Šnviar. la Corresponden-cia a: »'»s. Čorreo \o, s. Sucnrsal 17 - lis. Aires. Reaaccion y AdminislraciAn Msandko u alem 14 T. E. »4-1822 Uradne ure od 10—12 ' * "AROČNINA: Za eno leto $ 8,— Za pol leta $ 5,-—-Za inozemstvo 2 dolarja *®»am»xna žtov. 20 cts. S 10vchski Glas REG ISTRO NACIONAL DE LA PROPIBDAD INTBLBCTUAL No. 297218 (LA VOZ E S LOVEN A) PERIODICO QUINOENAL I>E LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (ITIJCIOHSIjAVA) PARA TODA SUD AMERICA 1 o a j 1° S * Bil FRANQUEO PAGADO ConeetiAn N* 3158 In n c m TARIFA REDUCIDA Conc«ii6n N’ 1551 LETO (ARO) ru. BUENOS AIRES, 13 DE AGOSTO (AVGUSTA) DE 1949 No. 33 U PRIMERA MITAD DEL PLAN QUINQU£NAL YUGOSLAVO SE CUMPLIO Hace poco se termino la primera mitad del Plan Quinuenal yugoeslavo. ta mayoria de fabricas, usinas, m!nas yugoslavas, y mas de veinte ramas de ^ produccion industrial, han cumplido con sus planeš de produccičn, antes de que el mencionado semestre termine. Los resultados y victorias, que obtu-vieron nuestros pueblos en la primera mitad del Plan Quinquenal, son enormes y dificjles de apreciar. La clase obrera, juntamente con los labradores de la tierra y las demas masas laboriosas de nuestra patria, llevaron una lucha sin aliento, consiguiendo victoria tras victoria sobre esperadas e inesperadas dificultades. Los ultimos resultados y victorias, obtenidos en la lucha por el cumplimiento del plan para el primer semestre de 1949, y con esto de la primera mitad del Plan Quinquenal, nos comprueban que ,prosiguiendo con el mismo entusiasmo y decision, se llegura a sobrepasar lo previsto por el Plan Q,uinquenal para este ano, como tambien el mismo en su totalidad. Los dos anos y madio, 9ue pasaron del Plan Qinquenal, representan solamente el periodo inicial y la primera fase del mismo, durante el cual, nuestros pueblos, consiguie-ron valiosisimas experiencias en lo que concierne a la economia planifi-cada, y por otra parte, a medir sus propias fuerzas en ia construccion del socialismo. El cumplimiento del plan, para el primer semestre de 1949, y con esto de la primera mitad del Plan Q,uinquenal, nos llega justamente en el momento de cumplirse un ano de la aparicičn de la burda e infame Hesolucion del Cominform, como tambien de innumerables ataques contra fcuestro pais por parts de los dirigentes de la U.R.S.S. y los demas paises de las democracias populares. Pero, los magnificos resultados, obtenidtjs hasta aliora en la construccion del socialismo en Yugoslavia, han hechio Pedazos las burdas mentiras e inventos de le “criticos” cominformistas, y demuestran de una manera palpable que la posocion de los pueblos yugO-slavos es la unica .iusta. La obstinacion en no entrgar las maqun?.s y otra s ttercaderias, el incumplimiento de los tratados comerciales, etc., hechos Por los paises cominformistas con la esperanza de que minaran de esta *&anera el socialismo en nuestra partia, no pudieron impedir g. nuestros Pueblos el cumplimiento del grandioso plan. Al contrario, la posicion anti-socialista, de estos paises, en lo que concierne a la construccion del socia-lismo en Yugoslavia, ayudo todavia mas para fortalecer la unidad de todas las capas laboriosas de la Nueva Yugoslavia, y los resultados obtenidos com-Prueban, a su vez, que la construccion del socialismo en nuestra partia factible con nuestras propias fuerzas. El ascenso conseguido, durante este periodo, en todas las ramas de Nuestra economia es considerablemente mas grande de lo que corresponderia ? la primera mitad del tiempo de nuestro Plan Quinquenal. En la produccion Industrial y agraria, por ejemplo de la Reptiblica Popular de Croacia, se consiguieron ya los resultados correspondientes, segun el planeamiento, para ano 1951. De la mišma manera, toda la industria del mencionado Estado Popular, consiguiose, en el caso de que marqu8mos la produccion planeada Para 61 ano 1951 con 100, en el ano 1947, 51 %; el 1948, 85 %; esperando conseguir en este ano el 97,5 % de lo cual se realizo ya en el primer semestre el 43 %. Este ascenso en la produccion industrial, en el mencionado Estado opular, y esto vale para los demas tambien, es resultado del engrande-®imiento de toda la industria yugoslava, a la cual še entrega diariam-snte nuevos, como tambien ensanchados viejos establecimientos industriales. Al jJUsmo tiempo esto nos demuestra la fuerza de nuestra patria. como tam-len sus posibilidades, asegurandonos, a la vez, el fortalecimiento y un mar-®ado ascenso en las demas ramas de la produccion. Ademas nos indica que a realizacion del Plan Quinquenal yugoslavo sera no solamente cumplido, slno tambien sobrepasado. Las victorias, conseguidas en el terreno agrario, no se quedan atras. uede decirse que casi marchan al unisono con las conquistas en la pro-'»uccion nacional. Tales resultados son realizados debido a la consciencia de nuestras asas laboriosas del campo, las cuales saben que con la realizacion del °cialismo se asegurara para ellos tambien el bienestar y una vida mejor. stos resultados serian imposibles sin el fuerte desarrollo del socialismo en el campo. Lo conseguido en los sectores de la industria y rural ha tenido su lab°n-anC*a en la elevacion del standard de vida de nuestras masas ooriosas. Como ejemplo citaremos que durante este aiio se consiguio aumen- en 30 %, mas que en el aiio 1948, las posibilidades de adquisicon de extiles y calzados. ^ Todo esto nos habla sobre las grandes riquezas que existen en nuestra P tria y las inagotables fuerzas creadoras de nuestros pueblos. Consiguiendo ban1 decisivos en la realizacion del Plan Quinquenal hemos compro- ado que podemos construir, con nuestras propias fuerzas, el socialismo en *uestra patria. v I*as masas laboriosas de Yugoslavia no tienen miedo de las amenazas, ®ngan de donde vengan. Ellos prošeguiran, hoy dia, guiados por el querido ariscal Tito, por el camino de nuevas, y todavia mas grandes, victorias, a°ia la total realizacion del Plan Quinquenal, hacia el socialismo. IZ JUGOSLAVIJE Veliko zborovanje v Ljubljani proli krivičnosti pariške konference Dne 23. junija zvečer je ljubljansko prebivalstvo napolnilo unionsko dvorano do zadnjega kotička ter se zbiralo po sosednjih ulicah in prostorih, kjerkoli so bili nastavljeni zvočniki. Tega j zelo važnega in pomembnega zborovanja se je udeležila domala vsa Ljubljana. tudi v Parizu za časa tiste ministrska konference. Govoril je predsednik Zveze koroških bojevnikov tov. F. Primožič, ki je obsodil krivične sklepe sveta zunan.jih ministrov, ki priznavajo senžermenski diktat in potrditev imperialističnih teženj velike Nemčije, ki so v p reto k- mmmi. Veliko protestno zborovanje v se je udeležilo nad Ljubljani v dvorani Uniona, katerega 10.000 Ljubljančanov. Ljudje so z ogorčenj' nad katerimi so štirje zunanji ministri na svoji konferenci v Parizu zavrgli zahtevo Koroških Slovencev in zavezniške Jugoslavije po tem, da se ji naj priključi Koroška in plača vojna škoda, storjena od hitlerjevske "Avstrije. “TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO!” — “PARIŠKE KUPČIJE NE PRIPOZNAMO!” — “NE DOVOLIMO PRODAJATI KRVI NAŠIH BRATOV!’’ — “SLOVENSKA KOROŠKA JE NAŠA!” Tj.1 so bili vzkliki in klici med do kraja razburjenimi množicami v dvorani in izven nje, tako rekoč med vsem ljubljanskim prebivalstvom, ki- skrajno obsoja hudo krivico, storjeni koroškim Slovencem i:i jugoslovanskim narodom s to famozno odločitvijo štirih zunanjih ministrov, med katerimi je tudi sovjetski zastopnik. Obenem pa so množice tudi skrajno obsojale infornibirojevsko gonjo proti .Jugoslaviji, ki jo j' bilo čutiti vzkliki izražali skrajno I losti odprle pot hitlerizmu iu uniče-krivičnimi zaključki, s | vanju koroških Slovencev. Pruuožie .ie govoril tudi o sodelovanju koroških Slovencev v pretekli vojni in je poudaril, do so bili koroški Slovenci edina sila na ozemlju tretjega ra j ha. ki je pod vodstvom KP.J vodila borbo proti nacizmu z upanjem, da bo Slovenska Koroška priključena Jugoslaviji, kar jim je jamčila atlantska karta. Zakl jučil je svoje besede z mislijo, da ne bodo jugoslovanski narodi nikoli mogli pristati na sedanje sklepe zunanjih ministrov. Kajti krvi in pravičnega vojnega napora jugoslovanskih ljudstev ni mogoče prodati za nobeno ceno. Navzoči so z dolgotrajnim vzklikanjem in ploskanjem sprejeli resolucijo, ki obsoja sklepe sveta zunanjih ministrov fledo Slovenske Koroške in izraža solidarnost s poročilom, ki g-i je objavilo jugoslovansko zunanje mini-st rstvo. l'N> zborovanju je sledila manifestacija solidarnosti s pravično borbo koroških Slovencev. Bolgarski delavci he*@ v FLRJ Bolgarski lisk j > javil, da so iz Bolgarije zbežali v Jugoslavijo razni reakcionarji in kapitalistični elementi. Na to je Jugoslavija odgovorila, da je zbežalo v Jugoslavijo po resoluciji II’ pa do 15. maja preko 8000 Bolgarov. Izmed bolgarskih beguncev je 36 odst. delavcev, 21 odstotkov kmetov, državnih nameščencev in dijakov -)2 odst., a ostalih 7 odstotkov, 27 odst. je članov Bolgarske delavske partije (komunistov), kar pričajo njihovi dokumenti. Vsi ti begunci so izjavili, da so pribežali v .Jugoslavijo, ker se ne strinjajo, s protijugoslovansko politiko in s podrejenim položajem, v katerem se nahaja Bolgarija v odnosu z drugimi demokratičnimi državami. 59 odstotkov beguncev pa je politično neaktivnih ljudi, ki so prišli v Jugoslavijo, ker vedo, da bodo v FLRJ gotovo dobili delo, medtem ko so bili v svoji domovini brez posla. Str. - SLOVENSKI o L A 8 Num. (štev.) ...