSEM SODELAVCEM, KOOPERANTOM UPOKOJENCEM IN VOJAKOM ŽELIMO V LETU 1980 ŠE VEČ DELOVNIH USPEHOV, ZDRAVJA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ SAMOUPRAVNI ORGANI, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE, VODSTVO DELOVNE ORGANIZACIJE IN UREDNIŠTVO PTUJSKEGA PERUTNINARJA ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ! ♦ ♦ X t Iz dela odbora za gospodarstvo Odbor za gospodarstvo je na 15. redni seji 12. decembra razpravljal in sklepal o tekočih in najbolj aktualnih gospodarskih zadevah ter med drugim sprejel več pomembnih sklepov. Tako bodo kooperanti dobili za večje stroške ogrevanja v zimskem času za dva turnusa po 0,20 din za vsak kg oddanega živega piščanca več, poleg tega pa še od 1. 1. 1980 dalje po 0,15 din za povečane druge stroške. Občni zbor TOK Kooperacija bo za izvedbo tega sklepa določil natančnejše roke. Vsi upokojenci Perutnine Ptuj bodo prejeli ob Novem letu po din 1.500. Prav tako bodo tudi povabljeni na tovariško srečanje in ogled proizvodnega procesa v perutninski klavnici. Denarno nakazilo 1.500 din bo prejel tudi Josip Pintarič, šofer iz TOZD Servis, ki je že več let v bolniškem staležu. Odbor za gospodarstvo je v skladu z letnim planom odobril več nabav in sicer 2 kamionski šasiji tipa Mercedes - FAP v predračunski vrednosti din 1,193.534, za obe šasiji hladilni-ško nadgranjo v predračunski vrednosti din 450.000, nabavo vozila FAP za prevoz krmil v rinfu-za stanju s prikolico v predračunski vrednosti din 1,937.967. Nadalje je odobril še dodatna sredstva v znesku din 1,650.000 za povečani obseg gradbenih, obrtniških, instalacijskih del in zunanje ureditve gradnje servisnih delavnic in prav tako dodatna sredstva v znesku din 1,400.000 pri izgradnji silosov za rinfuza krmila pri TOZD Tovarna krmil. — Za opremo prostorov novega poslovnega centra s slikami in drugim je odobril potrebni znesek. Konferenca OO ZS bo prejela za dejavnost sindikata še din 150.00 kot ostanek sredstev iz leta 1979. Ob koncu je odbor za gospodarstvo še sprejel sklep, da predlaga IS SO Ptuj dopolnitev občinske resolucije z dodatkom, da se gradnja hlevov za brojlerske starše in gradnja silosov vnese v resolucijo. In končno še en sklep, s katerimi je imenoval komisijo, ki naj pripravi predlog za nabavo računalnika. V komisijo je imenoval tovariše Berdena, Gornika in Kodelo. Drago Čater PO ETO VIO — ponovno zmagovalec v Beogradu Dne 5. decembra t. I. so na konferenci za tisk v beograjski Gospodarski zbornici objavili rezultate ocenjevanja kvalitete poltrajnih klobas, nabavljenih v maloprodajni mreži na področju Beograda. Naša šunkarica Poetovio iz perutninskega mesa je kot leta 1978 tudi letos dobila najvišje priznanje, in to diplomo in plaketo »ZLATI ZMAGOVALEC BEOGRADA 1979«. Tudi v letošnjem letu je organiziral »Zavod za ekonomiko do-mačinstva SR Srbije’' z gospodarsko zbornico Beograda in z veterinarsko inšpekcijo ocenjevanje kvalitete poltrajnib klobas. Ocenjeno je bilo 100 proizvodov od 28 proizvajalcev iz vse države, od teh so bili samo trije iz Slovenije. Komisija je proizvode razvrstila v skupine: 1. Zaščitni proizvodi, katerim je proizvodna specifikacija predpisana (šunkarica, tirolska, kranj- ska in goveja klobasa). V tej skupini je bilo 43 proizvodov. 2. Poltrajni proizvodi iz mesa po specifikaciji proizvajalca. Sem sodijo: mortadela, srbska klobasa in krakovska klobasa. Skupaj je bilo v tej skupini 31 proizvodov. 3. Ostali poltrajni mesni proizvodi po specifikaciji proizvajalca. V tej Skupini je bila naša šunkarica Poetovio skupaj s še 25 izdelki. Po organoleptičnem pregledu in laboratorijskih analizah, kjer je bila zajamčena tajnost proizvodov s šiframi, je komisija objavila končne rezultate, ocenjevanja, in sicer: I. mesto »Zlati zmagovalec Beograda", 5 točk, je prejelo 8 proizvodov; II. mesto »Diploma za kvaliteto 1979«, 4,5 točk, je prejel 1 proizvod; III. mesto 4 točke, je prejelo 12 proizvodov; IV. mesto 3 točke, je prejelo 14 proizvodov; zadovoljivo — 2 točki, je prejelo 59 proizvodov; eliminirano -— 0 točk, je prejelo 6 proizvodov. Iz razpredelnice je razvidno, da se je kvaliteta teh vrst izdelkov v primeru z lanskim letom izboljšala. Letos je 8 »zmagovalcev«, v letu 1978 jih je bilo samo 7. Letos je 6 »eliminiranih« v letu 1978 pa jih je bilo 30. Poprečna ocena je v letošnjem letu višja in znaša 2,52 točke proti 1,94 v letu 1978. Število ocenjenih proizvodov (100) je nižje kot v letu 1978, ko je bilo ocenjenih 135 proizvodov. Ta podatek govori, da primanjkuje osnovne surovine, to je mesa. Poostrena kontrola inšpekcijskih služb je prisilila proizvajalce, da so poostrili tudi interno kontrolo. Najboljša ocenjena skupina proizvodov so mortadele s poprečno oceno 3,15 točke, sledijo šunkarice z 2,92 točke, najslabše kvalitete so »srbske klobase« s poprečno oceno 0,69 odnosno 1,33 točke. V skupini ostalih poltrajnih proizvodov Iz mesa po specifikaciji kupca ,kjar je bilo 26 proizvodov, je Poetovio dobila edina najvišje priznanje, tj. »Zlatega zmagovalca Beograda«. Pri tem je potrebno poudariti, da je po ocenah strokovne komisije naš proizvod dobil skupaj najvišje možno število točk, in sicer 100. Čeprav je bilo podeljeno osem najvišjih priznanj, takšnega števila točk strokovne komisije ni dobil noben proizvod. Taka ocena je prav gotovo lepo priznanje TOZD-u Mesna industrija in izraža dejansko stanje kvalitete tega zelo iskanega artikla. Žal pa komercialisti tega že drugega zaporednega priznanja ne moremo prav izkoristiti. Takšno priznanje je pravgotovo za tržišče v Srbiji najboljša reklama. Toda možnosti proizvodnje nam ne dopuščajo večje prodaje. Potrebno bi bilo proizvodne kapacitete razširiti, saj omogoča že obstoječi proizvodni program, ki je sicer ozek, večjo prodajo in s tem proizvodnjo. V bodoče pa bo gotovo potrebno še razširiti obstoječi proizvodni program perutninskih izdelkov. Andrej Kovač Novi objekti in prvi vseljeni brojlerski stari starši Zaključna dela na objektih v katerih sedaj že čivkajo »stari starši«- (Foto: L. C.) Člani delovnega kolektiva Me-sokombinata »Perutnina« Ptuj smo za dan republike 29. novembra slavili novo delovno zmago. V farmi Trnovec TOZD Perutninske farme je izgrajeno nadalnjih S novih objektov za perutninarsko proizvodnjo, tako da je sedaj na tej farmi že 23 objektov od skupno 27 načrtovanih, kolikor jih bo ta farma imela ko bo do konca izgrajena. Za Perutnino Ptuj predstavlja teh 5 objektov novost zaradi razporeditve prostora, način gradnje in opreme. Čeprav so objekti po skupni površini in materialu, iz katerega so zgrajeni, enaki ostalim objektom na farmi Trnovec, se bistveno razlikujejo po rejnem prostoru. V novih objektih je ta prostor razdeljen na dva dela — večjega in manjšega. Predprostor, ki loči ta dva dela in ki je v vseh ostalih objektih postavljen na začetku objekta, je v novih objektih bliže sredini objekta. S tako razporeditvijo smo praktično dobili v enem objektu dva. Takšna razporeditev prostora je zahtevala tudi spremembe pri opremi objekta. Krmilno opremo nam je dobavil RŠC Velenje, ki je v stvari spreten trgovec in posrednik med Perutnino Ptuj in privatnimi, nam dobro znanimi obrtni- Možnosti izenačenosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja med delavci in kooperanti v Sloveniji Leta 1974 sta Zadružna zveza Slovenije m Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS podpisali POGODBO o možnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov Slovenije pod sledečimi pogoji: a) da kmet združi svoje delo in delovna sredstva s kmetijsko zadrugo, z obratom za kooperacijo ali drugo organizacijo združenega dela, b) da dosega v proizvodnem sodelovanju v 'koledarskem letu poprečno najmanj tolikšen osebni dohodek, kot je minimalno določen po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke za področje kmetijstva. Član — kooperant, ki je že določen čas zavarovan po določeni osnovi in se želi zavarovati po višji osnovi, plača prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od zneska razlike med višjo in nižjo osnovo zavarovanja za ves čas zavarovanja. Član se ne more nižje zavarovati, kot je že zavarovan. Zavarovati se je možno tudi za nazaj, vendar le od 1. 