140
To in ono.
Naše slike. Demonstrantke za žensko volivno pravico pred angleškim parlamentom. Zadnji čas so na Angleškem ženske, ki se zavzemajo za žensko volivno pravico — pravijo jim sufragettes — vprizorile več velikih demonstracij pred parlamentom, da izsilijo postavo — bili — ki bi ženskam podelila aktivno in pasivno pravico za vse zakonodajne in administrativne zastope. Hotele so vdreti v parlament vpile, razbijale ter se pretepavale s policisti. Ti so morali ženske ukrotiti s silo. Mnogo žensk so zaprli ter jih potem obsodili na zapor. — Na strani 122. in na strani 124. našega lista se je zgodila pomota. Na strani 122. se mora naslov pod sliko glasiti: Napol j: Kapuanska vrata, na strani 124. pa; Napolj: Predmestje del Pallo-n e 11 o v sv. Luciji.
Slovensko gledišče.
5. februarja smo pozdravili na našem odru domačina umetnika Ign. Borštnika. Nastopil je kot gost v igrokazu »Kupčija je kupčija" (francoski spisal Octave MirbeatO. V igri se govori veliko, a dosti ne pove, toda glavna vloga Izidorja Lechata v rokah umetnika par excellence kot je g. Borštnik, je kakor nalašč za igralca, da pokaže vse svoje sile. — Kar manjka igri, je dodal Borštnik; videli smo ga kot dovršenega tirana, ki mu je vse le dobiček in kupčija. Vtis njegove umetnosti je nepozabljiv. Velik vspeh je v tej igri dosegla tudi gospa Taborska.
Dva dni kesneje — bilo je 9. februarja — se je pojavil na slovenski pozornici „Maček Spaček". Spisal E. Rosenow, preložil Fr. Kobal. Komedija je satira na nemške, saške razmere, a za nas ni primerna. Ponovila se je na pustni torek ter bila tudi ta dan sprejeta s primerno rezervo. Dne 15. febr. se je vprizorila prvič na slovenskem odru opera Viljema Kienzla, „Evangeljnik". Vspeh je bil lep. Glasba je moderna, v duhu Wagnerjevem, a vendar nima veledramatičnih, pač pa mnogo liričnih piec, zlasti v 1. sliki II. dejanja. Komponist slika v orkestru v živih barvah čustva, ki razdvajajo dušo. Mehka in topla instrumentacija spremlja spev Matije in Marte v prekrasnem duetu: „V objemu se drživa" v I. dejanju. Nad vse mičen je otroški zbor z Evangeljnikom, ki poje: »Blagor jim, ki radi pravice trpe krivico". Gospoda pl. Rezunov (tenor) in Oufednik (bariton) imata veliko zasluge za vspeh opere, katerima seje izborno pridružil vrli basist, g. Betetto. — 17. februarja se je ponovila komedija »Maček Spaček", upamo, da zadnjič. Ta dan zvečer se je pela četrtič melodijozna Donizettijeva opera „Lucia di Lammermoor". — 19. februarja se je vprizorila Henri Bernsteinova drama „La rafale". Drami manjka predvsem vodilne sile, originalne ideje. Ljubezen, ki s'e poraja vsled nesrečnega zakona, in zakonolomstvo sta podlaga tej drami, kakor neštevilnim drugim. Konec je zelo navaden; ljubimec, ki je poneveril tuj denar, se ustreli v zaklenjeni sobi, medtem ko njegova omožena ljubica trka na vrata in mu prinaša denarno pomoč, dobljeno kdove na kak način. Izborno je igrala svojo vlogo gospa Taborska. Vobče pa je bil vspeh minimalen. Občinstvo je pokazalo s svojo odsotnostjo, da ta drama ni v stanu navduševati. — V četrtek, 21. februarja in v soboto, 23. februarja, se je ponovila Kienzlova opera „Evan-geljnik", in sicer tretjič, za častni večer baritonista g. Oufed-nika. Imenovani gospod je steber slovenske opere, vobče priljubljen kot pevec izrednega glasu in vrl igralec.   Baritonista,
kot je on, ne bodemo kmalu dobili. Na njegov častni večer ga je odlikovalo občinstvo z burnim aplavzom in dvema lavor-jevima vencema z dodanimi darili. — Bernsteinova drama „V stiski" se ponavlja v torek, 26. februarja.
V celoti je bila februarska sezona slabša kot prejšnje, nekoliko v nesoglasju z vprizoritvami v prejšnjih mesecih.
Dve pesmi iz 1. 1818.
Med raznimi popirji v zapuščini pokojnega kapiteljskega dekana gosp. Andreja Zamejica je našel gosp. kanonik dekan Anton Fettich-Frankheim naslednji dve zanimivi pesmi:
Slovenzi.
Od adrijafhkiga morja brega do smersliga morja
Je fhirokoft, dolgoft pa od meje nemfhke defhele
Tje do kamzhafhke semle, domovanja pogumnih Slovenzov.
Kje fe dobi kaki rod de bi bol po fhirokim prebival?
Tukaj od nekidaj she ftanovali fo pervi Slovenzi,
Radi per miru fo bili, pa malo shelni vojfkovanja,
Obdelovanje semle je bilo njih farno vefelje
S'ternjam sarafheni gojsd fo v lepo polje prenarjali,
S' platnam medizo foljo, pa shitam berhko kupzhovali
Pafli shivino ferzhno; krepoft pa sveftobo ljubili.
Ptujze s' perjasnofti ref, fo radi pod ftreho jemali
Radi vefeli fo bili; gofpofki pa vedno podlofhni.
Bolfhiga kaj fhe shelifh per kakimu rodu dobiti?
She vuzhenofti farno pogrefhale fo fe nad njimi,
Pak s' kerfhanftvam vre i fo tudi lete perhitele.
Kakor temota nozhi na semli sjutraj pre-ide,
Jutrini sor sablifhi, pa fvitlo fonze perfija
Lih tako ljubo je bilo Slovenzam prifhivfhi kerfhanftvo.
Pervi Slovence ta vuk fo nemzi pa lahi vuzhili,
Toraj1) ne vumijo vfe, kir ptuji fo njim ti jesiki.
Vajvodi trije tedaj fo fe berfh pomenili flovenfki,
V Konfhtantinopel na naglim poftlati do prefhkiga Zarja.
Mu fporozhe: kerfhanfka poftala je nafha deshela,
Pa vuzhenikov bi radi, raslagati nam ivete bukve,
Grefhkiga ino latinfkiga mi Slovenzi ne snamo
Vuma tedaj pa mozhi ne raslozhimo fvetiga pifma.
Mihael Grefhki zar savfhlifhavfhi te-le befede,
S' modrimi berfh govori, kar profijo knesi flovenfki.
Ti pa mu odgovore: nar bolfhi bi bila dva brata
Konihtantin ino Metodi oba berhka modrijana.
Zar tedaj pofhle po nju, pa hmalo fe dafta fprofiti.
Grefta Slovenze vuzhit, raslagati boshjo befedo
S' grefhkimi zherkami fta flovenski jesik pifala
Njekaj pa novih snefhla sa glafe Slovenzam edine.2,
Tak-Ie sazhetik je bil vuzhenofti vmetelnih Slovenzov!
Staro in novo leto.
(peržoitiftjirt.)
Novo leto.
Kaj tako fi gofpodaril
Sami fneg mi zapuftifh? Dobro vfe fi she sapravil    -
Pa mi naftopit velifh.
') = toda; 2) = posebne, lastne.