-------------- 33 — 13. avgusta 194* MESEC GOZDARSTVA Nova delovna zmaga Jugoslavije “Naši gozdovi so naše bogastvo” — so pogosto govorili partizani, kadar so se pogovarjali o bodočnosti v svobodni domovini. S ponosom so ugotavljali, da so oni tisti, ki čuvajo to bogastvo pred grabežljivimi kremplji nenasitnega okupatorja; partizani so bili gospodarji gozdov in njihovega zaklada. Julija 1949. leta, štiri leta no osvoboditvi in v tretjem letu petletke so slovenski gozdovi spet oživeli, le da so prostovoljne vojaške, zamenjale prostovoljne delovne brigade; namesto pušk in mitraljezov pojejo sekire in zase, namesto brnenja fašističnih tankov odmeva po gozdnih cestah brnenje Gozdna FDB na delu kamionov, naloženih s težkimi hlodi. Prostovoljne gozdne brigade nosijo imena slavnih padlih in živečih borcev iz Narodnoosvobodilne borbe; tako tudi na zunaj pokažejo, da nadaljujejo njihovo delo, da se bor? za socialistično-domovino — na fronti dela. Vsak dan prinašajo časopisi poročila s te mogočne fronte dela, ki je vsepovsod, kjer so gozdovi: na Kočevskem Rosil, na Pohorju, na Pokljuki. V Ljudski republiki Sloveniji je delalo do sedaj okrog 200. brigad, to je preko 18.000 prostovoljnih delavcev. Odkod so se vzeli vsi ti ljudje? Ljudska fronta je mogočna, enotna in trdna organizacija; iz nje so izšle te množice delovnih ljudi. Ljudska fronta je dala razpoložljivo delovno silo, ki ni najnujneje zaposlena na ostalih delovnih mestih. Delavec, kmet, obrtnik, intelektualec, vsi so se složno zbrali k delu — kot nekdaj k borbi. Vsi vedo: če bomo o pravem času pripravili les za izvoz, več potrebnih strojev bomo imeli, stroji pa pomenijo za nas traktorje, avtomobile, čevlje, obleko, skratka lepše in boljše življenje; partizani so imeli prav! Za člane Ljudske fronte je to preprost in enostaven račun kakor enkrat ena in ne more jih zmotiti prišepeta vanje ne z leve, ne z desne plati. Polletni plan sečnje in izdelave lesa je bil izpolnjen šest dni pred določenim rokom. Prostovoljne brigade so posekale velike množine lesa in same izpolnile 39.5 % celotnega plana. V veliki večini so s svojimi pridnimi rokami in velikim delonim poletom visoko presegle delovone norme. Najboljšim brigadam so bile podeljene v teku dela prehodne zastavice Izvršnega odbora OP, najbolojše med najboljšimi pa( so bile proglašene za “udarne”. Poleg izpolnjenega plana pa imajo brigade še posebno veliko zaslugo. V gozdarstvo so uvedle nov način bri-gadni način dela, ki pomeni prelom s starim, individualnim načinom dela, ki je manj učinkovito in brflj naporno. Sistem osebne in kolektivne odgovornosti, sistem razdelitve dela po zmožnostih, bo odslej edini način gozdarskega dela in stalni gozdni delavci ga že sprejemajo za svojega. S tem je prodrl socialistični način dela tudi v gozdarstvo, kjer je pokazal svoje prednosti, kakor v industriji in kmetijstvu. Vs* delavno ljudstvo je spremljalo brigade pri njihovem delu, razne poklicne in diletantske umetniške skupine pa so se jim oddolžile na ta način, Na žagi Marof pod Snežnikom da so jih obiskovale in jim prirejale pevske koncerte, igre gledališke in razne druge predstave in jim nudile kulturno razvedrilo. Za konec še tole. Nekateri zaviralci delovnega poleta izven meja Jugoslavije so zlonamerno zatrjevali, da bo Ljudska oblast v Jugoslaviji iztrebila in uničila gozdove s tako obsežnim izsekavanjem. Njim je poleg jugoslovanskih voditeljev najlepše odgovoril bohinjski kmet, ko je dejal, da pomenijo te akcije žele “pobiranje obresti gozdnega kapitala”. Kapital je ostal nedotaknjen. VSA TRGOVINA V JUGOSLAVIJI v državnih in zadružnih rokah Na očitke informacijskega urada, da v Jugoslaviji raste kapitalizem, da se po vaseh širijo kulaški elementi in podobno, najbolje odgovarjajo številne zadruge, ki se organizirajo dan na dan, najbolje odgovarjajo številke, ki jasno in prepričljivo dokazujeo ravno nasprotno, kot to trdijo države okrog Informacijskega urada. Poglejmo si n. pr, Madžarsko. 25'/, veletrgovine je še vedno v privatnih rokah, 80 % trgovine na drobno imajo tudi privatniki v svojih rokah. • Tudi na Poljskem zajema privatni sektor 84 % trgovskega prometa na drobno ter 4% veletrgovine. Od 154 tisoč trgovskih podjetij odpade 120 tisoč trgovin na privatni sektor. To sta dva primera trgovine v državah, ki napadajo Jugoslavijo, češ, da podpira kapitalistične elemente in jim nudi ugodne pogoje za ponovni razvoj. Karakteristika jugoslovansk > trgovine pa je postopno likvidiranje pri-vatneg*’ sektorja. Ob koncu leta 194H je državni sektor imel v svojih rokah 42 odstotkov vse trgovine, 46 odstotkov zadružni sektor, a privatni sektor vsega skupaj 14 odstotkov, medtem ko zajema blagovni promet državni sektor 53,1 odstotka, zadružni 36,6 odstotka, a privatni 1,1 odstotka celotnega blagovnega pr imeta Jugoslavije. Vsi ti podatki govore, da vodi Jugoslavija pravilno politiko socialistične države, po kateri je kapitalistični duh že popolnoma izginil iz gospodarstva, e bi bili “kritiki” okrog resolucije IU objektivni, bi Jugoslaviji ne mogli očitali stvari, ki jih ni. Toda nekaj ljudi v ZSSR in državah ljudskih demokracij si je vteplo v glavo, da preprečijo graditev socializma v FLRJ, pa Jugoslovanski narodi si z delom in na podlagi šocijalizma ustvarjajo boljšo bodočnost HIDROCFNTRALA VLASENICA V BOSNI JE PRVA, ZGRAJENA ' CELOTI — IZ DOMAČEGA MATE RJALA V čast V. kongresu KPJ ter v okvirju proslave dneva ustanka v Bosni in Ilerecgovini je bila dne 24. julija spuščena v pogon Ilidiocentrala na reki Studen Jadar blizu Vlasenie"1, katera je izdelana od prvega do zadnega kosa iz domačega materjala. Od inženirja do zadnjega težaka, so bili vsi izključno samo domači delavci. Več strojev je bilo za to hidrocentralo naročenih v Madžarski, katera jih pa ni izročila in radi tega so se graditelji odločili da bodo zaprosili domače tovarne za pomoč, katera jim seveda ni bila od-rečena. Tako so bile turbine za elektrarno izdelane v tovarni “Litostroj” pri Ljubljani, katerih montažo je vodil naš rojak Anton Fajdiga, ki pripada isti tovarni, katera izdeluje že veliko število raznih strojev. Že nekoliko dni pred otvoritvijo elektrarne so bile turbine preskušane, pa so dokazale, da so napravljene, kakor vsake uvoežne iz tujih dežel, k?r so delale popolnoma brezhibno, za kar je prav posebno treba pohvaliti “Litostroj”. Generator je delo tvornice “Rade Končar”, ki je treba tudi priznati, da je tehnično dovršeno napravljen, ker je dobro prestal poskusni čas. Vse cevi pa je izdelala železarna v Varešu, katerih dolžina je okoli tisoč metrov z 700 mm. premera. Voda, ki bo tekla PO CELI JUGOSLAVIJI so zadnje dni meseca julija praznovali osem-let-nieo od kar so se postavili proti okupatorju in njegovim podrepnikom, do-, mačim izdajlcem in pobegnili v gozd, ne vedoč kaj jih čaka jutri. Le eno je bilo tem borcem jasno: če ostanemo doma bomo počasi umirali, če pa gremo v gore, bomo mogoče kaj koristili svojemu ljudstvu. Težav, nevarnosti, lakote, bolezni in nešteto drugih težkoč so imeli, a v njihovih srcih ni bilo mesta za strah. V ven, da morajo zmagati so vse to prenašali. In vse to trpljenje tudi ni bilo zastonj. Zmagali so. Danes se vesele te svoje vstaje proti mrkemu nasilnežu, ker zmagan je in oni so gospodarji na svoji lastni zemlji. Na teh proslavah so ta dan vsi govrniki spominjali, da borba ni še končana, kajti začela se je gospodarska borba, katera pa jih ni dobila nepripravljene, zato mora tudi ta biti dobljena. In dobljena bo, zato ker so na vodstvu, v tovarnah, na polju in povsod delavci prežeti domovinske ljubezni, za katero so pripravljeni vse žrl tvovati. čeprav bi pri tem pregazili vse ljudske principe, vse kar je sveto delavskemu gibanju — pravico in resnico. Vse to delajo zato, da bi dokazali pravilnost resolucije IU ter pred vsem proleta- riatom jemljejo nase odgovornost, ker so ga varali, ker so napadli državo, ki gradi socializem, ki krepko brani mir v svetu, ki je prelila toliko krvi za zmago nad fašizmom. In namesto, da bi države, ki se ponašajo s svojo demokratičnostjo, po- magale Jugoslaviji pri njeni graditvi socializma, komaj čakajo, da se kje pojavi kakšen zastoj ter da to potem izkoristijo v svoje klevetniške namene. S tem te države prav gotovo rušijo moč delavskega razreda v svetu in zavirajo razvoj socializma. Jugoslovanski narodi pa zaradi tega ne bodo odstopili od svoje borbe, temveč kljub vsemu dosegli zmago. L. T. skozi te cevi bo dala 17, atmosfer p*1 tiska. Čeprav ta elektrarna ne spada v 11 črt velikanskih elektroenergičnih f stojank, kot so na primer : .Jablan11!' Rama, Vlasina, Zvornik, Mavrovo, liki Kostolac, Zrnovci, Mušoviča, vica in Moste, katera bo imela 53 i"' trov visok jez in bo zato največja vrste v Jugoslaviji, je vendar jasen f. kaz, kako so se naši narodi odlo® delati z lastnimi močmi in z lastni1" sredstvi da bodo petletni plan dok® čali z uspehom, pa čeprav so jim prt* tel ji odpovedali pomoč. To je sanio uspeh jugoslovanskih delavnih nekatere se zavedajo, da je blagostanj njih, kako tudi njih potomcev odvis" od delavnega poleta posameznika, » kor tudi skupnosti, ki si ustvarja " vo življenje na podlagi marksisti?"' ga. leninističnega šocijalizma. . Oj? tej priliki je imel govor m*", ster Nikola Petrovič, kateri je drugim rekel: — Leto dni izkušnje J objavi resolucije Informbiroja je ly kazalo, da ni sile, ki bi nas motila P izgradnji šocijalizma. Ob enem je l'f kazalo vso škodo te resolucije napi'* ljeno mednarodnemu delavstvu in * mokratsko-socijalitsičnemu pokreta Govorili so tudi razni drugi zaslug delavci, nato pa je bilo ljudsko i'aJ nje do pozne nočne ure. MED JUGOSLAVIJO IN ITALlj je bil prve dni t. m. podpisan nov govinski sporazum, s katerim bo ta za izmenjavo blaga znašala 54.0 milijonov lir (90.000.000 dolarjev)-podpisom te pogodbe se je tudi -J"P slavija obvezala nadaljevati najbolj politične odnose z Italijo. Italija je pred meseci prekinila tr? vinska pogajanja vsled tega, ker je J gosi a vi j a v jugoslovanski coni STO veljavila dinar mesto jugolire. Podr sana nova trgovinska pogodba je n"', go bolj obširna kakor je bila že P obstoječa. ŽETEV V SLOVENIJI je, kar se J če belih žitaric, to je pšenice, rži ^ ječmena, jako dobro obrodila i» r‘t čunajo, da je za okoli 30% boljša lanska. Poročila tudi pravijo, da je j tos brnelo veliko več traktorjev katerih so nekateri .še na parni V. gon. Primanjkujejo pa vreče a ve11^ je vse pripravljeno, da se žito ne pokvarilo. , KO SE JE MARŠAL TITO prete*. mesec mudil v Puli je sprejel v a-' jenco predstavnike delovnega ljudst , ■Partije, Masovnih Organizacij in »,f'f V ne Oblasti, s katerimi se je razgo jal o potrebah istrskega ljudstva jim obljubil, da jih vlada ne bo p1 , bila. Ob tej priliki so mu izročili 'eL miniaturo jadrnice izklesane iz istr® ga mramorja, dar ladjedelniških , lavcev ter čipkasto stolico, dar žen* Reške Oblasti. PAPEŽEVO BULO, vsled katere^ izobčeni iz cerkve vsi komunisti in sl patizanti komunističnih ideologij- „ tudi v Jugoslaviji komentirali. & <■ grajska “Borba” napada Vatikan s takim početjem upostavlja P1’® srednjeveške metode in obenem juje, da KP Jugoslavije ne bo p^ noma nič prizadeta s papeževo h* KMETJE-ZADRUŽNIKI imajo tj, pravico do letnega dopusta. Prvi p^ niški dom za zadružnike je postavu^ v Poreču ob zapadni istrski oba h- , najboljših zadružnikov je že pri*5' svoj počitniški dom. l' ~ Num. (štev.) 33 — 13. avgužta 1849._________________ 8 LOVEN S Ki ULAS Str. 3 p mam . ^ | O C H iOr v 1 & K v ZDRUŽENIH aai(M‘iškili ^ti ziU';iii, *i®r imajo toliko dann^.^iBi sten s?