1. dalje za tekoče leto. Član lahko zavarovanje kadarkoli za vnaprej odpove, vendar mu že vplačani znesek zapade in mu ga ni možno vrniti. Da bi se člani — kooperanti lažje odločali za osnovo, po kateri se želijo pokojninsko in invalidsko zavarovati, navajamo osnove, ki so razvrščene v 5 razredov in se vsako leto menjajo v skladu s porastom osebnih dohodkov delavcev. Osnove im dajatve so sledeče: Osnova Mesečn/, Mspevek prispevek po turnusu /. 7.024,— 1.193,— 2.864,— II. 6.102,— 1.037,— 2.488,— III. 5.189,— 882,— 2.115,— IV. 4.271.— 726.— 1.741.— v. 3.544 — 602,— 1.450,— Postopek za prijavo je pri TOK enostaven. Član, ki želi skleniti pogodbo, prinese na sedež le delovno knjižico, vso drugo dokumentacijo pa za člane oskrbijo službe. Isto velja za plačevanje, saj se dolžni znesek odtegne ob vsakokratnem obračunu. Interesantna je sklenitev zavarovanja predvsem za tiste, ki že imajo določeno delovno dobo in za mlajše člane. Podrobnejše podatke lahko in- teresenti — člani dobijo na sedežu TOK Hajdina vsak delovni dan. Jože REISMAN OBVESTILO KOOPERANTOM Kooperanti, ki imajo starejšo opremo, večkrat iščejo nadomestilo ker je dosedanja iztrošena. Popravilo tudi včasih več stane kot če bi kupili rabljeno. Izkoriščamo priložnost in obveščamo rejce, da imamo na zalogi nekaj rabljene opreme, ki smo ji znižali ceno. Opremo je mogoče v skladišču vsaki dan videti in dvigniti in sicer je: — novi krmilniki ročni iz pocinkane pločevine 70,— din — BD napajalniki rabljeni 150,— din — lesonit plošče za obode 145,— din — ventilator Lohman za previt (1 kom) 500,— din — stikala Lohman ispravna 100,— din Za navedeno opremo je treba ob prejemu plačati takoj na blagajni celotni znesek. TOK HAJDINA ki. Da bi lahko krmili živali v obeh prostorih objekta, smo morali v predprostoru postaviti dva krmilna stroja, katera se bosta polnila s krmilom iz silosa, ki je postavljen pred vhodom v objekt. Silos za krmilo kapacitete 16 m3 je izdelal Agrostroj Ljubljana. Tudi sistem za napajanje živali je dvojen — vsak vzrejeni prostor ima svoj sistem. Opremo za ventilacijo, ki je stropna, je dobavilo in montiralo podjetje Oprema Ludbreg, ki dela v kooperaciji s firmo SMETS (Holandija). Že pri načrtovanju objektov se je mislilo tudi na njihov ogrevanje. V ta namen je v podaljšku predprostora vsakega objekta zgrajen prizidek za postavitev peči — termogena. Žal pa termoge-ni še niso nabavljeni, čeprav vemo, da jih dobivajo naši konkurenti in naši kooperanti. Kot že prejšnje objekte, je tudi te zgradila Agroobnova Ljubljana, vodovodne in električne instalacije pa je montiral EKO Ptuj. Izdelava in montaža pregradnih sten, kranske proge, transportnih vozičkov, montaža krmilne in napajalne opreme pa je delo naše TOZD Servis. Smatramo pa, da bi naš Servis moral sodelovati tudi pri izvajanju gradbenih in drugih del, kajti načelo, da je tisto, kar napraviš sam, cenejše, bi moralo veljati tudi pri gradnji naših objektov. Vse te spremembe od projekta do opreme objekta so bile napravljene z željo, da vanje vhlevimo brojlerske stare starše — dedke in babice brojlerjev. Ta dolgotrajna želja, da bi tudi Perutnina Ptuj imela svoje brojlerske stare starše, se nam je sedaj uresničila. Dne 12. 12. 1979 so bili v farmi Trnovec vhlevljeni prvi brojlerski starši provenience Hubbard. Piščančke je pripeljalo JAT-ovo letalo DO-10 direktno iz selekcijskega centra Hubbard v državi New Hampshire (ZDA) v Zagreb, od tam do naše farme pa z našim kamionom. (Naključje je hotelo, da smo istega dne dobili tudi brojlerske starše iz Italije na farmo Kidričevo, v Mariboru pa smo naložili polni avion, 112.000 kom. naših DSP za prodajo v Teheran). V prvi dobavi DSP starih staršev so zastopane 4 linije živali — dve liniji petelinov in dve liniji jarčic. 5 parjenjem odgovarjajočih linij petelinov z odgovarjajočimi linijami kokoši bomo dobili dve liniji živali — moško in žensko oziroma petelina in kokoš staršev. S parjenjem le — teh pa dobimo brojlerje. Z uvozom brojlerskih starih staršev je Perutnina Ptuj prešla v višjo stopnjo proizvodnje. Svojo proizvodnjo perutninskega mesa je še bolj zaokrožila. Starše, ki smo jih do sedaj uvažali iz Italije bomo odslej vzrejali sami. Seveda trenutno še ne bomo mogli sami zadovoljiti vseh potreb po starših, vezani bomo še naprej na njihov delni uvoz. Toda naša želja je, ne samo da proizvedemo vse starše za svoje potrebe, ampak, da jih proizvedemo toliko, da (Foto: L. C. jih bomo lahko tudi prodajali doma in izvažali. Tako bo tudi Perutnina Ptuj s svojim deležem pripomogla pri zmanjšanju deficita v zunanjetrgovinski bilanci Jugoslavije. Seveda je z uvozom starih staršev celoten kolektiv, posebno pa TOZD Perutninske farme prevzel odgovorno naloga. Tehnologijo, ki jo zahtevajo stari starši, bo potrebno v celoti ne samo dobro poznati, ampak tudi osvojiti. Vsaka eventueina napaka pri reji ta- ko dragega materiala kot so stari starši (tudi do 30 ameriških dolarjev za kom DSP) in kasneje pri manipulaciji z jajci in valjanju le-teh bi imela velike negativne posledice za celotno DO. Zato apeliramo na vse ostale službe v DO, da najdejo razumevanje in nam dajo vso prioriteto v materialu in uslugah, ki bodo potrebne pri vzrejanju brojlerskih starih staršev. Ivan Svenšek PREDELAVA PERUTNINSKIH ODPADKOV Beljakovinski odpadki v živalski proizvodnji so predstavljali problem sanacije že pred mnogimi stoletji. Že Karel Veliki je institucionalno privilegiral delo zbiranja kadrov. Znana je tudi zakonska uvedba konjačij za Marije Terezije na našem ozemlju. V tem času je pomenilo neškodljivo odstranjevanje klavniških odpadkov in tudi kadrov predvsem reševanje problema onesnaževanja okolja in preprečevanje širjenja smradu in okužb. Z razvojem živinoreje in klavnic sta se tehnologija in organizacija zbiranja in predelave vedno bolj izpopolnjevali. Naraščal pa je tudi gospodarski pomen predelave. Danes je predelava živalskih odpadkov že popolnoma industrializirana. Njen namen pa je v go spodarskem smislu zlasti proizvodnja dragocenih beljakovinskih surovin za močna krmila. V Jugoslaviji smo ta vidik predelave odpadkov predolgo zanemarjali. Z domačo proizvodnjo beljakovinskih surovin živalskega porekla pa danes že v znatni meri nadomeščamo drag uvoz zlasti ribje moke. V Perutnini je bila že leta 1974 uvedena industrijska predelava perutninskih odpadkov. Zaradi hitre rasti proizvodnje perutninskega mesa, postaja obrat že pretesen in ga bo potrebno razširiti ter tehnološko izpolniti. Rešitve postajajo bolj zapletene in zahtevne Težimo k temu, da bi nadaljnja širitev obrata predelave odpadkov rešila več problemov, katere narekuje današnji čas. Zato intenzivno proučujemo na eni strani zahteve časa — ekonomske, eko- loške, energetske in nutricionisti-čne, na drugi strani pa tehnološke, predvsem izbor najsodobnejše opreme, katera bi racionalizirala tudi že vgrajeno opremo. 1. Zmanjšati količino in izgubo energije To bo možno na dva načina: a) z izborom opreme, pri kateri se bo skrajšal čas predelave in zmanjšala poraba energije, b) z vključevanjem dodatne opreme za ponovno izkoriščanje toplotne energije, katera nujno ostaja v kotih in jo sedaj spuščamo v zrak odnosno v kanalizacijo. »Ujeto« energijo bi lahko izrabili za ogrevanje tople vode v celotni klavnici in za centralno kurjavo. 