Slovenski glasnik.
709
des Herzogthums Krain" čitamo na 53. str., da za nemško ime „Kullenberg" ali „Kuhlenberg" Slovenu rabi „Kilovče". Ali kako je, kar se dostaje notranjskega Klenika? To selo uže Valvasor v VIII. knjigi na 809. str. zove samo „Klenik", a ne „Kellnberg", niti ga ne imenuje s kako drugo nemško besedo. kar nas uči, da njemu „Kellnberg" in „Klenik" ne more biti jedna ter ista vas. ,,Ortsrepertorium" na 2. str. ve tudi le za ime „Klenik" brez nemškega nazi-vala; a Frever na 48. str. piše, da slovenski je „Klenik", a nemški zopet „Klenik" ali „K16nig". Pokazalo se je, da te vasi nobena izmej vseh trijeh omenjenih. knjig ne imenuje „Kellnberg" ali „Kuhlenberg". Se trebe dostaviti, da „Klenik" stoji res na Pivki, ali mnogo dalje od Prema, do katerega je od ondukaj poldrugo uro hoda. Do trolie je dokazano, kakor mislim, da Valvasorjev ,,Kelln-berg" ne bode nič druzega nego samo „Kilovče", nemški še zdaj imenovano „Kuhlenberg", a da ne more biti ,,Klenik".                                                 L—k.
Dalmatinovo vse sv. pismo. O tem delu tudi Valvasor v VI. knjigi na 349. str. potrjuje, da je mej ljudi prišlo na novega leta dan 1584.
Dr. Josip Ulaga, f bivši profesor in urednik „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru, zdaj nadžupnik in dekan konjiški, odbornik Matice Slovenske, jeden najpogumnejših boriteljev za pravice naroda slovenskega na spodnjem Stajarskem, umrl je po kratkej bolezni v svojega življenja najboljšej dobi, 3. oktobra v Konjicah. Bodi mu lahka zemlja in časten spomin! — Dr. Matija Smodek, profesor bivše kr. pravoslovne akademije v Zagrebu, umrl je 23. septembra v Belovaru v svojega življenja 74. letu. Smodek je bil prvi hrvatski profesor, ki je 1832. 1. začel predavati hrvatski jezik na pravoslovnej akademiji. Učiteljeval je 40 let in malo je uradnikov na Hrvatskem, ki bi ne bili njegovi učenci. — Iz Pize na Vlaškem poroča se žalostna vest. da je ondu 11. oktobra umrl po dolgem bolehanji še le 45letni sloveči ruski učenjak A. Kotljarevskij, profesor na vseučilišči v Kijevu. Kotljarevskij je bil učenec slavnega slavista Sreznevskega, bavil se je osobito s slovanskimi starinami ter spisal več znamenitih knjig. Prejšnje čase bil je profesor na vseučilišči v Dorpatu, a ker je ondu prvi začel predavati v ruskem jeziku, imel je z ondotnjimi nemškimi profesorji hude prepire, da ga je ruska vlada naposled prestavila v Kijev. Kotljarevskij je bil jako vesel človek in ljubezniv karakter, kakor smo se sami prepričali 1. 1873., 1874. in 1875., ko se je trikrat delj časa mudil v Ljubljani ter študiral v tukaj šnjej licealnej knjižnici, dasi uže takrat bolehen. V Pragi je s pomočjo g. Patere našel, prepisal ter v Ljubljano prinesel dva znamenita lista, katera je Preširen 1. 1833. in 1836. pisal Celakovskemu. Prvi govori o zgodovini 4. zvezka „Kranjske Čebelice", drugi o „Krstu pri Savici". Priobčiti hočemo oba bodoče leto v „Ljubljanskem Zvonu."
Dr. I. Tavčerjevo povest „Moj sin", natisneno v osmem zvezku „Slovenske knjižnice," prinaša praški ,,Svetozor" v svojej 43. številki; preložil jo je na češki jezik g. Josip Penižek, kateri bode, kakor čujemo, še več Tavčarjevih novel priobčil v češkem prevodu.