« j ^nyj #*y<>tu JOIUjaju,„i£ 0 v kratkem ta že prodajal v vseli Barnab. Svoje raziskovanje sta pojavila na podlagi razprav in ugoto-^tev i‘usk;h učenjakov Metclmikoff in »eredka, katera sta že nekaj let nazaj Prišla do zaključka, da se lahko človeška mladost podaljša, kakor tudi Zlv-ljenje ter sta izumila omenjeni si-T*»P. ki pa se ni mogel uveljaviti, ker Je bila njegova izdelava predraga. S°-(,ni bosta ]>a tudi onadva dobila svoje Zadoščenje, ker so jim omenjeni (sodeč 1'° priimkih tudi Rusi) pomagali k ceneni izdelavi, kar bo brezdvomno '■■oveštvu v veliko korist. ČEHOSLO VAŠKA in Argentina sta 1'odaljSa'i obstoječo trgovsko pogodbo 'Jo leta 1951.. katera predvideva pove- ’a,"> uvoza h. ' in izvoza v obe strani. (’e-os ovaška bo uvažala razn'* kože, y°’no Po meso, suho sadie, itd. a izvažala fazpe stroje, tkanine, materija) za zplpziiioe,' ' motorje, raznO precizno °r,)dje in dniffo. ^OMARJI, kateri so šli na enodnev-I10 romanje v mesto Indora (liidija) so *asli nn reki Nardaba na vrtince, ki so tako močni, da so ladiice tako °?pJiili, da so z niih popadali vsi jpot-!"ki in mornarji. Računajo, da je na način izginilo v valovili 150 oseb. , 'ŠPANIJA se na vse načine trudi, da 1 dobila kako pomoč od zunaj za *drževanje Francovega režima. Tudi * rada prišla v takozvanj Atlantski “t, pa ji do sedai ni bilo ne eno ne '"Ko mogoče. Kljub temu pa se Fran-le drži na vladi in ne sliši glas špan-,^ega ljudstva, katero pravi, da je že ^asa 1ia vladi. Seveda jih ne v1®*) ker dolarji in njih žvenket “vzdr-/‘l,Jejo”. njegovo pozornost v drugo stti er jUOOSLAVIJE ..Ja koroškem so ustanovili RACIONALNO zvezo koroških ^OVENCEV”, ki je podružnica “Slo-jp8ll!?ke demokratske zveze” v Trstu ter j* Jasno, kakor ta, navadna agentura j Perialistov in kot taka čisto proti-J’>dska organizacija. » V IDRIJSKE RUDNIKU živega sre-Jra je rudar MARTIN PIRC iznašel °v tiačin odkopavanja rude. Ko ,so to ovost pregledali rudniški tehniki so 1 *ali.vse rudarje skupaj in jim raz-da na ta nov način lahko vsak Y . r izkoplje za 50% več rude, kar so ij1 Rudarji z veseljem sprejeli, a Mar-1 iPrc je bil za iznajdbo odlikovan. .izraelski poslanik v .Tugosia- šaji je položil dne ‘27. juli venec na grob neznanega voja- y*ji Moše Ja t. ] $oV'a va''■ Polaganju venca so pri-j?(|i| Vovali vsi uradniki Poslaništva, ka-j, tudi zasotpniki, jgoslovanskega zu-^•lega ministrstva. J^NDŽURIJA, ^ v——auaioa, to je po komunistič-<-etah osvobojeno kitajsko ozemlje, 51 Hodiaia at g na ;iTKpr;(Rl|)mi^|udi v resnici doprinesel velike koristi. Severna Amerika se je ^•adiOteganseilrrp pazjezite, /iingkajšek begati naokoli, da bi to 'lireprPcil,' pa1 j^vin'«*Ada že prestar in tudi ni upanja na noben uspeh. Filipinski predsednik, pri katerem ■je bil zadnje čase v gostili prtražen kitajski general ('ankajšek in ga prosil pomoči proti svojim lastnini bratom, se je prve dni tega meseca napotil, v Waskington, kjer namerava urediti tako, da bo kitajskemu ubežnemu kralju pomagal in pri tem tudi sam zaslužil nekaj, tako cvenketajočih dolarjev, V AVSTRALIJI že več dni traja stavka rudniških delavcev, katerim se je zadnje dni pridružilo še ostalo delavstvo in zahteva izboljšanje svojega gmotnega položaja. Vlada, katera noče ugoditi rudarjem, je poslala v rudnike vojaštvo, ki na s takim postopanjem seveda ni rešitev. Anglija je začela propadati s svojimi kolonijami, od katerih ie bila prva Kanada, ki se je že skoraj osvobodila. Sedaj pa, ko vidi avstralsko delavstvo v zmedah Anglije nekaj zarje, se ie tudi zače'o gibati in je veliko upanja, da bo, če ne ravno sedaj, pa v doglednem času, rešilo svojo domovino nadležnega tujca. Francoski maršal Petsm. ki je ime! čast leta 1918 podnisali zmago nad Nemčijo in leta 1941 podpisa) kapitulacijo Francije poti IIitlerj°m ter potem, ko je nač doval vladi v Vichv tudi sodeloval z okupatorjem, g” ie francoski narod obsodil kot izdajalca na dosmrtno ječo. Nahaja se v zanoru in je zadnje dni težko obole1. 'rsiod njegove visoke starosti, ki Š1°:> "atnreč 93 let, bi ga njegovi pristaši radi spravili na svobodo. Francoski narod pa menda ne odpušča rad svojim potu-ricam. BUDTSTINI duhovnik iz Tampa j'* zapustil svoie ovčice in svojo cerkev ter pobegnil s 15 letnim dekletom daleč v tnio kraje in se tam z ni<> poroči). KI jul) razdalji pa jih je oče dekMa našel, ko sta opravljala, kvoto službo; on kot duhovnik, ona pa kot organist, K^r ni bil zadovoljen s takim zetom, je oba nvtfol^i Na ATOMSKO BOMBO so se spomnili ol) štiriletnici velikanske nesreče, ki ie zadela inesto Hiroshima n'1 -laponskem, ko je umrlo kakih 50.000 ljudi. Ol) obletnici so z velikimi shodi opozorili cel svet, kaj ga čaka, ako se to strašno razdiralno orožje začne uporabljati. Rusija, katera je tudi svojo atomsko bombo preisknsila zadnje dni, se zelo tfudi. da bi bila uporaba atomske bombe prepovedana, pa menda ne bo tega dosegla, ker so njeni izumitelji ravno nasprotnega mnenja in bi isto najraje poskusili najprej nad njimi. STRAŠNA nesreča JE DOI.FTELA PREBILVALCE REPUBLIKE EKVADOR v nedeljo dne 7. avgusta, ko je potres popolnoma uničil kakih 20 večjih trgov in vasi. med katerimi so največ trpela mesta Pelileo, Pillaro, Pa-tate in Ambato. ki so skoraj popolnoma porušene. Število mrtvih se ceni krog 6000, a tudi število ranjenih je ogromno in nad pol milijona ljudi je ostalo brez strehe. Skoraj iz vseh južno-ameriških republik je dospela pomoč, bodisi v blagu, zdravilih in drugih nujnih potrebščinah. Iz Argentine se je tudi že odposlalo pomoč in sicer je to usmiljeno delo napravila institucija Fundacion Ayuda Social Maria Eva Duarte de Peron. Po vseh državah so se tudi že ustanovili odbori, kateri bodo nabirali proste prispevke za pomoč bratskemu narodu, katerega je zadela tako strašna trage-dija. P P I MOR 5KE VEST I t Z DELOVANJEM, PROSVETNIH DRUŠTEV MORAMO BITI ZADOVOLJNI Kljub težkim {togojem, v katerih poteka naše' ljudsko prosvetno delo na Goriškem pod Italijo, tftoramo vendar reči, da je bilo delovanje'naših prosvetnih društev doslej zadovoljivo, uspešno In priznanja vredno. V njihovem okviru je bilo uprizorjenih 17 krstnih odrskih del uglednih in slavnih pisateljev, ki so naše ljudske, delovne množice razvedrile ter jih ogrele za naša izobraževalna prizadevanja. Vse predstave, ki so bile na dostojni višini, privabile na tisoče' in tisoče ljudi. Dvorane so bile prenapolnjene, razpoloženje ljudstva odlično. Omeniti moramo predvsem predstavo “Miklove Zale” v štandrežu. ki jp bila večkrat uprizorjena in si jo je ogledalo na tisoče gledalcev, budimo se le, da ni našlo to delovanje nobenega priznanja pri tistem slovenskem listu v Gorici, ki je sicer prepoln besedičenja o potrebi ljudsko prosvetnega dela. XOV VAL PlilTTSKA NA SLOVENSKE STARŠE Kakor na povelje so pričeli šovinistični, reakcionarji !is/! v Trstu bruhat* ogenj in žvenlo n« naV slovensk« šol«* ki smo v io- morali pW-o- ;t: o:l 1(1 (5 (lalje vsako nosebej. In tudi ■/;' vsal<<*ga učitelja ro-sebef smo se ho-,oi. /° t<> šole se nimamo niko’>”*" /"»livljeveif ker imamo pravVo do njili. Ha še več i-atr n”i-?'a 'alo, |>a se 'Pe . OdkTa- niaino tudi innenic l.brdi ki sc zavzema enotno v 't 'vo šol«*—' na na*e-*t ozern-I * t •. ker dobro vemo !-a> (ak^”n reč, če se S'jo:"'ii‘ji’o “šolnikov", ki na i bi to šolstvo vot^Mi. l’o dr—ot stran’ »n tudi vemo, kako ie z zlaganim sooialpatriot-tJiMll illf a »>'"•■* 'ino,T» vMflUipvillrp ?<■ ■)' rad čim boli skrajšal in olajšal pot i/. Trsta v Italijo Za to se miši niso borili. Slovenci se ne bomo pulili ■/.» sramotno miloščino. Svojo pravico te-i*n;o in nobena s!\-».!>»** ne bo nio"l» memotiti »H odvrnit* s te n‘•še no*i no kateri poj-rle‘o vs1 zevedni slovenski delovni ljudje, ki še ni v niih ueasn1! ponosni plamen na-odne osvobodilne b''>be. Nova of<*''z’va proti slovenskemu šolstvu ra/.kr'rika,-a val zonetneaa pritiska na slovenske starše ki na dob**o nožnaio te fašistične metode in ki ne bodo nikdar vpisali svojih otrok v italijanske šole. NOVA GORICA. Ž AH IŠČE DELA IN USPEHOV Goriške rojake, ki vas ie tisoda zanesla čez veliko "lužo" v novi svet se boste gotovo zanimali za novice o te;n, kako je z Novo Gorico, ki raste in se dviga pod svobodnim soncem nove Jugoslavije. Nova Gorica postaja vatno žarišče gradnje in uspehov. Sem priliaialo nove delovne skupine mladine, ki je s pesmijo na ustnih zavihala svoje rokave. Za stalne delavce so zgradili že lani bl je pričel predstavnik Slovansko-italijanske ljudske fronte dr. Dekleva svoj govor v slovenščini, ki je |m) statutu za Svobodno tržaško ozemlje enakopraven uradni jezik, in spregovoril komaj sedem besed, so zagnali takšen vik in krik, da ni mogel govornik nadaljevati svojih izvajanj. ! Tako smo torej .tudi v Trstu doživeli žalostni goriški primer, ki |«t bi .se ne mogel nikdar ponoviti, če bi bilo gibanje i tržaških demokratičnih množic enotno in če bi te enotnosti ne razbijala vldalijev-, ,‘ k’i frakcija, ki daje potuho tržaškim šovinističnim izbruhom. Niti zastopnik “edine slovenske narodne liste" dr. Agneletto, niti Vidal jevi "zaščitniki slovenske kulture’’ niso smatrali za potrebno, da 1)1 spregovorili v slovenščini. Značilno je, da ni v dvanajstčlanskem občinskem odboru nobenega Slovenca in nobenega pripadnika gibanja za neodvisnost Trsta ter da je občinski svet na svoji seji sklenil z :?f> proti 20 gl isovom, da se glede na vprašanje dvojezičnosti pri svojem delu smatra za pristojnega, da bi o tem odločal. S tem je reakcionarna večina v tržaškem občinskem svetu razkrila svoje pravo, šovinistično lice in je že ob svojem prvem snitju surovo poteptala določila Statuta Svobodnega tržaškega ozemlja. Tržaške delovne množice bodo pozorno spremljale nadaljnje dogodke ter se boi'o še trdneje oklenile protirevizionističnega i programa, ki ga je zapisala na svoj prapor Ljudske fronta. (Nadaljuje na str. 5) 'jfuaa (So, ^uaa Oopcic c fiijo Hormigon armado Cnel. Dominguez 244 T. E. 052-0244 Villa Madero HERRERIA DE OllRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko'spadajoča dela Segli rola 1008-14 T. E. 07-0250 Buenos Aires PRODAJALNA - TOBAKARNA Prodaja raznih časopisov, revij, slaščic ter raznovrstnega moškega in ženskega perila VLADIMIR BENKO Avda. Francisco Delrči 5700 VILLA DTCVOTO - BUENOS AIRES Zagrebški velesejm l)o predstavljal pregled industrije in kmetijske moči Nove Jugoslavijo ter pokazal visoko kvaliteto proizvodnje in proizvodov jugoslovanskih narodov, ki v naporni borbi za izvršitev Petletke ustvarjajo pogoje za nagel ekonomski razvoj svoje zemlje. Velesejem se bo vršil od 17. septembra' do 2. oktobra 1949. Vse potrebne informacije o Zagrebškem velesejmu se dobijo pri Trgovinskem poslanstvu FNKJ v Buenos Airesu, Av. de Mayo 1370-111, tel. 37-4551 in 37-8726 ____________________________________________________ Str. 4 SLOVENSKI (J LAB Nam. (Štev.) 33 — 13. avgusta 1949 SiomsKt Glas LEANDRRO L. ALEM 14 — T. E. 34 -1322 HOItAlilO <1e 10—12 horas Director: LADISLAO ŠKOF — Administrator: VICENTE SUBAN ZASTOPNIKI: S« Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pini6n 1039. Za Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horq»at&. Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Za Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flora«, V. Caliada Za Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificcrcibn LaraAaga 2395. Buenos Aires, 13 de Agosto de 1949 No. 33 Naša edinost in naš ponos je naša največia moč. Mnogo let je bila naša naselbina razkosana na več krajev in vladalo je med nami nesporazumevanje. Prišla je druga svetovna vojna, katera je marsikomu odprla oči in to je dalo povod, da se je tudi naša raztresena naselbina streznila, se končno sporazumela in združila. Naša društva so zadnja leta skupno delovala, si bratsko pomagala, in napredovala veliko bolj, kakor v prejšnjih časih. Saj je in bo vedno veljalo staro geslo: “V SLOGI JE MOČ!” Danes vse boljše to razumevamo in radi tega še bolj utrjujemo našo edinost, posebno v teh časih, ko je naše društveno življenje prepovedano s tem, da so naša društva razpuščena. Prepričani pa smo, da še nikoli ni bila naša naselbina tako skupna kot je danes. Zvesti člani naših društev mirno pričakujejo dneva, ko se ponovno odprejo naša društvena vrata, da ponovno zasedejo svoja mesta in nadaljujejo začrtano delo. Noben strah in tudi grožnje ne more in ne sme omajati naše skupnosti. Naši sovražniki vse to vidijo in skušajo na vsak način zrušiti edinstvo naših starih izseljencev. Njihovo vljudnost se hoče izkoristiti, vabi se jih na vse strani, kjer se jim obljubljajo “boljša mesta” in razne druge ugodnosti. Ne dajo pa se prevarati, kajti zavedajo se, da v nasprotnem taboru gospodarijo oni, ki nimajo nič skupnega z našim prejšnjim delovanjem. Vsem nam je dobro znano, da ti novi in tudi nekateri stari poznani gospodje delajo za neke gotove cilje, kateri so pa našim starim naseljencem dobro poznani. Frevarati se ne dajo, ker znajo, da s politiko in drugimi podobnimi manevri, ti ljudje speljavajo vodo na svoj mlin, a ljudstvo in njihove potrebe so jim deveta briga. Vsi se dobro spominjamo kdo so bili ustanovitelji naših društev, ki so potem te zvesto vodili in žrtvovali vse, kar more pošten izseljenec žrtvovati, čeprav za ves njiho trud so prejeli kot plačilo le majhno priznanje. Nič čudnega ni torej, ako naši soražniki nimajo med nami uspeha. In čeprav se danes ne moremo več shajati, nimamo prepotrebnih sestankov in razgovorov, lahko potrdimo, da je naše članstvo in občinstvo ostalo trdno na tisti poti, ki si jo je samo začrtalo v naših organizacijah. To je naš ponos, kateri nam je edino ostal v teh težkih časih in katerega si SLOVENSKI GLAS prisvaja s popolno pravico. In čemu bi si ga ne smel prisvojiti, saj so ga pisali naši najboljši člani in bil je vedno glasnik in voditelj naše naselbine. Bil je resničen glas vsega našega delovanja in življenja, ker je izhajal iz življenja samega. Žalibog, da tudi danes ni več tako, število sodelavcev je ob odhodu naših članov v domovino pričelo pešati, nastale so potem' še znane razmere in tako je danes pri listu res malo sodelavcev. Vstrajni in zvesti delavci so pa prepričani, da je nemogoče v danih slučajih zahtevati več sodelovanja, zato pa kot dobri tolmači našega članstva, govorimo v njihovem imenu, še bolj prepričevalno in vstrajno bi po govorili danes voditelji naših društev, ko bi jim bilo to dovoljeno. Jasno in odkrito bi obrazložili in potrdili, da smo podpisali naše edinstvo leta 1947. v prostorih GPDS prav zato, da bo naša naselbina napredovala po poti samoizobrazbe, po poti bratstva in edinstva, za pomoč naši porušeni t domovini in za dobre prijateljske odnošaje z vsemi demokratičnimi narodi. J To izjavo, ki je bila podpisana v imenu članstva naših društev se hrani kot zaklad in brani pred vsemi napadi. Prej ali slej se bodo tudi razmere spremenile in tedaj čakajo ne samo j voditelje, ampak vsakega posameznika velike dolžnosti. Predvsem moramo ' biti v nadalje tudi oprezni, kajti čim se bo odprlo le eno izmed naših društev, se bodo brezdvomno vrgli na delo taki ljudje, katerih namen je, da razbijejo naše edinstvo. Zato ob tem dogodku bo treba paziti, kajti naše navdušeno članstvo včasih ne spregleda, kaj se z njim dogaja. Skupno in sporazumno moramo pričeti naše delo, ohraniti tudi v bodoče naše edinstvo, kajti največja nesreča bi bila, da bi se pričeli cepiti. Dokler smo skupni bomo imeli moč in nas nobeden ne bo mogel poteptati, ako se pa cepimo, nas takoj spravijo v malho in tedaj bo konec naših sanj, da bi enkrat svobodno delovali v naših društvih. Na našo staro naselbino tudi preži mnogo sovražnikov, več kot bi si kak površen opazovalec mislil. Naše članstvo je po dolgoletnem trudu postalo tudi gospodarsko tako močno, da se marsikomu cedijo sline in predstavlja si, da bi se v takih vodah lahko ribarilo. Drugi spet vidijo v naši mladini velikega nadebudneža, kateri bi bil za njihove namene velikega pomena, tretji pa vidijo v izkušenih starih naseljencih svojega rešitelja in radi vsega tega so se vsi ti vrgli z vsemi silami nad nas in nas hočejo za vsako ceno imeti. Vse to in še drugi zakulisni nameni je odprlo našim starim naseljencem zarjo spoznanja in sklenili so, da ostanejo zvesti svojim načelom, namreč našim društvom, našemu glasilu in naši domovini. Nihče jih od svojih sklepov ne more odvrniti, kajti zavedajo se, da bi z nasprotnim delom kršili dano besedo, škodovali sebi in zato bodo branili svoj ponos in se ne bodo vdajali besedam naših sovražnikov. Vsi bomo tudi v bodoče nastopali skupno kot en sam mož za našo skupnost, edinstvo in bratstvo v naši naselbini. Naprej torej po poti edinstva in sloge do končne zmage. ARGENTINSKE VESTI PRVI KONGRES PERONISTIČNE STRANKE, katerega so je udeležilo okrog 7.000 ‘zastopnikov iz mesta in notranjosti, se je zaključil prve dni t. m. Ob otvoritvi kongresa je imel obširen govor predsednik general Peron, voditelj peronističnega gibanja, ki se je po večini nanašal na organizacijsko delovanje peronistične stranke preteklosti in v prihodnjosti. V resolucijah, katere je kongres odobril stoji tudi, da se bo ponovno volilo predsednika Perona tudi za prihodnjo predsedniško dobo. 99-LETNICO SMRTI GENERALA JOSE DE SAN MARTIN in praznik NEZNANEGA VOJAKA, se bo 17. 1. m. počastilo po vsej republiki z raznimi svečanostmi, ki se bodo vršile po odredbah Ministrstva za narodno o-brambo. ZA 1 MILIJON 500.000 PESOS je kaznovala vlada družbo Shell-Mex Argentina Limited, ker je ta kršila v trgovinskih poslih odloke glede izmenjave tujih deviz. VLADNO ITALIJANSKO PRIJATELJSKO MISIJO, ki je dospela v Bs. Aires, je vlada sprejela kot častne goste in pripravilo se je tej misiji raznovrstne velike sprejeme. Misija je že odpotovala v sosednjo republiko Čile. RAVNATELJSTVO UNIVERZE V CORDOBI je izdalo odredbo, da tujci stari nad 22 let ne morejo obiskovati univerze ter tudi vsi oni, ki se v bodoče vpišejo se morajo pod - prisego obvezati, da diplomirani ne bodo vršili svojega poklica v republiki Argentini. 14.500 TONSKA ARGENTINSKA TOVORNO-POTNIŠKA LADJA ‘PRE-SIDENTE PERON’ je dovršila svoje prvo potovanje iz Southamptona v Angliji in dospela 6. t. m. v tukajšnje pri- PO NASELBINI stanišče. Zgrajena je bila v tamošnji ladjedelnici Vicker Armstrong. To je ena največjih in najmodernejših argentinskih ladij, ki ima tudi ugodnisti za prevoz nekaj potnikov prvega razreda in je namenjena prometu med Londonom in Buenos Airesom. POZNAN ITALJANSKI POTNIŠKI PARNIK “CONTE GRANDE” je prvič v povojni dobj dospel v Buenos Aires. Med zadnjo svetovno vojno so tega uporabljali amerikanci v vojaške svrhe in ga potem ponovno izročili italijanski družbi. Nekoliko preurejen je sedaj upostavljen spet v promet za prevoz potnikov med Genovo in Bs. Airesom. ZIDARJI IN TEŽAKI SO DNE 1. IN 2. T. M. STAVKALI, ker se jim noče ugoditi zahtevam za povišanje svojih mezd. Priznati je treba, da imajo ti stavbinski delavci sorazmerno * drugimi in po zadnjem sklenjenem sporazumu, zelo nizkotne plače, VSI AUTOKOLEKTIVI zasebnih podjetij bodo 23, t. m. stavkali, ker vkljub raznim posredovanjem, se jim ne dovoli povišati vozng tarife. PIERINO GAMBA, ki je pred časom zadivil Buenos Aires, ko je vodil sinfonične orkestralne zbore, menda ni tdini genij v Italiji. Sedaj jo dospela som tudi iz Italije 5 letna Gianello de aMreo, ki tudi namerava pokazati tukajšnji javnosti svoje zmožnosti. Vid* se, da dobrih propagandistov v Italiji no manjka. V ZADNJEM ASU jo prišlo na. dan, da so tovarno sladeič mešalo v svoje izdelke no le sladkor, ampak tudi take snovi, ki so bolj po nižjih conah in zelo škodljive za zdravje potrošnikov. Zato so oblasti zaprlo par takih tovarn, a njihovi voditelji bodo mogli od-gli odgovarjati" za svoja nečloveška dela. 1 POGOVOR Z NAŠIMI ČITATELJI (O. U. Prejeli smo in objavljamo sledeče pismo, katero prira, kako priljubljen in važen je naš list v sedanjih <”asili. Vemo, da je doati takih, ki bi nam pisali v istem smislu, a sP na žalost ne javijo, kar bi pa verjetno bilo našemu listu in celi naselbini v veliko korist. Torej ne odlašati.) Cenjeni tovariš urednik! Kakor Vani je znano, sem ja/, eden najstarejših naročnikov našega priljubljenega SLOVENSKEGA GLASA, kateremu sem tudi po svojih močeli vedno pomagal. (l)a, svoječasno veliko, saj je l>ilo celo uredništvo več časa v Močnikovi hiši. Op. ur.) Zato sem se nemalo začudil, ko sem spet zagledal SLOVENSKI GLAS, dočim so naša društva še vedno zaprta. Zaradi tega ne morem drugače, kot da vzamem pero v roke ter da Vam napišem par vrstic v pozdrav in spodbudo. Xe zamerite torej, če ni moje pisanje dovršeno, ker me poznate, da sem navaden delavec ali upam, da boste moje besede znali sprejeti kot take, ker pridejo iz srca in napišem samo to, kar čutim. Torej, ko smo se med prijatelji o tem pogovarjali, smo prišli do zaključka, da smo v jako zamotani situaciji. Naša društva, kjer smo se radi zbirali, nam ne dajo več svojih lepih prostorov; t. j. tistih krajev, kjer je vladala naša beseda, naša pesem, kjer so se naši otroci učili našega jezika in kjer smo dobili vedno svoje stare znance. Tam, kjer smo tako jasno in točno razmotrivali o pisanju SLOVENSKEGA GliASA in drugih-rečeh. Vse to je sedaj zgodovina, kar nas posebno boli. /ato smo bili vsi enega samega mišljenja, da je ‘‘SLOVENSKI GLAS*’ sedaj edina vez, katera nas mora Se držati skupaj. Le to nam je ostalo od našega velikega kulturnega in gospodarskega dela. Zato smo vsi za to, da naš SLOVENSKI GLAS je in mora ostati naše edino glasilo, katero nas mora v teh dneh, za našo naselbino teškib časih, vezati, obveščati in hrabriti, ker rabili bomo tudi v bodoče veliko nasveto* in napotnic, katere nain mora dati le naš časopis, na katerega je naše življenje tako navezano. Zaradi tega Vas prosimo, tovariši pr« uredništvu in upravi, le naprej! Učite na* in vodite nas po poti zbližanja in edinstva v naši naselbini, ker ravno to se je pokazalo sedaj, kot največja potreba med nami* časi so resni, zato je treba tudi resno in neustrašljivo nadaljevati našo pot. Mi Van® bomo pa pomagali. Pozdravljam Vas v imenu mnogih prijateljev IVAN MOČNIK Pismo je dospelo nn naše uredništvo za Feliksa Loovišček, ki ga pošilj* Klement Lovisček iz Sev. Amerike. O kampanji za tiskovni sklad našega lista Naši čitatelji se zavedajo pomena nove kampanje in so darovali z* tiskovni sklad: Po $ 5.— Cerkvenik; po $ 4.— Rusjan Rikard in po $ 2.—: Leban Ivan, Božič Ivan, Fabčič Alojzij, Mislej Ivan, Uršil Aamalija, Samec Josip, Vuk Maks, Ivan Čotar, F. Radinja, J. Filip' čič, š. Sekonja, T. Pečenko, P. Špacapan, I. Orel, P. Zavrtanik, A. Hrovatin in L. Fabčič. Skupaj nabrano $ 45.—. Vsem darovalcem najlepša hvala» ostali pa naj to posnemajo! primorske vesti OTROKOM STjOVENSKE BENEČIJE ,IE SOLA 1*RAVA MUKA Slovenski otroci v Slovenski Benečiji '®° Prinesli domov slaba spričevala. Ponekod so letošnji učni uspehi celo porazni. Krivižni bi bili, če bi zvračali krivdo na eolsko deco. Vzrok temu pojavu je namreč ' tem, ker so ostale .