2. Večja kvaliteta moke iz perutninskih klavniških odpadkov Moka iz klavniških odpadkov perutnine vsebuje veliko masti. Mast je pri prehrani piščancev koristna in potrebna, čeprav lahko zaradi hitre oksidacije znižuje biološko vrednost krmil. Zaradi mastne moke pa nastajajo tudi težave na transportnih napravah. V zvezi s tem se srečujemo s problemom, ki je pravzaprav specifičen: po eni strani moramo ob predelavi klavniških odpadkov rešiti način odvzemanja maščobe surovin, po drugi strani pa je treba v tovarni krmil mast ponovno dodajati za boljšo kvaliteto krme. Ker je oprema za odvzem in za dodajanje masti draga in ker se vsa proizvedena moka iz odpadkov praktično porabi sveža, je običajno problem rešen s primernimi transportnimi napravami v proizvodnji krmil. Pri nas bomo skušali zadevo rešiti tako, da bomo odvzemali le najnujnejši del maščobe. Zaradi skupne predelave odpadkov, perja, drobovine in krvi v naravnem razmerju, je proces za drobovino in kri predolg in se zaradi tega zmanjšuje biološka vrednost proteinov. Zato bo potrebno raziskovati možnost ločene predelave ostalih odpadkov. Pri nas smo že razmišljali o možnosti ločene predelave obeh vrst odpadkov — na eni strani perja, na drugi strani pa ostalih mehkih odpadkov in krvi. Ker pa je naš tipično šaržni sistem, prilagojen za skupno predelavo klavniških odpadkov v naravnem razmerju, kakor prihajajo iz perutninskih klavnic, nam to ni uspelo, odnosno bi nam takšna ločena predelava, ki je sicer tehnično možna, zmanjšala kapaciteto zaradi večje porabe časa. Z ločeno predelavo perja bi omogočili dobro hidrolizo in s tem boljšo prebavljivost proteinov iz perja, na drugi strani pa bi ohranili tudi boljšo kvaliteto proteinov iz ostalih odpadkov. Biološka vrednost takšnega produkta je vsekakor boljša in bi se morala odraziti tudi v kvaliteti krmil. 3. Odpraviti pojave onesnaževanja zraka Vsem je znano, da se ob vremenskih spremebah čuti v okolici obrata specifičen duh, ki povzroča nezadovoljstvo pri prebivalcih, čeravno ni škodljiv. Zato bo potrebno obrat opremiti z napravami za dezodoracijo, tj. za prečiščevanje zraka. Uporabili bomo obstoječo in novo opremo. Oprema v ta namen je komplicirana in draga, zato jo bo potrebno še natančno proučiti. 4. Izboljšati pogoje dela Čeravno nam je vodni transport odpadkov iz klavnice v kafilerijo izboljšal nekdaj res težke pogoje ročnega nakladanja, je potrebno sedaj zmanjšati ročno delo pri polnjenju kotlov in pri nekaterih drugih delih. Pri izboru opreme moramo poiskati tudi rešitve za večjo varnost. Izločanje vode iz transportirane surovine je poseben problem. Nove rešitve so v separatorjih, ki nimajo rotirajočih ali gibljivih elementov, pač pa se voda izdvaja po principu težnosti. Za transport drobovine in ostalih odpadkov razen perja se uporablja novejši pnevmatski transport, ki pa je tehnično zahtevnejši. Spremeniti in izpopolniti bo potrebno način polnjenja lin doziranja kotlov, kar je pri nas eno najtežjih del. opravil in nam jemlje preveč časa. Rešitev je možna s pomočjo posebnih zbirnih posod, ki omogočajo hitrejše polnjenje in natančnejše doziranje surovine. 5. Zmanjšanje potrošnje vode Cilj je dvojni: štednja porabe vode in skrajšanje procesa predelave oz. sušenja. Vodni transport perja bo verjetno potrebno zadržati tudi v bodoče, in ker za to koristimo vodo iz hladilnic, je to racionalen in zaenkrat najzane-slivejši način. Poleg navedenih, je še nekaj nalog, katere pa niso manj pomembne, napr. povezanost nove in obstoječe opreme, racionalizacija obstoječe opreme, rešitev čistih in nečistih poti za predelavo vseh odpadkov poleg klavniških še tistih iz farm in valilnice. To so seveda cilji, ki jih zaenkrat lahko samo nakazujemo. Kaj ponujajo proizvajalci opreme Zaradi zahtevnosti nadaljnjih rešitev in potrebe po razširitvi kafilerije, o kateri je razpravljal odbor za gospodarstvo, smo obiskali nekaj evropskih proizvajalcev opreme in z njihovimi strokovnjaki temeljito razpravljali o vseh možnih rešitvah. Ugotovili smo, da nam doslej znani angleški proizvajalec zaenkrat ne more ponuditi vsega, kar želimo. Pri konstrukciji kotla nimajo novih rešitev, je pa napredek pri ostali (Nadaljevanje na naslednji strani) Kotelj za kontinuirano predelavo perutninskih klavniških odpadkov O delu delavskega sveta v TOZD Tovarna krmil V tam prostoru ns bi smelo priti do napake — komandni pult (Foto: L. C.) DS Tovarne krmil se je v letu 1979 sestal do sedaj desetkrat. Udeležba članov na posameznih sejah je bila blizu 80 %. To pa zato, ker člani DS delajo v različnih izmenah, tako da jih je bilo težko dobiti na seje. Tekoče leto je že pri kraju. Prebredli smo kopico težav in problemov. Precej je bilo napak na posameznih strojnih linijah, ki pa so v glavnem sedaj že odpravljene. Te napake so se le polagoma odkrivale in popravljale. Vedno pa pa je še odprt problem aspiracije v celotni tovarni, prav tako nepravilno delovanje zapiral nad žitnimi silosi, nepravilno delovanje nekaterih sond in še razne druge manjše napake, ki so prehodnega značaja. Ugotovili smo tud-i to, da smo se vsi delavci v novi tovarni učili ob delu in le tako spoznali delovanje posameznih linij in delovne procese. Tako smo tudi ob delu odkrivali napake in te odklanjali preko vzdrževalne službe. Drugi problem s katerim smo se srečali člani DS v prvem polletju je bilo pomanjkanje koruze na tržišču, zaradi česar se je cena koruzi močno dvignila. To je bij močan udarec celotni naši ekonomičnosti poslovanja. Mislim, da je tu potrebno pohvaliti posamezne vodstvene organe, ki so brez oklevanja našli rešitev v delnem nadomestilu koruze s sirkom. Te surovine do sedaj v naših krmilih še nismo uporabljali. Cena sirka je delno ublažila visoko ceno koruze. Poizkusi z uporabo sirka so dopolnilni opremi. Podane so rešitve za očiščevanje zraka, za izkoriščanje odpadle toplote, za separacijo odpadkov, za vakumski transport drobovine in za skladiščenje ter doziranje odpadkov nad destruktorji. Novi proizvajalec v Angliji ima tudi dopolnitve na destruktorju, katere po njihovih trditvah skrajšujejo proces za 10 — 20 %. Obiskali smo tudi pri nas manj znanega proizvajalca v Holandiji. Ocenjujemo, da je razvoj tehnologije pri tem proizvajalcu na takšnem nivoju, da bi nam rešil večino problemov. Zanimiva je zlasti možnost rešitve v kombinaciji sedanje šaržne proizvodnje z dodatno kontinuirano proizvodnjo ter s stiskanjem proizvedene moke. Razčistili pa smo tudi, da predelava perja ni možna v kontinuiranem sistemu, temveč le predelava drobovine in krvi. Zaradi potrebne hidrolize perja, ki zahteva določen pritisk in visoko temperaturo minimalno 35 minut, je kontinuirana predelava perja nemogoča in je tudi nihče doslej ni tako rešil. Perje bi morali torej še naprej predelovati v šaržnem sistemu. prinesli primerne rezultate tudi na terenu. Del pomanjkanja koruze pa smo pokrili tudi z intervencijskim uvozom. Po zaključnem računu je DS o-bravnaval tudi periodične obračune za vsako tromesečje. Ti obračuni so bili predhodno obravnavani po sindikalnih skupinah in pozneje sprejeti na zboru delavcev. Obravnavali smo tudi delitev Mehke odpadke pa je možno predelovati kontinuirno. O takšnih rešitvah so nas v nasprotju s togostjo Angležov zelo natančno informirali tehnologi omenjene holandske firme. Seveda pa bo potrebno vtise in dejstva pred dokončno odločitvijo podrobneje in vsestransko analizirati. Kakšne so možnosti Največja ovira za razširitev bo vsekakor dovoljenje za uvoz opreme. Zaradi znanih ukrepov pri restrikciji uvoza ne vidimo v bližnji prihodnosti te možnosti. Pripravili pa bomo rešitve, investicijski program, tehnično dokumentacijo in vse potrebno, tako da se bo preurejanje čimprej pričelo, istočasno pa si bomo prizadevali dobiti dovoljenje za uvoz. Povečanje zmogljivosti kafilerije in posodobitve tehnologije bo nadaljnja pridobitev v okviru povečevanja obsega proizvodnje ter bo imel velik pomen za povečanje dohodka kot za izboljšanje pogojev v proizvodnji. F. Vraber S. Brglez OD po storilnosti, kar nam nalaga Zakon o združenem delu. Imenovali smo posebno komisijo, ki je izračunala poizkusne normative za posamezne vrste del in nalog na podlagi dosedanjih izkušenj. Te normative sedaj komisija spremlja, opazuje in po potrebi tudi korigira. Izdelan je bil osnutek pravilnika o nagrajevanju po normativih dela in dan v javno razpravo. Z obračunom po storilnosti bi pričeli s 1. 