Preširen. Osobito nas veseli denes poudarjati, da se spoznjavanje in pravo ocenjevanje našega Preširna od dne do dne bolj širi. V „Viencu" je začel prof. dr. Fr. J. Celestin priobčevati našim južnim bratom namenjeno studijo „France Preširen".   Kolikor moremo soditi po dosedanjih listih, rekli bi,  da bode to
710                                           Slovenski glasnik.
najkoreniteje pisan životopis našega pesnika, kolikor jih imamo do sedaj. — Znani nemški pisatelj Sacher-Masoch začel je izdavati leposlovni list „Auf der Hohe" ter oglaša, da bode v tega lista drugej številki priobčil razpravo „der slovenische Dichter Preširen", katero je spisal znani naš zgodovinar P. pl. Radič. — Gospod Josip Penižek nam piše 14. okt. t. 1. z Dunaja, da bode knjigar Ladislav Sehnal v Jičinu na svitlo dal obširno knjigo o Preširnu, obse-zajočo životopis in oceno vsega literarnega delovanja našega pesnika ter nad štirideset njegovih pesnij, katere je na češki jezik preložil g. Penižek. — Aka-demiški slikar češki g. J o s. Prouska je posebno krasno ilustroval Preširnovo pesen „Pod oknom", katera v Penižkovem prevodu izide v kratkem v praškem „Svetozoru". — Omenjati nam je o tej priliki, da je Lad. Sehnal v Jičinu začel izdavati zbirko slovanskih gledaliških iger „Slovansko divadlo", od katerega so do sedaj prišli na svitlo uže 4 zvezki. Se pred novim letom v tej zbirki izide tudi Jurčičev „Tugomer", katerega je na češki jezik preložil g. Jos. Penižek.
Iz Karlovca se nam piše: Krasni spomenik, katerega je narod slovenski postavil na našem pokopališči pisatelju Valentinu Mandelcu, bivšemu profesorju kr. gimnazije v Karlovci, bode otec Ivan Ev. Žibrat, gvardijan tukajšnjega frančiškanskega samostana in umršemu bivši kolega, te dni slovesno blagoslovil. Svečanosti se bode in corpore udeležila tudi šolska mladež tukajšnje gimnazije in realke, mestni gasilci in pevsko društvo „Zora".
„Zdravecit. Spisanie za zabavlenie i nauka na b^lgarskata mladež. Tako se imenuje nov bolgarski, po vzgledu našega „ Vrtca" osnovani, in bolgarskej mladini namenjeni list s podobami, katerega sta s septembrom t. 1. v Sredci začela na svitlo dajati gg. Anton Bezenšek in Kristo P. Konstantinov. Vsebina prvej številki je jako zanimljiva, obsezajoča pesni, životopise, povesti, prirodopisne članke, razne drobnosti, smešnice in različnih vrst zastavice. Cena listu, ki izhaja vsakega meseca 15. dan, je za vse leto 1 rubelj.
Urednikova listnica. G. A. A. v Sr. na Št. Mnoge izmej poslanih pesnij je zložil pokojni učitelj Kančnik, nekako v začetku 1840nih let umrši v Dobrepoljah na Dolenjskem. Bil je mož dobrovoljen, šaliv in zelo rodovit s pesnimi, katerim je cesto sam delal tudi arije. Mej poslanimi so brez dvojbe njegove : 1) od hlač; 2) lončar in pastir; 3) od koline; 4) špasne reči; 5) od Ljubljanskega kogresa; 6) pesem za osmi dan enega mrtvega (Jarneja Stiha); 7) pesem o pogrebu duhovnega gospoda Grah k a. Zelo resnici podobno je, da so Kančni-kove tudi te: a) od godca; b) od starega lejta; c) od novega mašnika; d) slovo-jemanje (necega g. kaplana). — Kakor se vidi iz tega sešitka, bil je vse omenjene pesni 1834. 1. prepisal Andrej F ajdi ga, učitelj v Sodražici, od koder ni imel daleč hoditi v Dobrepolje k svojemu tovarišu Kančniku. Ostale, temu sešitku priložene, a z drugačno roko pisane pesni kažejo, da so št irske. Žal, kajihje težko citati! Posebno zanimljiva mej njimi je ona, ki se zove „Hrvat". Lepa Vam hvala za Vašo veliko prijaznost!
»LJUBLJANSKI ZVON" stane vse leto 4 gld., pol leta 2 gld., četvrt leta 1 gld. Naročnina pošilja se upravništvu v „Narodnej tiskarni" v Ljubljani.
Založniki: dr. I. Tavčar in drugova. — Za uredništvo odgovoren: Fr. Lsvec. Tiska „Narodna tiskarna" v Ljubljani.