šolske prilike na 1'odročjn Slovenske Benečije iste, kakor 80 bile v času fašizma. Naši otroci ne ra-*"0iejo učitelja, ki poučuje, le v italijanščini. ,Radi bi odgovorili v materin-' *’ln'. Pa rajši molčijo, ker se bojijo neizo-kazni. Učitelji domačini, ki so bili l>ot*ijčeni na šempeterskem učiteljišču, pa °čejo razumeti slovenščine in pomagati “Šncem, kadar bi si radi pomagali z do-n*a('° slovensko besedo. V takšnih prilikah Iznajdljivi in zavedni starši pričeli po-Jati najbolj nadarjene otroke v goriške sI°venske šole. Toda tudi ta izhod je po-sta' za šoviniste kamen spotike, češ da se '"^(lina v Gorici navzema komunističnih načel. Slovenski starši iz Benečije terjajo re-Mtev teRa vprašanja in bodo morali misliti Da samopomoč, če se degasperijeva vlada bo zganila in zagotovila slovenskim ^fokoni pouk v materinščini v slovenskih ;5olah. MED NAŠIM 1*1 UDSTVOM ^ *»ORi(’l je proslavil IH. julija svojo '“lenidesetletnico naš znani goriški liu-n,,h je lajšal gorje trpečega ljudstva /• '‘'••'inii šega vi mi spisi. Napisal je 15 knjig '"nioiističnib črtic. Kot pisatelj in novi-,'H,' Je storil mnogo dobrega in koristnega *a naše goriško ljudstvo, ki spoštuje v ^vljeneu moža poštenjaka. Kot urednik SoSe” Se vztrajno bori /a naše pravice Svoboščine. ^ SOVODN.IAH se je /brala ogromna "'božiču ljudi, ki so prihiteli iz vseli kra-’(l’ (»oriške in Slovenske Benečije gledat *'i.io slovenske športu mladi n rta preure-•l,‘l'eni športnem igrišču. Tekmovat so prišli Jl,di Tržačani. .Mladinski pokal si je pri-0,,il krožek iz Pevme, na (lrngem mestu s« mladinci z Doberdoba. y GORICI so umrli 78 letna upokojenka ^^a Bruna, HUletni kmet Franc Markič, ‘ ®letna gospodinja Marija Vižintin, 521et-šivilja Marija Petrevčič, 04letna go-^°'I'nja Frančiška Košuta, 621etnl Anton °*Iemiae in 79 letna upokojenka Marija ^ttniai. V ST. MAVRU smo dočakali, da so pričeli napeljavatl električni vod iz Pevme do šole v naši vasi. V TRSTU je bilo 31. maja t. 1. 27:1.749 pristojnih, vseli prebivalcev pa je 27«.»7:1. V MIIj,JAli, kjer so dobili vidalijevci pri volitvah večino, ni v občinskem odboru nobenega Slovenca, četudi so ravno Slovenci s svojimi glasovi pripomogli k sedanjemu stanju v občinskem svetu, kjer ni nihče spregovoril slovenske besede. S tem so vidalijevci najočitneje dokazali, koliko jim je do “zaščite" pravic slovenskega delovnega ljudstva. V NEMAH v Slovenski Benečiji močno narašča brezposelnost. Nad 500 brezposelnih živi v stiski in potrebi. Preko reke Karnahte še nimamo mostu, ki je bil med vojno razdejan. Naše gospodarstvo je zaradi tega občutno prizadeto. Kdaj boste upoštevali želje prebivalstva, ki je v narodni osvobodilni borbi toliko trpelo in žrtvovalo? V NABORJETU v prelepi Kanalski dolini si je mladina uredila športno igrišče. Pri otvoritveni tekmi je zmagala ponta-beljska športna mladina. V ŠEMPETRU ob Nadiži v Slovenski Benečiji je šovinistični učitelj Renzo Skrlak napadel v gostolni 481etnega Eli-gija Venturinija, ker Je skupno /, vaščani bral brošuro s spomenico, ki jo je naslovila Demokratična fronta Slovencev na rimsko vlado. Surovi prenapetež je udaril Venturinija v obraz in mu dejal, naj gre v Jugoslavijo, ker “v Benečiji ni Slovencev’'’, V TRSTU so umrli 70 letna Ivanka Krasna, 81 letna Alojzija Trampuš, 781etna Marija Berbuč, Olletni trgovec in posestnik Karol Sosič z Občin, 741etna Marija Bekar, 74Ietiia Francka Orel, iSOletni Ivan Brajnik, 571etna Francka Skupek-Gombač, 74letna Antonija Fogar, 441etna Marija Milič, OOIetna Ivanka Bratuž, 47-letui Julij Gostiša, <18letua Uršula Zobec-žerjal, SOletni Zdravko Kocjančič, 71 letni .Tosip Udovič, 201etna Jolanda Sindič, 77-letna Irena Bemetič, (iOletna Ana Markon in 451etnl Karol Beme. 1*0 SLOVENSKI BENEČIJI krožijo v lepih avtomobilih goljufivi prodajalci tkanin in sukna. umljivci pravijo, da so Američani in se pri tein spakujejo v italijanski izgovarjavi, da bi pri ljudeh vzbudili zaupanje. Pridrvijo v vas, zatrjujejo, da nimajo denarja za bencin in ponujajo na prodaj blago iz “prave ameriške volne”. ženske z bero vgs denar, kar ga je pri hiši za priložnostni nakup sukna, ki pa se izkaže pri natančnem pregledu in jadrnem odvozu sleparjev kot blago na.j-slabše vrste, ki se ne izplača zanj tvegati niti krojaških stroškov. Goljufi so na ta način osleparili že mnogo Slovencev. čuditi se je, kako da še niso varnostni organi polovili teli sumljivo številnih “Američanov”, ki se poklicno preživljajo s temi in podobnimi goljufijami in kupčijami. Močno sumimo, da so ti “Američani” nekje doma s — Sicilije ali Kalabrije. A’ GORJANSKEM je praznoval zlato mašo kurat Karol Oblak, ki službuje v tej znani kraškl vasi že nad 40 let. Po rodu je iz Kopra, študiral pa je v Gorici. V Gorjanskem je kurat od leta 100«. Slavljenec se j*- o:! vsega |K)četka priključil narodni osvobodilni borbi ter zavzema ugledno mesto v vrstah ljudske duhovščine, ki se z ljudstvom bori za lepšo bodočnost. Pismo... Novice... Čudeži... Iz Rihenberga pišejo: V nedeljo dne 24. julija smo imeli pevsko tekmo-kbn-cert, katerega sta organizirala povratnika iz Argentine Rado LIČEN in Viktor SAKSIDA. Prišli so ljudje iz vseli krajev naše domovine in celo iz Beograda so nas prišli poslušat. Bilo je toliko ljudstva da smo se mogli zateči na senožet, ker ni trg zadostoval za vse. Samo na vstopnini smo nabrali pr-ko 18.000 dinarjev. Kaj takega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Potem pa je bil ples, katerega je organizirala Obdelovalna zadruga. Veselje je trajalo celo noč in naše rujno vinee je odprlo vsakemu grlo, da je bilo vsakovrstnega petja in veselja. Škoda, da niste bili Vi tukaj tovariši iz Argentine, da bi se poveselili z cami in popili kozarček našega. (Op. ured. Od časa, ko .je v svet zabobnela resolucija Informbiroja, so sovražniki naše domovine med izseljenci širili raznovrstne izmišljotine o naših povratnikih. Nismo pa o tem nikoli ničesar spregovorili, kajti čas je dokazal resnico in razbilo so se ob to vse izmišljotine. Te dni se pa širi vest ravno o tovarišu Saksidi in ta je: Saksida ni mogel več vzdržati in dalje živeti v Jugoslaviji. Vsled tega se je odločil in skušal s svojim sinčkom pobegniti v Italijo. Na meji ju je zalotila straža, na n ju streljala in Saksida je pri tem obležal mrtev, medtem ko je sinček srečno pobegnil. Tako je srečno ubežal tudi ljubimec neke naše poznane in požrtvovalne mladinke. — 'Po so torej zadnje ‘‘uradne” in “verjetne novice tukajšnje kominforini-stičnega urada. Iz te “resnične vesti” in iz zgoraj omenjenega pisma, ki je sedaj dospelo iz Rihenberga, razvi-dimo, da se v Jugoslaviji res godijo čudeži. Namreč: ubogi Saksida je padel na meji kot žrtev titovega režima. Pokojni se- je pa skesal svojega dejanja, vstal od smrti in za pokoro organiziral koncert v Rihenbergu, ki je sijajno uspel. Kako, da ne bo uspel, saj so vsi prihiteli gledat ta čudež! Mogoče se je dogodilo, tudi kaj nasprotnega, namreč: ginjen od doseženega uspeha, je nameraval čimprej dospeti v Argentino, da hi med nami to osebno pojasnil, a se revežu ni to posrečilo in zadet od krogle je obležal. Ako je to resnično: Slava njemu! Sicer pa mi verujemo v prvi slučaj, kajti ta čudež se ni v prvo zgodil in znano je mnogim, da sta že tako vstala od smrti povratnika Ladko Lojk in Leopold Ličen.) Dr. it. Kirachbaum O ra. Maria Kirachbaum ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 8271 T. A. 50-7387 SLOVENSKA JURIDIčNA PISARNA Odškodnine, odslovitve, nezgode, dediščine in vse sodnijske tramitacije Uradne ure od 18 do 20 Diagonal Norte 1110 — Plso X (nasproti obelisku) Escritorio 828 T. E. :t5-<(24:< liuenos Aires ■ fWN^VSAAA^^AAAAAAAAAAAAA/VAA^WWW\AAAAAAAAAAA/WVV *&AN0 BEVK: ,rJCaplan oJUacfm Čedermac’ (Nadaljevanje) .Mrazi te,” je rekel Bepac. “Ali aJ zakurim?” Čemu? Saj grem dalje,” se je Če-Jf*ac dvignil. “Nekoliko sem se spo-j • Ti se zdaj vrni! Hvala!” se mu (J>d ganjenosti potresel glas. Ai pa ti?” Dalje pojdem.” “v j v Vidmu?” 'Do nadškofu stopim. Če mi on ne orriag^ na j se me g0g usmili. Vsemu ftji Se ne morem upirati.” <(”e bi te pospremil.” «e l n* t| tre^a- B°m že sam- Zdaj f lahko vrneš po cesti. Tebi se ni trel>a skrivati... ” Heta-a Sta s* r°ke- Bepac je hotel j regi, a ga je stiskalo v grlu, >le stežka požrl sline. Okrenil se je ■p Se spustil proti Ažli. Njegova temna Stova je kmalu izginila v mesečini. • Nadškof ie sprejel Čedermaca šele ^popoldne. ' ^.Njpgov tajnik je sedel na vogalu « ,Ze, z desnico se je naslanjal na ^ spisov, a z levico si je zdaj pa zdaj pogladil rdeči, podolgovati obraz in se ozrl skozi okno, na vrhove smrek, ki so štrleli iz nekega vrta za poslopji. Kaplan, ki je vstopil v zavaljeni obleki, je tajnika le bežno ošinil s pogledom, potlej se ni več zmenil zanj. Velika soba, v katero je padala -svetloba skozi bele, tenke zavese; na stenah in na pohištvu je lepel občutek sončnega praznika. V pozlačenih okvirih oljnate slike, ki jih je Čedermac pogeldal te slike, ki jih je Čedermac pogledal škofa. Ta je sedel pred njim, na mehkem stolu z naslonilom, roke so mu ležale na kolenih kakor na slikah, ki so krasile marsikatere župnijske izbe. Na pravilnem, ovalnem obrazu sta mu bila enakomerno porazdeljena resnobnost in apostolska miloba. Dvignil se je; tedaj je Čedermac po mehki preprogi, ki ga je motila, tiho stopil do njega. Trudil se je, da bi mu bil korak trden, vendar ga je rahlo zanašalo v stran. Pozdravil je po predpisih in mu poljubil prstan na roki. Nadškofu je za trenutek preletel ustnice pastirski nasmeh in zopet ugasnil. Pomignil je Čedermacu, naj sede. (!o- spod Martin je bil v zadregi, najrajši bi bil ostal na nogah. Sedečega je zmeraj mučil občutek, da so gii potisnili na kolena, zmanjkovalo mu je odločnosti in moči. Poleg tega ga je motila vzvišena mirnost, ki se je izražala na nadškofovem obrazu. Želel bi si ga bil ostrejšega, bolj človeškega; zavest, da stoji pred nadpastirjem, ki mu je dolžan poslušnost in spoštovanje, ga je vezala, kakor da tiči v nevidnih sponah. Besede, ki jih je bil pripravil, da jih spregovori takoj ob vstopu, so mn ostale v grlu; bilo mu je, kakor da so mu zdrknile v srce in ga težijo kot kamen. Hkrati pa so se mu raztopili vsi dvojni, ki so ga kdaj mučili. Sramoval se je pred samim seboj in si grenko očital. Saj je nemogoče! Saj je nemogoče! Obsedel je ves ponižen, roke je bil prekrižal v naročje, oči so mu zrle z vdanim bleskom, kakor da molče prosijo odpuščanja. Moral bi govoriti, a ni imel glasu; če bi ga pognal iz grla, bi bil nebogljen in jecljajoč kakor glas otroka, ki je zinil, a ne ve, kaj povedati. česa želi: Kaj bi rad govoril ? Vprašanja, ki so mu z mehkim zvokom prihajala na uho. Ponavljala so se, kakor da ga hočejo izbezati iz plahega molka in samoočitajočega strmenja. Čedermac je bil ko začaran. Zdaj ni šlo več za njegovo osebno svobodo. Bil je prost. To je bil izvedel že v nadškofijski pisarni, v katero se je zatekel v dopoldanskih urah. Toda s tem se ni zadovoljil. Hotel je govoriti z nadškofom. Ta želja ga je tako prevzela, da se ji ni mogel odreči... Ali je res nadškof, ki ga zdaj vprašuje? Zavedel se je in se preplašil, kakor da je storil nekaj nepopravljivega. Pred očmi so mu vstali zadnji dogodki, zbral je ves pogum. Dvignil je roke in jili razprostrl, a se je v trenutku prestrašil te odrske kretnje, da jih je zopet položil v naročje. “V vaše varstvo sem pribežal”, je rekel s trdnim glasom. “Ničesar nisem zakrivil. Po svoji vesti sem delal in si nimam kaj očitati. Tako mislim, go-voirm iz prepričanja”, se mu je roka ‘dvignila na prsi. “Nočem biti samemu sebi sodnik, naj presodi vaša pre-vzvišenost! Če sem kriv, izročite me pravici, uklonil bom glavo...” Nadškofu je bilo že vse znano, vendar mu je Čedermac še enkrat opisal dogodke v kratkih besedah, le v glavnih potezah, a vroče in strastno. Še tako se mu je zdelo, da se medlo izraža in da je povedano le senca resnice. Četudi je govoril razburjeno, s tresočim se glasom, se mu je posrečilo, da je vdahnil govoru vsaj del svoje žalosti in ogorčenja. Besede so napravile vtis. Nadškofov obraz je bil rahlo zardel, desnica se ‘‘ ■, \?