1. 1980, ko bi bile te stvari dokončno urejene in sprejete na zboru delavcev, oziroma DS. DS je obravnaval tudi varnostno oceno in sprejel sklepe za izvajanje varnostnih ukrepov, ki jih je izdelal Odbor za SLO in družbeno samozaščito. Ugotovili smo, da še niso urejene vse stvari glede varnosti družbenega premoženja. Te pomanjkljivosti je potrebno čimprej odpraviti. Obravnava srednjeročnega in dolgoročnega razvoja naše temeljne organizacije je prešla v široko diskusijo. Člani DS skupno z vodstvom ugotavljamo potrebo po razširitvi kapacitet. Kažejo se že potrebe po novih žitnih silosih, kajti iz prakse vemo, da koruzo najlažje kupimo v času žetve. Sedaj, ko so silosi polni pa ta količina koruze pri sedanji proizvodnji zadostuje za 35-dnevno proizvodnjo. Silosi za rinfuza krmo, ki so nam prepotrebni, še vedno niso dograjeni. Ko bodo ti gotovi, bodo že potrebni novi. Izvajalec gradbenih del Agroobnova ima kljub opozorilom že 8-mesečno zamudo. V planu za naslednje leto je razširitev komandnega pulta, kompresorske postaje in energetskega prostora. V dosedanjih prostorih ne bo ob predvideni razširitvi več mesta za priključke. Pokazala se je tudi potreba po dveh celicah za apnenec in ene celice za DCP z vso opremo za pnevmatsko praznjenje in nadaljnji transport v dozirne celice. Slabo delovanje aspiracije, ki sem jo omenil že v začetku, je prišlo do izraza predvsem v drugem polletju pri razkladanju perujske ribje moke. Ribja moka, ki jo prejemamo zadnje čase, je manj mastna in bolj sipka — pra-šnata. Kvaliteta sicer ni slabša, ima pa to lastnost, da se bolj kadi, in tako je zaprašena celotna tovarna. Zato je v planu za prihodnje leto tudi ureditev močnejše aspiracije. Navedel sem le stvari, ki so nujno potrebne. Slej ko prej bomo rabiJi tudi novo cisterno za mast, saj sedanja polna zadostuje le za 7-dnevno proizvodnjo. Prav tako ne bo šlo brez cisterne za kurilno olje, predvsem, če preidemo v povečanje briketirane krme. V plan smo dali tudi novo dodatno briketirko s celotno linijo z zmogljivostjo 15 t/h. Sprejet je bil tudi plan fizičnega obsega proizvodnje za leto 1980. To je za 9 % večji od letošnjega. Za dosego plana je predvidenih 76 ljudi. Člani DS menimo, da bomo ta plan dosegli, seveda s predhodno odpravo vseh napak na napravah in s čimprejšnjo ureditvijo silosov za rinfuza krmo. Albin GAJSER (Nadaljevanje s prejšnje strani) VAS DELEGAT POROČA Lokalna skupnost za ceste Pogovor o cestah je dandanes zmeraj zanimiv, ker so ceste tudi del našega družbenega in osebnega standarda. Ta standard tudi precej čutimo pri sofinanciranju in raznih oblikah, kot so: registracija motornega vozila, nakup pogonskega goriva, odvajanje sredstev OZD po sporazumu, krajevni samoprispevek in dodatno sofinaciranje za modernizacijo raznih cestnih odsekov. Z lokalnimi cestami gospodari Lokalna skupnost za ceste. Ceste so razvrščene v sledeče kategorije: magistralne (zvezne), regionalne (republiške), lokalne (občinske) in nekategori-zirane (krajevne). Ptujska občina je zelo bogata s cestno mrežo, saj imamo 1040 m kategoriziranih cest na 100 ha površine, medtem ko znaša republiško poprečje 640 m na 100 ha. V naši občini imamo tudi zelo gosto mrežo nekategoriziranih cest, saj znaša njihova dolžina 1170 km. Če seštejemo dolžino kategoriziranih in nekategorizirah cest v naši občini, dobimo skoraj neverjeten seštevek 1813 km in če bi te dolžine strnili v ravno črto, bi ta črta segla od Ptuja do Skopja in še krepko naprej. Km Dolžina modernizacije do sedaj Dolžina makadama % moder- nizacije Magistralne ceste 41,1 41,1 — 100 Regionalne ceste 125,7 82 43,7 66 Lokalne ceste 477 226 251 48 Skupaj : 643,8 349,1 294,7 54 Iz tabele je razvidno, da imamo v naši občini komaj dobro polovico kategoriziranih cest moderniziranih (afsaltiranih). Od tega pa je dokončanih le 40 %, to pomeni, da sta položena oba sloja. V preostalih 60 % je na cestišče položen samo prvi sloj (bitugramoz) in jih bo potrebno postopoma utrjevati — položiti še drugi sloj (asfaltbeton). Z modernizacijo cest smo v naši občini začeli pozno. Sprva so se modernizirale ceste na razvitejšem predelu občine. Ostale so ceste na težjih, ilovnatih in močvirnatih predelih. Te so oddaljene od gramoznic, kar bo podražilo modernizacijo. Na račun hitrejše modernizacije lokalnih cest se je zanemarilo vzdrževanje nekaterih makadamskih cest, tako da so nekatere v brezupnem stanju. V tekočem srednjeročnem obdobju se je pri LSC zbralo manj sredstev za modernizacijo lokalnih cest, kot se je predvidevalo. Razen tega se je cena modernizacije letno dvigala za cca 30 %. Zaradi gornjih dveh dajatev bo moderniziranih manj cest. Močno pa je porasel delež krajanov z dodatnim financiranjem za razne odseke cest,tako da bo planska dolžina s tem dodatkom dosežena. Na redni seji skupščine LSC občine Ptuj, ki je bila 19. 11. 1979, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev verificirala aneks k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana razvoja lokalnih cest v občini Ptuj v obdobju 1976—1980 za leto 1980. Ta aneks je v mesecu decembru v javni razpravi v združenem delu in v KS. S sredstvi, prejetimi po aneksu, z rednimi dohodki LSC, s sofinanciranjem KS in s kreditom bi v prihodnjem letu zgradili nekaj manjših mostov, utrdili asfaltirane ceste, vzdrževali makadamske ceste, sofinancirali železniške prelaze in modernizirali naslednje ceste: Vitomarci—Gabernik 6 km, □esenci—Florjan 7 km Mostje—Hlaponci 1,4 km Stanečka vas—Naraplje 1 km Skupščina LSC je tudi verificirala Analizo razvojnih možnosti za pripravo srednjeročnega plana razvoja lokalnih cest za obdobje 1981—1985 in 1985—1990. Ta analiza bo dalj časa v javni razpravi v KS in TOZD. Priporočam vsem, ki jih mučijo »cestne skrbi« ali pa se kako drugače zanimajo za modernizacijo naših cest, da se vključijo v javno razpravo v svoji krajevni skupnosti. Štefan Laura PRAVILNIKI 0 NAGRAJEVANJU PO NORMATIVIH DELA Tokrat objavljamo in s tem dajemo v javno obravnavo kar tri predloge pravilnikov o nagrajevanju in sicer za TOZD COMMERCE, TOK HAJDINA in TOZD PERUTNINSKE FARME COMMERCE PREDLOG Na podlagi čl. 60 Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov TO in DSSS Mesokombinat »Perutnina« Ptuj, je DS TOZD COMMERCE na seji dne.-_____ sprejel pravilnik o nagrajevanju po individualnih in skupinskih normativih dela 1. člen S tem pravilnikom se določajo normativi dela po količini, kvaliteti in gospodarnosti, s katerimi se ugotavlja učinek in doprinos posameznega delavca ali skupine v ustvarjanju dohodka in delitve sredstev za OD TOZD Commerce. I. NORMATIVI PO KOLIČINI DELA 2. člen Količina opravljenega dela se ugotavlja .po posameznih prodajnih enotah. Merilo za ugotavljanje količine dela je doseženi mesečni promet prodaje na zaposlenega v posamezni prodajni enoti. Obračun OD po količini dela se vrši po naslednjih normativih: a) Tržnice ter prodajalna Miklošičeva in delikatesa Titov trg. Doseženi povprečni mesečni promet na zaposlenega % za obračun OD po količini dela nad 100.000 — 110.000 0 % - - 100-% osnova nad 110.000 — 130.000 + 2 % na startno osnovo nad 130.000 — 150.000 + 2,5 % na startno osnovo nad 150.000 — 180.000 + 3 % na startno osnovo nad 180.000 — 210.000 + 3,5 % na startno osnovo nad 210.000 — 240.000 + 4 % na startno osnovo nad 240.000 — 270.000 + 4,5 % na startno osnovo nad 270.000 — 300.000 + 5 % na startno osnovo nad 300.000 — 330.000 + 5,5 % na startno osnovo nad 330.000 — 360.000 + 6 % na startno osnovo nad 360.000 — 400.000 + 6,5 % na startno osnovo nad 400.000 — 440.000 + 7 % na startno osnovo nad 440.000 — 480.000 + 7,5 % na startno osnovo nad 480.000 za vsakih naslednjih začetih 40.000 + 0,5 % na startno osnovo b) Prodajalne in mesnica Titov trg Doseženi povprečni mesečni % za obračun OD po promet na zaposlenega