\ Str. 6 * 'A d to i S K 5? ■>] V C J fe SLOVENSKI GLAS (MCI £jtu/sv* .ti £f. ( vv.'*v ,<«ry? Nttm. (Štev.) 33 — 131' avgusta 194? V. Krmac fr Q V; " ;• o j. <; n--v .OirSbfVOCj r;rr\Ct Spoznavajmo naso domovino Obala in otoki i Jugoslavija ima ,vwinoma^ stalno in ■ sk«ilovit()i obalo, ker se dviga gorovje skoraj povsod neposredno iz -morja. V zračni črti sega jugoslovanska obala od izliva reke Mirite ,v Istri do Bo-‘ jaiie 600 km daleč.’I'!e ponaša se sicer z velikimi zalivi in polotoki, a je bogata malih zalivov in zatokov, ki jih obkrožajo majhni polotoki in šilaštj rti. Velik je le Kvarnerski zaliv. Med majhnimi se globlje zajedajo v zemljo No-vigradsko morje, Šibenski zaliv, Kašte-lanski in Splitski zaliv, Neretljanski Kanal in Boka Kotorska. Naša največja polotoka rita Istra in Pelješac. -Jugoslovansko obalo spremlja mnogo otokov, ki znatno povečujejo njeno čle-novitost in pri rodne lepote. Podolžne prelive med otoki in celino imenujemo kanale, prečne morske prehode pa vrata. Najdaljši kanal je Planinski kanal pod Velebitom, znan po silni burji. Največji otoki Jadrana so od severa proti .jugu sldedeči: Krk, čres, Rab, Pag, Lošinj, Dolgi otok, Pasma n, šolta, Brač. Hvar, Vis, Korčula. Lastovo, Mljet in mnogo drugih manjših. Osamljeno lego sredi Jadranskega morja ima majhno otočje Palagruža. OBLIKOVITOST TAL. Na obliko in zgradbo površja naše države so uplivale različne naravne sile. Nekaterim goratim pokra imam so dali končno obliko v novejšem času zemeljskega razvoja ledeniki, ki so obrusili gorska pobočja ter poglobili in razšiliril doline. Spotoma so ledeniki odnašali kamenje in ga odlagali v svojem času v grobljah. Te je pozneje razkopala voda, ki je raznesla prod daleč v doline. Danes ne dosezajo niti najvišji vrhovi naše države meje večnega snega. Sneg se ohrani preko poletja le v redkih osojnih grapah. V naših Alpah sta le dva majhna ledenika : prvi je na Kaninu, drugi pa jo tako imenovan “Zeleni sneg” pod Triglavom. ALPSKO OZEMLJE. Alpe se razprostirajo po severozahodnem delu države, kjer prehajajo med Ljubljani in Idrijo brez ostre mej? v Dinarski gor- ski .sesta/v., j^,a7lo.tv,irn^ hribovja na naših, J.’,eh : Svinja, (.Joliča, Kobansko. s zgrajena iz. .nepropustnih., kristala,stih \ skrilavcev in iztanaljta, ki, je podoben i oKšenjakom -(152? n,0 , i.n .oPbprjo.-.so •granitu. Zato,.imajo zaobljene hr.b.fe in gozdove, ki segajo v vrh gora. Vode izvirajo .visoko, na sleinnih. Juzni apne-niški pas je zastopan z dve ni a visokogorskima skupinama, ■/. Julijskim in Savinjskimi Alpami. Oboji so iz apnenca in še v nižjih legah goli. Grebeni imajo robate, oblike, pobočja pa padajo s strmimi stenami v globoke doline, kjer sili voda na dan v mogočnih izvirih, kot na primer reke Sava, Soča in Savinja. Julijske Alpe deli prelaz Predel (1156 m) v zahodno skupino, kjer se najvišje dvigata gori Špik nad Policami (2752 m) in Kanin (2585 m), v vzhodno Triglavsko skupino. Koritaste doline odpirajo dostop pod najvišje gore. Take doline so med drugimi Planica, po kateri pridemo pod stene .Jalovca (264:5 m) ter Vrata, Kot, Krma in Trenta, nad katerimi se vzpenja najvišja slovenska gora Triglav (2868 m). V vzhodnih Julijskih Alpah sta znamenita vrhova še Škrlatica (2738 m), ki je tretji najvišji vrh Jugoslavije, in Mangart (2678 m). Najdaljša dolina je Bohinj, ki ga obkroža južni rob Julijskih alp z Bogatinom, Črno prstjo in Rakitovcem. Zahodni sosed Bogatina je ponosni Krn (2245 m) nad Sočo. Nad Bohinjem so večinoma z gozdovi pokrite planote. Kamna z Dolion tri-poklite planote. Komna z Dolino triglavskih jezer, Pokljuka in Jelovica. Dolina Radovine, ki se pred izstopom v savsko sotesko zoži v slikoviti prehod Vintgar. Savinske Alpe so v vseh obzirih podobne Julijskim Alpam. Dolini Savinje in Kokre jih delita v tri skupine. Zahodna-skupina se najvišje dviga v Storžiču (2132 m), vzhodna v Raduhi (2062 m) ; jedro pa je srednja skupina (Grintave!) z značilnimi Jermanovimi vrati (Kamniško sedlo), ki ločijo to skupina na dva dela. Zahodno od njih se dviga med drugimi vrhovi Grinta- IMMU\ V L>::jyCMg it! tl rt IjrtH V v ZeHte da Vas obdarimo \ pn voj z lepo slovensko knjigo? Podprite novo kampanjo za SLOVENSKI GLAS! AKO PRIDOBITE VSAJ. DVA NAROČNIKA AU PA IZTIRJATE PET ZAOSTALIH NAROČNIN NAŠIH ' STARIH NAROČNIKOV, VAM POŠLJEMO V DAR LEPO ŠU)VENSKO KNJIGO NAJNOVEJŠE IZDAJE UPRAVA vec (2558 m), na vzhodu pa Ojstrica (2349 m). Gorske vrste Dravske skupine so v spodnjih legah iz nepropustnih kamenin, na teh pa so skladi apnenca. To skupino setavljajo Ziljske Alpe z Dobračem (2167 m), Karnske Alpe in Karavanke. Te postajajo proti vzhodu vse višje in bolj strme. V njih se vrste izraziti vrhovi Kepa, oGlica, Stol (2236 m) in Košuta. I)as’i so Karavanke precejšna prirodna ovira, so preko njih izpeljane lepe avtomobilske ceste čez Koren, Ljubelj in .Jezerski vrh. Južno od Julijskih in Savinjskih Alp in vzhodno od Karavank se širi sredo-gorska pokrajina z gozdnatimi hribi in lepimi dolinami. Pokrajina pred Ju-lij. Alpami je na Tolminskem, Oerknan-skem in v porečju obeh Sor še precej visoka. Tu so najbolj znane gore Matajur (1643 m), Porezen (1622 m) in Blegaš (1562 m). Od tod se svet polagoma znižuje proti jugu. Tik nad Furlansko nižino se dvigajo vinorodna Goriška Brda. Ljubljansko kotlino pa obroblja na zahodu Polhograjsko hribovje. Predliribovje Savinjskih Alp je mnogo obsežnejše. Alpe spremlja na južni straiii najprej okoli 150!) m visoko predgorje z Veliko planino in Menino. Na to se pa širi valovito ozemlje preko Save in Spodnje Savinje daleč na Dolenjsko in v porečje Sotle. Tu so le malokateri vrhovi visoki nad 1000 m. Najbolj znanj so Čeinše-niška .planina, Kum, Mrzlica in Pohor. Podobno kot prehaja alpski svet z Goriškimi Brdi v Furlansko nižino, se dotika na vzhodu s Slovenskimi goricami, s Halozami in z Dolenjskim gričevjem, ki so pravtako vinorodni. Panonskega nižavja. V alpskem ozemlju so tri večje kotline: Celovška, Ljubljanska in Celjska kotlina. Celovška kotlina se razprostira na Koroškem na obeh straneh Drave. V njej se menjavajo slikovite doline in ravnine (Rož, Podjuna, Celovška ravan, Gosposvetsko polje) s hribovitimi predeli. Ljubljanska Kotlina se širi ob Savi. Pokrajinsko sliko oživljajo osamljeni hribi (n. pr. Šmarna gora (676 m), ki .razdelijo pokrajino v Blejsko - radovljiško kotlino, Sorško polje,-Ljubljansko polje, Ljubljansko barje itd. Z izjemo ljubljanskega barja, ki ga pokriva črna prst, je kotlina zasuta s prodom ; vanj so zarezale reke globoke struge. Nižja in manjša e zelo rodovitna Celjska dolina ob Savinji. (Sledi prihodnjič) Dr. Hinko HaJpern Specijallst notranjih bolezni Ordlnira vsak dan od 16 do 20 ure SAN MARTIN 955 . 1 nad. - Dep. C T. A. 32-0285 in 0829 Iteintildo W**H*vrma,n MEDICO Nazca 23«1 U T. 50-28»S _________SLOVENSKA BABICA_________ FILOMENA BENES de BILEK Uma 1217, Buenos Aires, T. E. mu je nemirna oprijemala naslonila. OČi so mu bile venomer uprte v kaplana, a niso izdajale (tbčutkov. ' “Zgodilo se je brez moje vednosti. Takoj sem ukrenil vse potrebno, da se preganjanje ustavi. V tem pogledu bodite pomirjeni... ” In se je znova nasmehnil. To za Čedermaca ni bilo novo, vendar so ga besede prijetno Vznemirile, srce se mu je napolnilo s hvaležnostjo. Ee trenutek, že ni mislil več nase. Obšlo ga je novo upanja in mu objelo dušo. Morda pa ni vse izgubljeno. “Toda pričakujem od vas,” se .je nadškof zopet zresnil, dvignil roko in jo položil na mizo, “da zdaj ne boste več dajali povoda za take ukrepe. To sem moral obljubiti v vašem imenu. Nikakih uporov več, nikakih nepremišljenosti. Drugič bi vam ne mogel več pomagati. .. ” Kaplanu se je v trenutku podrlo vse upanje. Za hip se mu je zdelo, da sanja. Ne bi mogel popisati mešanih občutkov, ki so ga obšli v enem samem hipu. Bilo mu .je, kakor da je v resnici zdrknil na kolena, tako je strmel v nadpastirja. Ali je prav razumel? Trudil se .je, da bi iz potez njegovega obraza izluščil neko resnico, bilo je nemogoče. Zazdelo se mu je, z grozo se mu je zazdelo, da je besede mogoče razumeti na en sam način... Na en sam način! “Prevzvišenost:,” mu je glas zami- ral v grlu; napeti je moral vse sile, da ga je pognal iz sebe. “Ali naj to tako razumem, da ostanejo odredbe, ki jih je izdala politična oblast, v veljavi?” Nadškof je za trenutek molčal, ne da bi umaknil pogled, nato je napravil z roko nervozno kretnjo. “Tako je,” je pritrdil. Priznanje je Čedrmaca tako zadelo, tako do konca prevzelo, da se je dvignil, ne da bi se tega docela zavedel, roka mu je nehote znova legla na prsa, kakor da s tem izraža neskončno začudenje. “Ne morem verjeti,” je vzkliknil, “da je padla odločitev proti volji vernikov in v sramoto Cerkve!” “Sedite, prosim!” se je nadškof rahlo razburil. “Sedite! Ne razburjajte se!” Čedrmac je sedel/ “Tako je,” je nadškof povzel po kratkem premolku. “Tako je, kakor mi je težko priznati. Ne sinete pozabiti,” je rekel malce negotovo, “da to ni'moja volja. To ni moja volja, to ni volja Cerkve! Toda nimamo sredstev, da bi se mogli uspešno bojevati proti sili...” Te besede Čedrmaca niso pomirile. Ta hip ga ne bi mogle pomiriti nobene, še tako izbrane besede. Bilo mu je, kakor da mu hiša gori nad glavo. Sedel je, roke so mu bile na kolenih, a ga je venomer privzdigovalo, da bi planil na noge. Imel je občutek, kakor da mu duša sili v grlo in jo na vso moč zadržuje, da mu ne zagori od upora. Venomer si je moral klicati v zavest, da sedi pred nadškofom, ki mu je dolžan slepo pokorščino. Besede, ki so mu neizgovorjene ostale v srcu, so ga zapekle ko žerjavica... In vendar še zmeraj ni mogel do konca verjeti. “Ali je to za zmeraj?” je bolestno zajecljal. “Ali je to za večno?” -je vzkliknil. “Nič ni večnega na tem svetu.” Odgovor je za trenutek vplival kot neizmerna tolažba. Le za trenutek — I že se je zavedel njegove jalovosti. Izrečen je bil le zato, da bi omilil resnico. Ni se mogel ubraniti ironičnega nasmeha; saj mu je le hušknil preko lic, a obenem mu je do vrha napolnil dušo. Vse polno prebridkih beseb, ki mu niso smele čez ustnice, a bistro oko mu jih je morda bralo z obraza. Da, zdaj je verjel, moral je verjeti. Toda iz najglobljega razočaranja, ki ga je kdaj zadelo v življenju, se mu je divje uprlo srce. Zopet se je dvignil. “Saj to ni mogoče!” je vzkliknil obupan. “To ni mogoče! Kaj naj porečem vernikom? Sveti oče tega ne vedo. Če bi sveti oče to vedeli, ne bi dovolili, ne bi mogli dovoliti...” “Sveti oče so o vsem poučeni,” je rekel nadškof, ki ga je mirnost popuščala. “Sedite, prosim! Sveti oče so storili vse, kar je bilo v njihovi moči,” je nadaljeval s hudo zresnjenim obrazom. “Prav tako, kakor sem jaz storil vse, kar je bilo v moji moči. Ničesar nismo dosegli... To je vse!” Čedrmac ni sedel. Stoje je gledal nadškofu v obraz, kakor tla mu z ustnic pobira besede. Šele ko mu .je roka s prstanom zopet namignila se je zavedel omotice. Zrušil se je na stol.