količim dela 140.000— 150.000 0 % — 100-% osnova nad 150.000 — 180.000 + 2 % na startno osnovo nad 180.000 — 210.000 + 2,5 % na startno osnovo nad 210.000 — 240.000 + 3 % na startno osnovo nad 240.000 — 270.000 + 3,5 % na startno osnovo nad 270.000 — 300.000 + 4 % na startno osnovo nad 300.000 — 340.000 + 4,5 % na startno osnovo nad 340.000 — 380.000 + 5 % na startno osnovo nad 380.000—-420.000 -f 5,5% na startno osnovo nad 420.000-—'460.000 + 6 % na startno osnovo nad 460.000 — 500.000 + 6,5 % na startno osnovo nad 500.000 za vsakih naslednjih začetih 40.000 + 0,5 % na startno osnovo V primeru, da je doseženi promet na zaposlenega nižji od planiranega ali nižji od spodnje meje najnižjega razreda, se obračunava negativni del v enakem % od startnih osnov kot je Višina nedoseganja. Negativni del se obračunava le do 90 % startne osnove. c) Kuhinja im točilnica Titov trg Osnova za obračun OD po količini je planirani promet na zaposlenega. Odstotek preseganja ali nedoseganja planiranega prometa je istočasno osnova za obračun OD po količini dela. Skupna delovna sila prodajalne Titov trg (blagajničarke), se razdeli po višini procenta med mesnico, delikateso in točilnico. Vodja prodajalne Titov trg se po višini procenta razdeli med vse tri oddelke (vključno s kuhinjo). d) Skladišča in prodajalne z reprodukcijskim materialom Osnova za obračun OD po količini dela je planirani promet na zaposlenega. Odstotek preseganja ali nedoseganja planiranega prometa je istočasno osnova za obračun OD po količini dela. Obračun OD šoferjev v prodajnih skladiščih se bo vršil na osnovi povprečnega % preseganja ali nedoseganja skladišča. Ta način obračuna velja začasno, dokler niso izdelana posebna merila za nagrajevanje šoferjev. Obračun preseganja ali nedoseganja pod točko c) in d) se bo vršil po naslednji lestvici: Preseganje: do 5 % nad 5 do 10 % nad 10 do 15 % nad 15 % Nedoseganje: do 5 % nad 5 do 8 % nad 8 do 10 % e) Terenska prodaja: Osnova za obračun OD po količini dela je dinamika letnega plana. Preseganje planiranega prometa se obračuna v višini 0,70 % za bruto OD po količini dela. V primeru nedoseganja planiranega prometa, se startna osnova zmanjša za enak % kot je bilo nedoseganje, vendar največ do 90 % startne osnove. 3. člen Ostali delavci, ki ne delajo po normativih se v obračunu OD po količini dela vezani na izpolnitev dinamike plana prodaje TOZD. Njihov delež v obračunu OD je 100 % od doseženega preseganja ali nedoseganja plana. 4. člen V primeru podražitev oz. splošnega porasta cen prodajnega blaga se korigira višina razredov in planirani procent za enak % kot je % povečanja prodajnih cen. II. NORMATIVI PO KVALITETI DELA 5. člen V cilju doseganja čim boljše kvalitete dela bomo ugotavljali doprinos delavca ali skupine h kvaliteti dela. Kvaliteta dela posameznika ali skupine se bo ugotavljala na osnovi ocenitve dela po zato določeni komisiji. Komisija mora vsake tri mesece podati poročilo o kvaliteti dela, pri čemer upošteva naslednje kriterije: — brez pritožb strank na slabo postrežbo, ceno in količino prodanega blaga — brez intervencij inšpekcijskih služb, ki bi imele za posledico denarno kaznovanje (sodišča, sodniki za prekrške) — brez intervencij interne kontrole na čistočo in osebno higieno — za redno dostavo mesečnih obračunov in ostale dokumentacije — brez primanjkljaja nad 300,— din. Na osnovi navedenih kriterijev se kvaliteta dela ugotavlja na naslednji način: — v kolikor je pozitivno izpolnjenih 5 kriterijev, se prizna za kvaliteto dela 2 % na osnovo OD — če ni izpolnjen eden od navedenih pogojev se odbije 2 %, tedaj se izplača 100 % osnova OD — če nista izpolnjena dva pogoja se odbijeta 2 % in je stanje OD minus 2 % od osnove — v kolikor ni izpolnjen eden od pogojev tč. 1 in 2, se odbije v vsakem primeru 2 %,tako, da je za izplačilo OD — 2 % od osnove. 100 % izplačilo preseganja 80 % izplačilo preseganja 60 % izplačilo preseganja 10 % izplačilo preseganja — zmanjšanje izplačila startnih osnov za 40 % nedoseganja — zmanjšanje izplačila startnih osnov za 60 % nedoseganja — zmanjšanje izplačila startnih osnov za 80 % nedoseganja. Po gornjem načinu bi se ocenjevali vsi zaposleni v prodajalnah, kioskih in skladiščih, ki so neposredno vključeni v prodajni proces, medtem ko bi se režijski delavci nagrajevali po povprečju vseh enot. HI. NORMATIVI PO GOSPODARNOSTI 6. člen Za ugotavljanje uspešnosti gospodarjenja upoštevamo: 1. Prihranke na stroških 2. Preseganje ali nedoseganje planiranega dohodka II. (po samoupravnem sporazumu o pridobivanju dohodka in dohodkovnih odnosih). Pod točko 1 so zajeti naslednji stroški: stroški porabljenega materiala, energije, transportne storitve, vzdrževanje delovnih sredstev, ostale proizvodne in neproizvodne storitve, odpisi drobnega inventarja, embalaže in avtogum, stroški reprezentance in reklame, drugi materialni stroški, dnevnice, terenski dodatki in ostala povračila stroškov (skupine stroškov od Kto — 418). Izhodusce za obračunavanje prihrankov oz. prekoračitev so ugotovljeni sedanji stroški v primerjavi z doseženo 'realizacijo prodaje. Prihranki ali povečani stroški se v viširti 50 % obračunajo v + a® — pri OD. 7, člen Evidenco stroškov je potrebno voditi po posameznih nosilcih stroškov v vsaki prodajalni — obračunski enoti. Vsi delavci obračunske enote so pri obračunu OD po gospodarnosti udeleženi z istim %. 8. člen Do stimulacije po kriterijih dohodka II so upravičeni vodje TOZD, vodja grosistične in maloprodaje. Osnova za ugotavljanje preseganja ali nedoseganja dohodka je planirani dohodek II v primerjavi z doseženim dohodkom II. Stimulacija iz tega naslova se obračuna po naslednjih kriterijih: — pri preseganju do 5 % se obračuna 50 % od doseženega % preseganja — pri preseganju nad 5 do 10 % se obračuna 30 % od doseženega % preseganja — pri preseganju nad 10 % se obračuna 10 % od doseženega % preseganja. ista merila pri obračunu OD veljajo tudi v primeru nedoseganja planiranega dohodka II. 9. člen Vši ostali delavci (režijski delavci, skladišče in hladilnica PP Commerce) so pri obračunu OD po gospodarnosti obračunani na osnovi prihrankov oz. preseganja stroškov vodstva TOZD Commerce po enakih kriterijih kot so opredeljeni v 6. čl. tega pravilnika. 10. člen Doseženi učinki po kriterijih količine, kvalitete in gospodarnosti se obračunajo na startne osnove za vloženo delo. V kolikor to ni mogoče, pa se preide na obračun OD v mejah možnosti, ki jih določa pravilnik o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. 11. člen V primeru negativnega obračuna OD iz naslova kriterijev količine, kvalitete in gospodarnosti, ta ne more biti nižja od 90 % obračunane akontacije. 12. člen Pri nagrajevanju po delu se pri obračunu OD mora upoštevati delež OD v dohodku. Odstopanje navzgor ali navzdol ( + , —) se poračuna v naslednjem obračunskem obdobju, najkasneje pa pri letnem obračunu, v skladu s pravilnikom o delitvi dohodka in OD. 13. člen Obračun nagrajevanja po kvaliteti in gospodarnosti se vrši tro-mesečno, če s pravilnikom ni določeno drugače. 14. člen Za nagrajevanje po delovnem učinku mora TOZD organizirati vodenje naslednjih evidenc: —- dnevno evidenco opravljenih ur posameznih delavcev — mesečno evidenco o doseženem prometu — mesečno evidenco doseženih učinkov — delovni list — poročila komisij o oceni kvalitete —• poročila o porabljeni količini goriva, el. energije in ostalih stroških, ki so opredeljeni v 6. čl. Podatki morajo biti dostavljeni v knjigovodstvo OD v času, kot ga predvideva rokovnih za oddajo likvidiranih knjigovodskih listin, ki je sestavni del pravilnika o računovodstvu OZD. 15. člen V primeru višje Sile se pri obračunu stimulacije po količini, kvaliteti in gospodarnosti izvrši popravek normativov. 16. člen Normativi za nagrajevanje po količi ni, kvaliteti in gospodarnosti se bodo po potrebi preverjali in usklajevali v tromesečnem roku. 17. člen Za vse spremembe in dopolnitve pravilnika o normativih dela je pristojen DS TOZD. 18. člen Ta pravilnik začne veljati 8. dan po njegovem sprejemu in objavi. V Ptuju, dne....................... Predsednik DS: Oddelek delikatese v prodajalni na Titovem trgu (Foto: L. C.) TOK HAJDINA PREDLOG Na podlagi čl. 60. Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov TOK Hajdina, je zbor delavcev na seji dne....-.....sprejel po pravilnik o nagrajevanju in skupinskih normativih dela 1. člen S tem pravilnikom se določajo normativi dela po količini, kvaliteti in gospodarnosti, s katerimi se ugotavlja učinek in doprinos posameznega delavca oz. skupine k ustvarjanju dohodka in delitvi sredstev za OD v TOK Hajdina. I. NORMATIVI PO KOLIČINI DELA 2. člen Za ugotavljanje količine opravljenega dela se za posamezne delovne naloge določajo naslednji normativi: Za vodenje posameznih proizvodnih okolišev je osnova za ugotavljanje normativa količin dela planirana oddaja piščancev izražena v komadih. Preseganje ali nedoseganje planiranih količin se izrazi v procentu, ki služi kot osnova za obračun OD. Med letom se planska količina poveča za vse nove kapacitete. Pri novih kapacitetah, ki jih je pridobil vodja proizvodnega okoliša sam, se za prvi dve oddani vzreji plan ne poveča, ampak je to presežek vodje okoliša. Za obračun presežka je osnova 720 m2 uporab- ne vzrejne površine za kar sprejme vodja okoliša za prvi dve oddani vzreji po 3 %. Pri pridobitvi večje ali manjše uporabne površine (720 m2) se obračun vrši proporcionalno z zgornjimi merili. Vsa na-daljna oddaja pa se vključi v planirane količine. V primeru nastanka višje sile in ne po krivdi vodje okoliša se za izgubljene kapacitete zniža planirana količina in s tem osnova za obračun OD po količini dela. Ostali delavci, iki ne delajo po normativih, so v obračunu OD po količini vezani na izpolnitev dinamike količinskega plana TOK. Njihov deležv obračunu OD je 100 % od doseženega procenta preseganja ali nedoseganja plana. Obračun OD po količini dela se vrši po mesecih, s tem, da se za vsako tromesečje uporabi komulativni obračun. II. NORMATIVI PO KVALITETI DELA 3. člen V cilju doseganja čimboljše kvalitete dela bomo ugotavljali doprinos delavca h kvaliteti po proizvodnih rezultatih v vzreji piščancev pri kooperantih. Izhodišče za obračun kvalitete je planirana povprečna teža, 'ki je za leto 1980 določena v višini 1,78 kg, s toleranco do 1,76 kg. Dosežena Višja ali nižja teža se ovrednoti po nasled-njil lestvici: a) preseganje: od 1,76 —1,78 kg nad 1,78 — 1,81 kg nad 1,81—1,84 kg nad 1,84—1,87 kg nad 1,87 kg bj nedoseganje: od 1,76 —1,78 kg pod 1,76 — 1,73 kg pod 1,73 —1,70 kg pod 1,70 —1,67 kg pod 1,67 kg 0 % (100 % akontacija) + 0,5 % na startne osnove + 1 % na startne osnove + 1,5 % na startne osnove + 2 % na startne osnove 0 % (100 % akontacija) — 0,5 % na startne osnove — 1 % na startne osnove — 1,5 % na startne osnove — 2 % na startne osnove Podatke o povprečni mesečni teži in številu piščancev daje TOZD Mesna industrija. Za vodje proizvodnih okolišev je osnova za obračun kvaliteta dela, dosežena povprečna živa teža piščancev na njihovem področju. Za delavce, ki neposredno sodelujejo v proizvodnji (veterinarska služba, vhlevljevalci, razkuževalci, vodja TOK, tehnični vodja proizvodnje, svetovalec, vsklajevalec, razvoz plina, vodja za investicije, skladiščnik in referent za transport) je osnova za vodenje obračuna kvalitete dosežena povprečna živa teža celotne TOK. Za ostale delavce se kvaliteta ugotavlja na podlagi ocenitve opravljenega dela posameznika za kar je pristojna za to določna komisija. Na osnovi kvalitete dela komisija poda mesečno oceno, ki se giblje v intervalu ± 2 %, pri čemer se normalna kvaliteta ovrednoti z 0 % (100 % akontacija). III. NORMATIVI IZ GOSPODARNOSTI 4. člen Za ugotavljanje uspešnosti gospodarjenja upoštevamo: — prihranke pri naslednjih stroških: kurjavi, električni energiji, PTT stroški in vsi službeni prevozi na teren. Pri ugotavljanju prihrankov po navedenih stroških so osnova povprečni planirani stroški na enoto. Prihranki ali povečani stroški se obračunajo s 50 % udeležbo v korist ali škodo OD. Na prihrankih oz. prekoračitvah so udeleženi vsi delavci TOK z enakim procentom. — manjko piščancev: Osnova za znižanje ali povečanje manjka piščancev je povprečno 5,5 % od števila vhlevljenih piščancev. Nadaljnji manjko ali višek pa se obračuna po naslednji lestvici: a) znižanje: 5,50 % = 0 % (100 % akontacija) pod 5,50 — 5,25 % = + 0,5 % na startne osnove pod 5,25 — 5,00 % = + 1 % na startne osnove pod 5,00 — 4,75 % = + 1,5 % na startne osnove pod 4,75 % = + 2 % na startne osnove b) zvišanje: 5,50 % = 0 % (100 % akontacija) nad 5,50 — 5,75 % = 0,5 % na startne osnove nad 5,75 — 6,00 % — —— 1 % na startne osnove nad 6,00 — 6,25 % = 1,5 % na startne osnove nad 6,25 % = 2 % na startne osnove Obračun OD iz naslova zvišanja ali znižanja manjka velja za vodje proizvodnih okolišev in vhlevljevalce. — preseganje ali nedoseganje načrtovanega dohodka li (samoupravni sporazum o pridobivanju dohodka in dohodkovnih odnosih) Obračun OD iz naslova dohodka II velja za vodjo TOK, svetovalca, tehničnega vodjo, vsklajevalca in veterinarsko službo. člen Pri nagrajevanju po delu se pri obračunu OD mora upoštevati delež OD v dohodku. Odstopanja navzgor ali navzdol (+, —) se poračunajo v naslednjem obračunskem obdobju, najkasneje pa pri letnem obračunu, 6. člen Za nagrajevanje po delovnem učinku mora TOK organizirati vodenje naslednjih evidenc: —■ mesečne zbirnike podatkov o povprečnih težah, o oddanem številu In manjku, z izračunanimi procenti nagrajevanja; —; delovni list; — mesečno poročilo komisije o oceni kvalitete za režijske delavce. Podatki morajo' biti v knjigovodstvu osebnih dohodkov v času, kot ga predvideva rokovnik za oddajo likvidiranih knjigovodskih listin, ki je sestavni del pravilnika o računovodstvu organizacij združenega dela. 7. člen V primeru negativnega obračuna OD iz naslova kriterijev količine, kvalitete in gospodarnosti ta ne more biti nižji od 90 % obračunane akontacije. 8. člen Normativi za nagrajevanje po količini, kvaliteti in gospodarnosti, se bodo preverjali in po potrebi vsklajevali v 3-mesečnem roku. 4. Valilnica Osnova za izračun enote proizvoda je izvaljeno-oddano število DSP. 5. Farma brojlerjev Breg Osnova za izračun enote proizvoda je čista teža oddanih piščancev. 6. Za sortiranje in prevoz nastilja se za OD po količini dela uporabi povprečni procent preseganja ali nedoseganja DE Sela, Kidričevo, Trnovci. Tarifa vsebuje elemente vloženega dela z dodatki za deljeni delovni čas, nočno in nedeljsko delo, vendar brez nadomestil za OD. Izračuna se tako, da se planirana vrednost deli s planirano količino proizvodnje. Dobljeni procent preseganja ali nedoseganja se pri obračunu po količini dela uporabi na akontacije OD za redno delo (brez nadur). Tarifa za vse DE je letna, obračun je kumulativni letni. 9. člen Obračun nagrajevanja po kvaliteti in gospodarnosti se vrši četrtletno oz. polletno, če s pravilnikom ni določeno drugače. 10. člen Doseženi učinki po kriterijih količine, kvalitete in gopodarnosti se obračunajo na startne osnove za vloženo delo. 11. člen V primeru višje sile se pri obračunu stimulacije po količini, kvaliteti in gospodarnosti izvrši popravek normativov. V kolikor to ni mogoče, se preide na obračun OD v mejah možnosti, ki jih določa pravilnik o delitvi dohodka 'in OD. 12. člen Za spremembe in dopolnitve pravilnika o normativih dela je pristojen zbor delavcev TOK. 13. člen Ta pravilnik začne veljati 8. dan po njegovem sprejemu in objavi. Hajdina, dne............................. Predsednik zbora delavcev; Moderni vzrejni objekti naših kooperantov se lepo vključujejo v okolje (Foto: L. C.) TOZD PERUTNINSKE FARME PREDLOG Na podlagi čl. 60 Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov TO in DSSS Mesokombinata Pe- 3. člen V obračunu OD po količini dela so v vsaki DE zajeti vsi zaposleni. 