( Ni imel več moči za odpor; kri mu je udarila v glavo in mu obte-ževala misli. Smisel izgovorjenih besed mu je le polagoma prodiral v zavest, proti kateremu se je bojeval vse dni. Izgubil je poslednje" upanje: dvoiit je bil potrjen. Bilo mu je, kakor da se neizbežno podira polovica onega* kar si ,je zgradil v življenju. UdarcV ki jih mladina laže preboli. Pri starcih ne gre brez velike bolečine. Moj Bogi Zakaj niso vprašali Jezusa Kristusa? “In nič drugega niso sporočili svet' oče ? ” “Da jih to navdaja z bolečino i’1 skrbjo, a da nimajo proti sili drugeg® orožja kakor molitev in prepriče-vj vanje.” . . . Nastala je globoka tišina. Tajnik s? ,je zopet pogladil obraz in se zazrl n3 vrhoVe smrek za hišami. Molitev«, Čedrmac se je spomnil Španjuta i11 njegovih porogljivih besed. Takrat so se mu zdele skoraj bogokletne. Dvignil je desnico, a jo je z obupno kretnjo zopet položil na koleno. (Nadaljevanje.) 33 -— 13. avgusta 1949 trr— t*-------------------- SLOVENSKI GliAS ■ t , . » 4 fr | : I I |I M Str. 7 SLOVENCI V JUNINU Lov na zajce in jerebice in še kaj' 'Državni praznik in nedelja. Vrenj«' ^e*. ževno. Društva zaprta. Prireditve nobene. Potem pa Se druge vsakdanje nevšečnosti • v teh zmedenih fasili, da človek res neVe, kam hi se zgubil, da bi ne bil nikomur vt hapotje in spodtiko, niti samemu sebi ter obenem le živel kot se poštenemu človeku spodobi, kar se zdi, da je danes mogoče ^djnole med štirimi stenami in v prosti naravi. “Greva v Junin! Poznaš tam kakega Slovenca, ki bi nama pokazal kak osamljen kampo, kjer so zajci in jerebice," me je povabil znani slovenski industrijalec Klarič. “Poznam več Slovencev, ali točnega naslova nimam od nobenega; pa jjh bova že dobila, saj mesto Junin ni tako veliko kot Buenos Aires in vem, da so Slovenci s svojo pridnostjo in podjetnostjo povsod Poznani. Bova kar povprašala,” sem se fcrž odzval vabilu. In avto se je spustil na predvečer državnega praznika iz meglenega jn deževnega Bunos Airesa po mokri asfaltirani cesti proti 260 km oddaljenemu Junlnu. Gospodar avta je hotel kot po navadi voziti naglo. 9 0—100 km na uro, a cesta je bila spolzka in je bila nevarnost, da kon-vava v obcestnem jarku, kajtj zadnji konec avta je k temu posebno tam pri Lukanu jasno opominjal, drsajoč se h kraju, da se ti je zdelo kot bi jezdil hudomušnega konja, katerega zadnji konec ne i ■Sre vzporedno z glavo. V jarku sva videla Prevrnjen velik kamion, za katerega sva Sele v Juninu zvedela, da je bil last našega rojaka Franceta Špacapana. “Prvikrat v življenju se mi je to pripetilo,” je «lejal. Hitela sva dalje pod temnim oblačnim klobukom. Na levo in desno so se pasle ogromne črede krav, konj prašičev in ovac ali mirno stale ob ograji ter se komaj ^menile za dve bežeči duši v modernem vozjlu, ki sta hiteli v temno noč iskati oddiha med živalmi in naravo, česar v civiliziranem velemestu nista upali najti. Zagledala sva zvezde in celo luna se je za hip posmejala. Morda pa bo jutri lepo vreme. In če ne, tudi nama nj žal. Greva sicer na lov, a zajci in jerebice ne bodo "čisto nič zamerili, če jih ne ustreliva. Saj niti ne verjamejo, da jih prideva tako daleč Riotjti, ko jih je bliže dovolj. Ko sva zavila z glavne ceste v mesto ■Junin, ki šteje približno prebivalstva kot Baša Gorica ali Ljubljana, je bila lepa in široka vhodna cesta pravkar v dovršitvi, Manjkalo je samo še kvadro. Omeniti mo- Drm Francisco Jose Cespa DENTISTA CIRUJANO Consultas de 15 a 20 hs. Coronel R. Lista SOM T. A. 50 - 57*2 TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-croata, checoeslo-vaco y dem as idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones. San Lorenzo 937, Rosario (Sta, Fe) KllOJACNICA “LA TRIESTINA” izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ CfelOerfri 3098 T. E. 50-0228 Devoto - Buenos Aires HERRERIA de o b h a HUMAR y MAKUC Av. Central 3720 ^»e Xo. 2 372!) T. E. 740-1604 ram- namreč, da državna cesta njkjer ne gre skozi mesta in vasi, marveč po Več kilometrov zunaj ip ni asfaltiranih cest vanje, kar posebno v ftež^vTrlh vremenih zgleda kot nekaj neprehodnega, kajti nevarnost je, da obtičtšv blatil ih vodi, kar se je bjlo svoj čas že nama pripetilo V Canalsu. 'Junin je torej častna izjema v tem oziru, morda tudi kaj radi tega, ker je od tam doma predsednikova žena Argentinske republike. Kakor hoče! Junin silno napreduje v zadnjih časih ter se zida in gradi na vseh koncjh in krajih. Prva skrb je bila dobiti prenočišče. Brž je bilo vse poskrbljeno, kajti juninčani so zelo postrežljivi in prijazni ljudje. Povprašala sva po Slovencjh, Špacapanu (Spa-kapan) in kdo ga pozna v Juninu! Trg San Martin z njegovim spomenikom je čakal v prazničnem razpoloženju drugega dne, ko je bil največji argentinski državni praznik po vsej republiki, a vreme ni kazalo najboljše. Vendar nj več deževalo in tudi drugi dan ne, a sonce se ni maralo kazati. Poiskala sva Jožeta Špacapana, ki sva ga dobila samega z ženo, kajti otroci, sin in tri hčerke so šli na proslavo državnega praznika. Jože ima lepo in prostorno lastno hišo ter prevozno podjetje. Takrat, ko je on začel, še ni bilo asfaltirane ceste med Juninom in Buenos Airesom ter ve marsikaj nevšeč-nega povedati, kako se ves dan ni mogel premakniti za eno kvadro do pasu v vodj in blatu. Tega življenja bi ne hotel še enkrat, a kriza ga je 33. leta po.;nala kot mnoge druge iz Buenos Airesa in danes je zadovoljen. Vprašala sva! še po ostalih Slovencih, kje bi jih dobila, čisto lahko, saj se vsi poznajo. Obiščeva jih popoldne. Sedaj pa poglejva malo ven na kampo, kje bi bil kak primeren prostor za lov, za danes ne, za jutri, ko se poti nekoliko osušijo. Strastnega lovca pa kar hitro zvabi skušnjava. En sam skok zajca čez cesto, žvižg preplašene jerebice, pa je dovoljni vzrok vrniti se po psa. Prisedel je še Jože s svojim pihalnikom in hajdi po blatni poti v kampo, kjer se je kmalu bliščeč avto spremenil v umazano škatlo. A kaj za to, samo da je lovski strasti zadoščeno. Padlo je lepo število jerebic, med tem ko so zajci za to pot srečno odnesli pete. Zvečer smo se zbrali pri Grilancovih, ki so se pred osmimi leti radi dela pri železniškem obratu, kjer je zaposlen ge-spodar Srečko, preselili semkaj. Lastno hišo v Caserosu so dali v najem, medtem ko tukaj živijo na fitu. Imajo sina in hčer ter tudi že dve.vnukinji, ki po zaslug; zavedne slovenske matere, vsi razumejo slo- Electricidad y plomeria J OSE RAD AN JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Aires SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espena 558 - J. Ingenieros - T.E. 757-271 FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construccl6n Avda. Fco. Beii<> 5071 T. E. 50-5383 JUGOSLOVANSKA GOSTILNA Pripravni prostori za krogljanje JANKO POLIAK Ituzaingo 4207 J. I>. PERON STAVBINSKA KOVAČA G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprida 2443_______________ Florida PREVOZNO PODJETJE “GORICA” LOJK FRANC Villaroel 147« T.E. 54-5172 Restavracija IVANČIČ RUDOLF IVANČIČ RUDOLF Anasco 2022 EDINA SLOVENSKA STAVBENIKA v Saavedri ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58 T. E. 70-6112 TRGOVINA ČEVLJEV “BELTRAM” Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča ALBERT BELTRAM l)onata Alvarez 2288 Buenos Aires KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Tinogasta 520« Buenos Aires PIVARNA — KROGLIščE IN KEGLIšCE PODGORNIK FRANC Warnes 2113 La Paternal TRGOVINA JESTVIN “PlU ČERNIČU” C. Ramon Lista 5650 T. E. «4-150» Queseria y Fiambreria "LA 1 HERICA” de Cuervo y Fernandčz Avda. Fco. BeiW> 5399 T. E. 50-8502 FOTO-ARTE MACOS Najpopularnejši na Dock Sudu Facundo Quiroga 1325 T. E. 22-8327 Stavbeni kovač FRANC ČOHA Galderon 2771) T. E. 50-0055 vensko, čeprav smo se bili zbrali skoraj nenapovedano, je bilo prav brž vse pripravljeno za poveselj^čenje,, Mati je segla, pod strop po IcloUase; Srečko se je Sklonil k sodu po domačem vinu, ženske so še kaj prikuhale in pripekle in ko smo se vsega nasitili ter je pričelo vince blagodejno delovati na našo dObro voljo, smo Se marsikatero lepo zapeli; kajti prave slovenske družbe brez vina in petja ni in pripomniti moram še, da so juninski Slovenci, posebno Jože, France in Srečko j izvrstni pevci. Ob tej priliki sem tildi zvedel še nepoznano novo, da je bil vrisk prvi znak ali glas človeka samca napram samici, kakor je še dandanes v različnih tonih pri živalih. Govoriti in razločevati z besedami eno reč od druge se je človek naučil šele pozneje, kar imenujemo civilizacijo, a fantje se še dandanes najraje napovedujejo dekletom z vriskom, posebno še na deželi, v mestih pa že ne gre več, kajti nastalo bi nekaj strahovitega za ušesa, medtem ko je na deželi nekaj naravnega. Domenili smo se, da povabimo za jutri še ostale Slovence in gremo vsi skupaj ven na kampo, seveda, če bo vreme za to, kjer pripravimo skupen “asado” in slikali se bomo ter poslali sliko in opis zraven o slovenski skupnosti v Juninu v SLOVENSKI GLAS. Ce pa ne, se bomo za asado vseeno zbrali pri Francetu Špacapan, medtem ko gremo samo moški na lov, da se ne bodo zadevali. Omeniti moram namreč, da tudi juninske Slovenke znajo prav slastno pečenje napraviti in voziti kamjone, kot znajo moški, kar bomo brž videli. Naslednji dan skupnega izleta in slikanja ni bilo, čeprav dež ni padal; moški so šli no lov, razen mene, ki se najraje, posebno še, kadar se kuha in peče in domače vino pije, držim blizu tam, kamor me je gospa Angela z drugimi s kamjo-nom potegnila, to se pravi na njen dom in potem šla še po druge, dokler nismo bili vsi skupaj. Radoveden sem bil, kako je prišlo gospej Angeli na misel, voziti kamjon. “čisto enostavno,” je rekla. “Spremljala sem moža v Buenos Aires in nazaj grede ga je premagal spanec. “Tukaj imaš “volant” in napravi kar hočeš. Pokazal mi je, kako se dene kamjon v tek in kako ustavi ter zaspal. Nekoliko sem pomišljala, se