4. člen Za delovno skupnost TOZD Farme, se pri obračunu OD po količini dela uporabi povprečni procent preseganja ali nedoseganja vseh DE. II. NORMATIVI PO KVALITETI DELA 5. člen V cilju doseganja čimboijše kvalitete dela končnega proizvoda bomo ugotavljali doprinos delavca, skupine in DE h kvaliteti proizvodnih rezultatov. Osnova za obračun kvalitete v DE farma nesnic 'in valilnici je planirani procent valilnosti, v farmi brojlerjev povprečna planirana živa teža oddanega piščanca. Podatke o povprečni živi teži daje TOZD Ml. — Lestvica za obračun preseganja ali nedoseganja procenta valilnosti za farme kokoši nesnic in valilnico: doseganje planir. % izvalitve = 100 % izplačilo startne osnove preseganje, nedoseganje do 0,5 % = + — 0,5 % na startno osnovo nad 0,5 — 1 % = + — 1 % na startno osnovo nad 1 — 1,5 % = + — 1,5 % na startno osnovo nad 1,5 % = + — 2 % na startno osnovo Procent se letno določi s planom za vsako DE, valilnica pa se obračuna po povprečnem % vseh DE farm nesnic. — Lestvica za obračun preseganja ali nedoseganja v farm'! brojlerjev Breg je naslednja: a) preseganje: od 1,76— 1,78 : nad 1,78—1,81 nad 1,81 — 1,84 nad 1,84 — 1,87 nad 1,87 b) nedoseganje: od 1,76 — 1,78 pod 1,76—1,73 pod 1,73—1,70 pod 1,70—1,67 pod 1,67 0 % (100 % izplačilo startne osnove) + 0,5 % na startno osnovo + 1 % na startno osnovo + 1,5% na startno osnovo + 2 % na startno osnovo 0 % (100 % izplačilo startne osnove) — 0,5 % na startno osnovo — 1 % na startno osnovo — 1,5% na startno osnovo — 2 % na startno osnovo 6. člen Pri obračunu OD po kvaliteti dela po zgoraj navedenih kriterijih so udeleženi vsi delavci, razen režijskih — administrativnih delavcev in čistilk. Veterinarska služba, vodja TOZD in tehnolog so pri obračunu OD po kvaliteti dela udeleženi s povprečnim % vseh DE. Priprava jajc za prevoz v valilnico (Foto: L. C.) rutnina Ptuj, je DS TOZD Farme na seji dne........................ sprejel pravilnik o nagrajevanju po individualnih in skupinskih normativih dela 1. člen S tem pravilnikom se določajo normativi dela po količini, kvaliteti in gospodarnosti, s katerimi se ugotavlja učinek In doprinos posameznega delavca oz. skupine k ustvarjanju dohodka in delitvi sredstev za OD v TOZD Farme. I. NORMATIVI PO KOLIČINI DELA 2. člen Osnova za ugotavljanje količine opravljenega dela je enota pro-izvoda-tarifa, ki se izračuna za naslednje DE: 1. Farma kokoši nesnic Sela (brez sortirnice in delavcev zaposlenih pri prevozu nastilja) 2. Farma kokoši nesnic Kidričevo 3. Farma kokoš) nesnic Trnovoi. Osnova za izračun enote proizvoda za zgoraj navedene farme je število proizvedenih valilnih jajc. 7. člen Obračun kvalitete režijsko-administrativnih delavcev se opravlja na osnovi ocenitve kvalitete dela posameznika, za kar je pristojna za to določena komisija. Na osnovi kvalitete dela komisija poda mesečno oceno, ki se giblje v intervalu -I-------2 %, pri čemer se nor- malna kvaliteta ovrednoti z 0 % (100 % akontacije). Podatki morajo biti v knjigovodstvu OD v času kot ga predvideva rokovnik za oddajo likvidiranih knjigovodskih listin, ki je sestavni del pravilnika o računovodstvu organizacij združenega dela. 15. člen Normativi za nagrajevanje po količini, kvaliteti in gospodarnosti se bodo preverjali in po potrebi vsklajevaii v 3-mesečnem roku. III. NORMATIVI GOSPODARNOSTI '8. člen Za ugotavljanje uspešnosti gospodarjenja upoštevamo: 1. prihranke na stroških (el. energija, voda, kurjava, PTT stroški) 2. prihranke na konverziji (pri farmi brojlerjev Breg) 3. prihranke na mortaliteti farme Breg 4. preseganje planiranega dohodka II (po samoupravnem sporazumu o pridobivanju dohodka in dohodkovnih odnosih). ad 1) Evidenca stroškov in obračun prihrankov se vrši po posamezni DE, v primerjavi s planiranimi stroški. Prihranki ali povečani stroški se v Višini 50 % Obračunajo v breme ali dobro OD. Na prihrankih so udeleženi vsi delavci posameznih DE z istim %, razen delavcev, ki so udeleženi po stimulaciji iz dohodka II. ad 2) Prihranki na krmi ali preseganje planiranega normativa porabe (konverzije) se upošteva v farmi brojlerjev Breg. Osnova za obračun OD je planirana konverzija, odstopanja navzgor ali navzdol se obračunajo po naslednji lestvici: _ (pripravi komisija) Udeleženi so vsi perutrtinarji (krmilci). Ta kriterij se zaradi uvajanja nove tehnologije začasno ne uporablja. ad 3) Izhodišče za obračun prihrankov na mortaliteti. Odstopanja navzgor ali navzdol se obračunajo. ___ (pripravi komisija) Pri preseganju oz. nedoseganju % mortalitete so udeleženi vsi delavci farme razen vodje. Ta kriterij se zaradi uvajanja novega časa vzreje (50 — 51 dni) začasno ne uporablja. ad 4) Do stimulacije po kriterijih dohodka II so upravičeni vodja TOZD, vodje DE, veterinarji in tehnologi. Osnova za ugotavljanje preseganja ali nedoseganja dohodka je planirani dohodek II, v primerjavi z doseženim dohodkom II. Stimulacija za znižanje lastne proizvodne cene, ki se izraža v dohodku II, se obračuna po naslednjih kriterijih: — pri preseganju do 5 % se obračuna 50 % od doseženega procenta preseganja, _ — pri preseganju nad 5 do 10 % se obračuna 30 °o od doseženega procenta preseganja, — pri preseganju nad 10 % se obračuna 10 % od doseženega procenta preseganja. Ista merila pri obračunu OD veljajo tudi v primerjavi nedoseganja dohodka. 9. člen Skupni obračun stimulacije za delavce, ki ne delajo po normativih ne more biti višji kot ga v povprečju dosegajo proizvodni delavci po količini, kvaliteti in gospodarnosti. 10. člen Doseženi učinki po kriterijih količine, kvalitete in gospodarnosti se obračunajo na startne osnove za vloženo delo. 11. člen V primeru negativnega obračuna OD iz naslova kriterijev količine, kvalitete in gospodarnosti ta ne more biti nižji od 90 % obračunane akontacije. 12. člen Pri nagrajevanju po delu se pri obračunu OD mora upoštevati delež OD v dohodku. Odstopanja navzgor ali navzdol ( + ,—) se preračunajo v naslednjem obračunskem obdobju, najkasneje pa pri letnem obračunu, v skladu s pravilnikom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. 13. člen Obračun nagrajevanja po kvaliteti in gospodarnosti se vrši četrtletno oz. polletno, če s pravilnikom ni določeno drugače. 14. člen Za nagrajevanje po delovnem učinku mora TOZD organizirati vodenje naslednjih evidenc: — poročilo o številu iznesenih valilnih jajc po skupinah, o številu izvaljenih DSP po skupinah, številu oddanih piščancev po skupinah — poročilo o ševilu vloženih valilnih jajc po skupinah — poročilo o procentu preseganja ali nedoseganja mortalitete, poprečne teže in konverzije — delovni list — mesečno poročilo komisije o oceni kvalitete — mesečno poročilo o porabljeni količini goriva in električne energije, vode, kurjave in PTT stroških. 