opogumila in dela naj- TISKARNA RUDOLF ŽIVEC Sarmiento 40 Caseros T.E. 757-1101 preje motor in potem še kamjon v tek. Spočetka sem vozila počasi, potem pa zmeraj hitreje, da sem celo stare in preizkušene kamjottiste prehitevala, kar ni bilo tako enostavno in neodgovorno, če pomislite; da je bil poleg mene speči mož, ki bi se ne prebudil niti, če bi trčila, ali v jarek preobrnila In na kamjonu 17 ton teže.” “Vi ste pa res prava partizanka,” sem ji čestital. Potem so prišli še Furlanovi s sinom, ki so že stari naročniki našega lista in zvesti stvari v izseljenstvu in v domovini. Imajo lastno hišico, mož stalno delo pri Union Telefonica, sin študira, trije otroci so umrli in žena oskrbuje dom. So prav srečni in zadovoljni. Edino bi želeli, da bi naš list redneje in pogosteje izhajal in da bi bilo več skupnosti med nami, čeprav ne mislimo vsi enako. Našo novo Jugoslavijo gledajo s polnim zaupanjem v lepšo bodočnost, dasi dobro razumevajo razne potežkoče, ki so neizbežne po tako strahoviti vojni, bodisi v gospodarskem, socialnem inpolitičnem oziru. Saj smo tudi priseljenci imeli silne začetne težkoče, da bj se morali včasih Bogu smiliti, pa smo le prišli na boljše. V tem smislu smo debatirali s Fur- lanovimi, medtem ko sta gospa Grilancova in gospa Angela pripravljali "asado” in kar spada zraven. Ko je bil “asado a punto", smo si ga brž privoščili in jaz še pridno zalival z domačo kapljico, ne da bi čakali lovcev, ker smo vedeli, da v svoji lovski strasti ne poznajo nobene ure, niti ko so lačni. V sredi popoldneva pa so se vrnili z bogatim plenom jerebic in zajcev ter se je pričela splošna gostija tja v pozno noč. Seveda smo tudi malo politizirali, pa prepevali, da je bilo vsakega nekaj. Zanimalo jih je o usodi naših društev, zakaj( nismo bolj složni, ko jS zgledalo, da smo se tako lepo združili in pobratili in kaj mislimo o naši domovini, o kateri se zdijo mišljenja deljena. Zedinili smo se, da moramo Slovenci vedno skupaj držati, pa naj nas še tak udarec zadene, saj smo jili navajeni, posebno Primorci, ko nas je bil fašizem popolnoma zatrl, ne pa stri, kot je rekel naš Gregorčič: Potreti me moreš, a streti nikdar, in tudi v izseljenstvu nam niso šli vedno na roko, a da smo pošten in delaven narod, nam povsod priznajo. Morda nam manjka nekoliko več spretnosti v krma-renju našega čolniča v tujih valovih, a misli in srce je pošteno. Med nami ni, kot se zdi, načelnega nesporazuma glede našega skupnega delovanja, marveč so samo nekateri notranji nesporazumi, ki kvarno uplivajo na celoto. A to je člo- Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamiento del reumatismo y sala de Cirurgfa Atiened: Lunes - Miercoles y Viernes Pedir hora por telefono Defensa 1158 T. E. 34-531» UMETNO STAVBENO MIZARSTVO kovinska okna in polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incos 5021 T. E. 51-5184 TRGOVINA JESTVIN “TRST" STANKO MIHELJ Charcas 3120 T. E. 72-4S5T Mehaničjna delavnica JOSIP HLAČA Villa Real 140 J. Ingenieros - T.E. 757-040 ŽELEZO - BETONSKO PODJTJE RUDOLF KOMEL za načrte in preračune Bernaldez 1055 T. E. «7-1411 MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. C0X Mercado “LAS MAGDALENAS’' CARNICERIA RAUBAR Puestos 21, 24, 25 - Avda. Fco. Beiro 5270 Avda. Riestra 115 T. E. «1-0050 BAZAR “DANUBIO ” D. UGLESSICH Avda. San Martin 21)02 T. E. 50-0838 LA VOZ ESLOVENA EDITA 1)0 FOR Eli CONSORCIO DE LA VOZ ESLOVEVA veško in vSasili celo potrebno, da se skri-stalizira in utrdi poedinec v skupni borobi za lepšo bodočnost. Kar pa se tiče naSe domovine, moramo biti trdno prepričani, da kot so si znali naši narodi pod vodstvom maršala Tita priboriti zmago nad tujim in docnačim ljudskim sovražnikom, bodo znali tudi v miru in zgradbi nove Jugoslavije napraviti najboljše. Izseljenci samo glejmo, da bomo znali naš narod v tujini najlepše predstavljati. V tem smislu smo govorili in prepevali naše slovenske pesmi, dokler ni prišel čas ločitve. K zaključku naj še dodam, da so vsi juninski Slovenci naročeni na SLOVENSKI GLAS. Drugi dan v ponedeljek sva se s tov. Klaričem spet vrnila v Buenos Aires. Bilo 'je lepo vreme in se nama ni mudilo hiteti v vsakdanje skrbi. Klariča je lovska strast še parkrat zvabila čez cesto v polje in zvesti Tom mu je podil iz skrivališča jerebice. Potem sva kar ob cesti pospravljala popotnico, ki so jo nama dali za pot ter skoro zavidala "linyera”, ki jo je z Žakljem na hrbtu mahal mimo in veselo žvižgal. “Tako boš ti,” me je podražil prijatelj in sem mu napol zares napol z-a šalo potrdil, da bi mi ne bilo žal. Prijezdil je fantič na konju in vprašal, koliko je ura. Kmalu bo dvanajst, je dobil odgovor ter je rekel, da je že od sedme z'jutraj na konju in da Ima še par legui pred seboj. Skočila sva spet v avto ter zdrčala po gladki sončni cesti mimo “li-nyera”, ki nama je kot starima- znancema veselo pomahal v pozdrav. V Lujanu sva zavila mimo bazilike, kjer sem bil jaz prvikrat. Nekje sem čital, da je tu sedaj tudi naša slovenska romarska božja Pot in da ima nekaj besede tudi Brezjanska Mati božja, kamor so postavili nje podobo. Seveda govori skozi usta njenih duhovnih predstavnikov, ki pa jih večina starih in niti novih priseljencev ne smatra za božje, marveč za politične predstavnike, kar Brezjanska Marija najbrže pravilno pojmuje , in milostno odpušča "zakrknjenost” svojih vernikov. Mnenja smo namreč, da če nam je zabranjeno svobodno kulturno udejstvovanje v naših društvih, nam tudi drugi žegni in odpustki ne morejo veliko pomagati. Zapisani smo častni in večni pogubi. Seveda, če bi tako verjeli, pa ne in ne bomo. Preveč lepo in jasno je sonce v jutru našega Vstajenja. Tako in podobno sem premišljeval, ko sva dospela v Moreno ter je prijatelj zavil v njegovo ‘‘quinto”. Najprej je bilo treba nekoliko očediti avto, ker tako umazanemu se res ni spodobilo v mesto. Potem pa sva bolj1 in bolj redkobesedna in z nagubanimi čeli dospela v mesto, kjer se z discipliniramo in nediscipliniramo uglajenostjo eden drugemu zadevamo ter živimo daleč od prirodne in človeško potrebne skladnosti, posebno Slovenci. Jan Kacin Ferdinand Cotič TRGOVINA Z ŽELEZNINO Lope (le Vega -080 T. E. 50-1388 Krojačnica LEOPOLD UŠAJ Avda. FRANCISCO BEIRO 5380, Dep. 2 T. A. 50-4542 VILLA DEVOTO ŽELEZOBETONSKO PODJETJE FRflNe URŠIČ • Mercedes 1704 X. E. 69-1567 Buenos Aires Franc &te h ar STAVBINSKI PODJETNIK Ram6n L. Falc6n 6371 U. T. 64-3084 RADIO Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila izvršuje JAKOB KREBELJ Cespedes :<78:{ (vogal Avda. Forest) T. E. 54 - 465«) MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIIMERA” PETE JONKE Lastnik: Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Pasos IjOs Andes - Rio Geballos CORDOBA A T E N C I O N BESORES OOME«efA«TES — INDUSTRIALES — CONTRATISTAS iEvitense inconvenientes e intranquilidades! El momento actual EXIGE a Vds. tener vuestras operaciones CONTABBIILIZADAS a fin de evitarles incertidumbre ante la presencia de INSPECTORES DEL ESTADO y la posterior aplicaci6n de MULTAS diflciles de apelar por falta de LIBROS COMEltClALES. Nuestra antigiia experiencia puesta al servicio de Vds. regularizarž ULiipliamente vuestra situacHin ante REDITOS JUBILACIONES, AGIO, ACT1VIDADES LUCRATIVAS, 1MPUESTO AL APRENDTZAJE, ETC' iCONSULTENOS! ORGANIZACION CONTABLE "ALBATROS" Capital Federal Director FE L LX JAMSECII Contadoi Tliames 2220 Dto 2 Znanost in tehnika ZANIMIVA IZNAJDBA Neka tvrdka v Brooklynti je začela izdelovati posebne kose lesa, ki so tako vnetljivi, da jih lahko prižgemo samo z žve-plenko in gore potem celo uro. Ta les je narejen iz stlačenih lesnih vlaken in prepojen z raznimi gorljivimi sredstvi. NEKAJ ZA GOSPODINJE Izdelovati so začeli žarnice, ki gore lahko nepretrgoma približno tri leta. Nova žarnica porabi približno 1500 krat manj toka kot običajna žarnica. NAJNOVEJŠI IZSLEDKI MEDICINE Ameriški zdravnik dr. Spelman VVaks-man je iznašel najučinkovitejše zdravilo proti tuberkulozi: neomicin. Leta 194 2. je odkril streptotracin, leta 1943 pa strep-tomicin. Neomicin izhaja iz iste družine plesni, iz katerih izločujejo streptomicin. Od 6 ton streptomicina, ki ga mesečno izdelajo v ZDA, ga 75 odst. porabijo za borbo proti tuberkulozi. ZGODOVINA PRIPOVEDUJE da je na svetu vladalo že 200 blaznih kraljev; najbolj blazen med vsemi je bil turški sultan Abul Hamid I. Bil je tako divji, da so ga morali držati v norišnici Recreo “Europa” Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. Prevoz s postaje Tigre F.C.N.G..B. do recrea in nazaj Lastnika: BRATA ROVTAR Tigre F.C.N.G.B. T. E. 740-580 Rio Caiapat‘liay 33 let, in sicer od njegovega 16 do & leta, ko je zasedel prestol. ROJSTVA BREZ BOLEČIN Ruski zdravnik 1 Rafael išub je iznaS** sredstvo, kako olajšati porodne bolečin*’-Ugotovil je, da se pri porodu 'zaradi ž‘v' čne napetosti in krčenja mišic telesu® snovi naglo izrabljajo, posledica česar hude bolečine. Omenjeni zdravnik je tol® dajal porodnicam vitamin B in uspehi s° bili odlični: žene so rodile brez hoIe|,'|! in doslej se tudi niso pokazale nikafc« STROJ BO ČITAL NAMESTO SLEPCEV Pred kratkim so izdelavali stroj, ki >"'ia namesto slepcev. Stroj je tako napravlje”1 da spremlja tiskane črke v glasove in s tem omogoča slepcem, da slišijo čitank knjige ali časopisa. Stroj jč sestvljen žarnice s katodnimi žarki, selektorja zvočnika. Stroj je pa trenutno še preč« drag zaradi svoje velikosti in zapletene?* sestava. Vse kaže, da bo potrebno mnogo dela, preden bo prišel v spIoSn® J uporabo. Iz “Ljudskega tednika” Slovenska cvetličarna “LOS A Ii P E 8 HOSTAR ANTON Triunvirato 422;5 T. E. 51-0'^ TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA 249-2KI VILLA ESCASO U T. 652-OU' KROjACNICA Franc Melinc • Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 Buenos Aires TRGOVINA JESTVIN Srečko Tur el TRELLES 1402 U. T. 59-4104 LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA. GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA Kadar se želite naužiti čistega kor-dobskega zraka in se V miru odpočiti, se obrnite na Hosteria “LOS ALPES” lastnik PETER JONKE, Rio Ceballos Cordoba Izvrstna postrežba In zmerne cene! Rudolf Klarič INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV JOSE BONIFACIO 663 BUENOS AIRES WAVA*MW//.WWvv//.V%V/^^*A^V.,.W.V/AVW.,.%VWAVr Tiskarna "Cordoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov l Ferfolja, Baretto & Paškulin 1» Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela \ Gutenberg 3360 T. A. 50-3036 S Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Mariin $ BUENOS AIRES W.W/.,.VW.V.V.'A%W.V.WAVVVAVA"^WAW/.VAV.1 T.A.C. - TRST Zastopstvo : DOMINGO BELAMARIČ3 PAKETE v domovino pošiljamo potom Trsta in dospejo v 12 do 15 dneh Uradujemo: v calle Sarmiento 74 MAN MARTIN FCBM v calle Cangallo 4 39-1. Esc. 119 BUENOS AIRES Kroj acnica Stanislav Maurič VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642 T. A. 59 - 1232 Tal\pres_Grfi.ficoš_‘‘CORDOBA’’~Gutenbefg*— 3360~ Bu¥ndš—Aires —T:f-VlTlT1949