16. člen V primeru višje sile se pri obračunu stimulacije po količini, kvaliteti in gospodarnosti izvrši popravek tarif oz. normativov. V kolikor to ni mogoče, se preide na obračun OD v mejah možnosti, ki jih določa pravilnik o delitvi dohodka in OD. 17. člen Za spremembe in dopolnitve pravilnika o normativih dela je pristojen DS TOZD. 18. člen Ta pravilnik začne veljati 8 dan po njegovem sprejemu in objavi. V Ptuju, dne Predsednik DS: Vse palete morajo biti polne. Transport jajc za valilnico. (Foto: L. C.) Ob koncu planinske sezone V začetku leta smo poročali o formiranju planinske skupine v naši delovni organizaciji. Objavili smo tudi okvirni program dela v katerem smo načrtovali, da se bo vključilo v skupino okrog 50 članov kolektiva in, da bomo skupno opravi'!i okrog 90 aktivnih dni v gorskem svetu. Istočasno smo povabili k sodelovanju vse zainteresirane člane kolektiva. O delu skupine smo skozi leto občasno tudi poročali. Sezono smo zaključili 23. novembra na Boču, kjer smo pregledali opravljeno delo in pripravili okvirni načrt za prihodnje leto. Ugotovili smo, da se je v skupino vključilo 61 članov vendar vsi niso bili ravno aktivni, kljub temu smo preživeli v gorskem svetu skupno 153 dni. Obiskali smo Boč, Donačko goro, Golico, Okrešelj, Komno, Km, Srekovec, Uršljo goro, Begunjščico, Raduho in Peco. Mimo teh • rganiziranih izletov pa so posamezniki v okviru drugih skupin matičnega društva ali v družinskem krogu obiskali še Logarsko dolino, Trento, Triglav, Robanov kot, Pohorje in Jalovec. Za delo planinske skupine je konferenca osnovnih organizacij sindikata namenila 10.000 din namenskih sredstev kot pomoč pri izvedbi programa. Kljub temu smo skoraj vse finnoirali sami in tako smo prihranili 5.000 din za nabavo alpinistične opreme, kajti v prihodnjem letu načrtujemo več tur v visogorski skalni svet. V letošnjem letu je prišlo tudi do pobude za sodelovanje planinskih skupin perutninarjev Slovenije. Ker so za organizacijo tako obsežnega programa potrebna znatna sredstva ni prišlo do realizacije tega predloga, načrtujemo pa, da nam bo to uspelo prihodnje leto ko praznujemo 75-letnico delovne organizacije. V prihodnjem letu načrtujemo še smučarske in klasične zimske ture, v poletni sezoni pa pohode na Bohor, Dražgoše, v Pomurje (Park spominov), Jalovec (simbol slovenskega planinstva), jubilejni pohod na Triglav, v Kamniške alpe, Duh na Ostrem vrhu in Zasavje. Pričakujemo, da se nam bo priključilo še večje število ljubiteljev narave, saj menimo, da je program tako pester, da bo vsak sodelavec 'lahko dobil nekaj za sebe. Vodstvo planinske skupine Najboljšim športnikom sta pokale in priznanja podelila Martin Mlakar in Živorad Marinkovič (Foto: L. C.) Zaključek športnih Iger perutninarjev S podelitvijo pokalov, kolajn in diplom v mesecu novembru v TOZD Tovarna krmil so končane igre v ‘počastitev 8. dneva perutninarjev. Na tekmovanjih v počastitev 8. dneva perutninarjev se je tekmovalo v 9 panogah. Tekmovalo je skupaj 214 delavcev in delavk naše delovne organizacije ali 20 %, od tega 38 žensk in 176 moških. Zelo dobri rezultati so doseženi v streljanju, kegljanju in pikadu. Rezultati po panogah so: ŠAH ekipno: 1. TOZD Commerce 6 2. TOZD Perutninske farme 4 3. TOZD Mesna industrija 2 posamezno: 1. Boj Djuro 8:1 2. Gavez Mirko 8:1 3. Žgeč Mirko 6:3 MINIGOLF ekipno: 1. DSSS 307 2. TOZD Commerce 335 3. TOZD Perutnin. farme 469 posamezno: 1. Šafranko Anton 57 2. (Mlakar Martin 62 3. Marinkovič Živorad 62 1. Kokol Terezija 57 2. Pogelšek Marija 61 3. Rimele Erna 67 PIKADO ekipno: 1. TOZD Perutnin. farme 222 2. DSSS 218 3. TOZD Commerce 141 posamezno: 1. Draškovič Marija 64 2. Beramič Frančka 57 3. Zajc Justika 56 STRELJANJE ekipno: 1. TOZD Mesna industrija 767 2. DSSS 620 3. TOZD Servis 597 posamezno: 1. Babusek Branko 177 2. Sladnjak Stanko 173 3. Kočevar Samo 169 1. Kirbiš Jelka 166 2. Rimele Erna 125 3. Koren Sonja 99 NAMIZNI TENIS ekipno: 1. DSSS 1 4 2. DSSS II 2 3. Mesna industrija posamezno do 35 let: 0 1. Letonja Drago 2. Stajnko Anton 3. Jurkovič Peter posamezno nad 35 let: 1. Marinkovič Živorad 2. Tovornik Alojz 3. Mlakar Martin MALI NOGOMET ekipno: 1. TOK Hajdina 2. TOZD Servis 3. TOZD Tovarna krmil KEGUANJE ekipno 1. DSSS 2291 2. TOZD Servis 1490 3. TOZD Mesna industrija 1428 posamezno: 1. Mlakar Ciril 443 2. Vrtič Marjan 416 3. Centa Ciril 404 1. Kokol Terezija 189 2. Cvetko Frančka 142 3. Špehonja Julčka 89 SKUPNA UVRSTITEV EKIP Po zaključku tekmovanja v vseh panogah je skupna uvrsti- tev naslednja: točk 1. DSSS 60 2. TOZD Mesna industrija 41 3. TOZD Commerce 32 4. TOZD Perutnin. farme 29 5. TOZD Servis 25 6. TOK Hajdina 11 7. TOZD Ptujska tiskarna 10 8. TOZD Tovarna krmil 7 Skupni zmagovalec za 1979 je DSSS -že drugič). leto Komisija za šport in rekreacijo pri konferenci sindikata DO Mesokombinata Perutnina Ptuj, pričakuje še večjo udeležbo na tekmovanjih v letu 1980 za 9. dan perutninarjev in 75 obletnico naše delovne organizacije. M.Ž. Koncert komornega moškega zbora Ptuj Vsak tretji pevec iz Perutnine Komorni moški zbor med nastopom (Foto: L. C.) O uspelih nastopih komornega moškega zbora iz Ptuja lahko večkrat beremo v Tedniku, pa tudi preko radia večkrat slišimo o teh prizadevnih pevcih. Svoj prostor so dobHi tudi v drugih sredstvih obveščanja povsod, kjer so se predstavili s svojo ubrano pesmijo. Teh nastopov in koncertov pa ni bito malo, saj zbor deluje že od leta 1961. Težko bi bilo našteti vse nastope na prireditvah delovnih kolektivov, svečanostih ob praznikih, na revijah in koncertih, zato naj omenim le uspele nastope na medrepubliških srečanjih bratstva in prijateljstva in gostovanja v zamejstvu, predvsem pri koroških Slovencih. Prizadevnost pevcev je biia tudi nagrajena. Na mednarodnem tekmovanju zborov v stari Gorici se je ptujski komorni moški zbor visoko uvrstil, saj je osvojili drugo in tretje mesto. Srebrno odličje je osvojil tudi v Mariboru na tekmovanju pevskih zborov Slovenije »Naša pesem 74«. Na ta uspešni zbor, ki šteje 28 pevcev pa smo lahko delavci Perutnine še posebej ponosni, saj je med pevci kar 9 naših sodelavcev. Zbor čigar umetniški vodja je Franc Lačen, je 7. decembra organiziral samostojni koncert v prepolni dvorani Narodnega doma. Med obiskovalci je bilo tudi veliko število naših delavcev. Za ubrano umetniško petje so obiskovalci vsakič nagradili z gromkim ploskanjem in še posebej solista Marjana Brgleza in Feliksa Polanca. Na tem koncertu so pevcem podelili 16 Gallusovih značk za aktivno delo na glasbenem in pevskem področju. Med nagrajenci so bili tudi trije naši delavci in sicer sta bronaste značke prejela Mirko Šegula in Feliks Polanec (slednji sicer z zamudo), Jože llovšek pa je bil nagrajen z zlato značko za več kot 25Jletno pevsko udejstvovanje. Iz našega kolektiva je nosilec zlatega odličja še Slavko Brglez. Nagrajencem tudi naše iskrene čestitke! Uredništvo Nogometaši - zmagovalci [Foto: Ž. Marinkovič) NOVOLETNA KRIŽANKA '-UKA 0& KASPIJSKEM MOgJK ULIČNA iMPEeKA /lesio v mnAtu STE~ BRiSce UNITED KeNlCM 2MAKŽ^ uo&eui SESTAVIL EDI KiAsiit- 10BO AesiA v INDUST SfcDlSčJH SKLAm MEH~ hAkis OfeRwA fb/ka GttA /žRAet- P?ur/R [vis-Al) saho- JESl fkams pevka Hf-OJ? skA- AekijA CRMSM ft£Me ^ niVčl MUO\l WLBT S-EK-IT s/ AWi| QRK£P»6 zvezde PR66/- vAlKA 4aAimA Pevec- TOPIČ skAkiki- maveki 3>tofeiž ^26120 V Sž see^o wovo A^ol E fKM f»L/- vAN7£ VOBE, LOPtSlO V Eeteno cseBA e 'HAHA&-PAzAtč' PRiPMV\i: SAPREfJSS RA- N)£NC£V 'ZOSTANei! VeKilA travnik CB vca?i VOP&UD v slAsild <5-LAA6 L^UfeKc TV/tf&LCL UPu&Aj VULTIH GRM F/LMStf feŽSEf M*v- raR34M TPAlni PKA&EH TRŽAMI PRORAČUN ZNAHM PVTVHoE GUM ROKA Al/ NOfrA NOVO SREBRO VALJEVO METAL //6 /N 2VČW} B06 2Lft © wmjp v glA&ilo VsotA AlAHtnA Mina ŽME& KOA/N Ll- kat/ir GLAVNO MESTO 5»ieWN/ve iVAZiE- ANSAP&EL SLAVKO 6-K.UM EHICA l-ežmA. ENOTA NARICO CKORM £LA l:kAR. PON HURRAV FILNSKfl žV€2Dft KI MR RAL/A/ emiARs Ul HANET KRKUŽNI Krr WliUJ V GTASILO LfiTINOKJ TKimK cvtA VRHA BA-EomftM iN&nNia Humova.. mu m KOČEVJU tolovAt TluRiKj ZLATNIK GAUoho MORALI vi/piri mp/sto v GLASILO NASe noRVE Mak OAP rom MSA IlAt) LISTAVEC. PAPlAVl VLADIMIR LEVSTIK UMR& fKimusu vPiAVli M&mv L&EN/ ?Rlilt>Kl ŽEAStAi KI PILOTIRA Arvrorv Spi/££ zdravilna rastlina ž&LEzT-NlŠKfl Kom Po-ZKUJA HUDoev/A 0&L?UEA IVRoK£> KLADA njkA VUKAN ČLOVEK 2 VELIKIMI OČMI iEI/ERNl JELEN AlmANLA evA &RSeN GnzPNl ČUVAJ Apetit F/S« KsaveR MešiLp DOpISID Evi&lLo SOftA K SPRI SORI tAliSoW\ CPAnŽAM RltSeviHE SPAOIRRl VZRIPPU AleA kersajik LOČ&ILO NA&EL]£ RAJKOM, LEHA SoRCNJE V INV17I cuReio STEVAN SR.&SU PESKI K zve&jA DRŽAVA V ZDA TEKA M£P ipANom IN SH 2fl'- H£dCE~ (dGV/NE REBUS: RO RO RO RO RO RO RO RO Ptujski perutninar, glasilo delovnega kolektiva In kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Angela Andrejak, Ivan Ciglar, Marija Glaser, Jože llovšek,, Justika Kristovlč, Martin Mlakar, Franc Potočnik. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen. Naklada 1900 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije številka 421-1/72 z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.