Štev. 16. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 18. aprila 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., V Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na Opravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SL. v Faflekovoj hiši. izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1'50 D., v» Poslanom «2‘50 D. Takso za oglase plače uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Revizija agrarnih objektov i subjektov v Dolnjem Prekmurji. Lansko leto se je začela tržiti v Dol. Prekmurji agrarna zemljá grofice Marije Zichi, ne da bi se prle ta razmeriia i določili interesenti, kak to predpišejo odredbe od 2. marca I. 1925. št. 8160, 30. maja l. 1925. št. 21,725 ino 27. marca l. 1925. V teh odredbah je vse natenkoma popisano kak se mora zemljá razmeriti i komi razdeliti. Objekt agrarne reforme je zemljá štera se deli, subjekt pa človek, komi se deli. Revizija pa pomeni preiskanje, jeli je zemljá, razdeljena či je pravično razdeljena. Gda je to vse v redi, te se sme zemljá tržiti, a níšče je ne dužen küpiti i níšče je ne zgübi, če je ne küpi, dokeč nede stalnoga agrarnoga zakona. Pravim niti po reviziji je nišče ne dužen küpiti zemlje i je ne more zgübiti če njemi ide po predpisih agrarne reforme. Tem menje jo je bio dužen küpiti lani i tem menje se njemi je Smela vzeti lani. Ar se je naš siromašni narod prisiljavao na küpčijo že lani pred revizijov i ar se je nešternim Sirotam po sili vzela zemljá če je cele ne mogla küpiti, sam iz gole ljübezni do toga siromaškoga ljüdstva zdigno glas proti krivici i pri okr. agr. uradi v Maribori i pri g. ministri v parlamenti. Voči gled mojega odločnoga nastopa je minister ne mogo i ne smeo te očivesne krivice podpirati i podpisati, čeravno jo je ne potro te kda se je vögučao, ka to netnre biti, ka bi se te krivice godile, ka se ešče če-rnerio na »noro ljüdstvo", — tak je zvao narod, — zakaj ne razmi njegovoga zakona itd. A gda sem njemi čarno na belom pokazao ka se godi, gda sem vložo z prisegov potrjene izjave sirot, te se je mogo vdati. Zahtevao je pojasnilo od Veleposestva, ka je istine na odaji zemlje i zastopnik Veleposestva si je v zadregi ne mogo nači pomagati, kak da je ministri dao izjavo, ka ešče z nikim ne skleno pogodbe nego samo se pogajao, samo se pripravljao na pogodbo. Mi Znamo, ka se je pogodo. A ar je njegovo izjavo minister sprejeo i podpisao pod brojom 4000 od 14. marca i. 1926, so pogodbe vse nevaláne i more vsakomi nazaj plačati, ki je kaj naprej plačao i to do zadnjega filera, ar zakon dovoli 2% samo od pogodbe. Te pa nej bilo, zato si nema juša računati i poleg düšne vesti tüdi ne sme za delo, Šteroga neje zvršo. To se tiče onih, ki so küpili zemljo od grofice Marije Zichy. Kak je veleposestvo do rok dobilo ministrov odlok, je taki zaprosilo v Maribori revizijo, ka de po njej te smelo zemljo tržiti po predpisih. Ta revizija se bo vršila na imanji grofice Zihy od 15. aprila do 7. maja. Od te rivizije moramo par reči povedati i te se tičejo 1) uradništva, ki bo revizijo vršilo, 2) ljüdstvo pri kom se bo vršila i 3) Veleposestva, na šterom se bo vršila. Gledoč na uradništvo okrožnoga agrarnoga urada je naša zahteva to, da vrši svoj poseo nepristransko. Zemlja nese je delila vsikdar nepristransko. Večkrat se je zagrešijo posebno od strani demokratske stranke. Vse te krivice se morajo popraviti. Odredba je. jasna, po njej naj se deli zemljá, gledat se ne sme na drügo kak pa zekon. Jaz ne potvarjam gospode pri reviziji, da bi šteli proti predpisom kaj včiniti, jaz iznesem samo žalostno dejstvo, da se je dostakrat gledalo na strankino prigodnost i drüge nedopüstne prilike pri deljenji zemlje. Gospodje mi dajo prav, ar poznajo razne utemeljene pritožbe v toj zadevi. Pri reviziji naj se vse krivice odpravijo i naj se predpisom da polno zadoščenje. Jaz se vüpam, da te moj glas spadne vu rodno zemljo. Od ljüdstva samoga pa zahtevamo, da si potere vso nevoščenost i da ma v srci samo pravičnost i ljübezen do bližnjega. Nišče naj ne misli, da nede od toga Bogi račun davao, ar je tisto, ka je po krivici pod sebe skopao, vkradno Siroti. Krüh vö z vüst njej je vzeo. Da pa j bo pravično vse razdeljeno, je najbolše, če si občine poskrbijo zemljeknjižne iz-vlečke to je pole od grüntnic. Tü je Čarno na belom potrdjeno ka što má. Menše i spremembe ali če što zvün domačega ha-tára ma še kde indri zemljo, to pa potrdi občinski urad. Svaji se jedino s tem lehko napravi konec. Vsaki siromak je najmre potreben zemlje ar Vnogi misti, da je je bole polreben kak drügi; zato rova proti svojemi bližnjemi i njemi jemlje v kraj tisto ka tomi ide, njemi pa nikak nej. Spravimo si zato katastre i na podlagi teh po pravici zahtevajino svoje i popravljaj-mo krivice. Od Veleposestva pa zahtevamo dvoje a) da ne sili nikoga na küpčijo, ar toga juša nema, ar zakon samo dovoli odájo zemlje, ne predpiše, ne zapove pa toga. S tem v zvezi naj se ne straši narod, ka zgübi zemljo če je ne küpi ali pa more tisti deo odstopiti drugomi, šteroga ne bi mogo küpiti. To je nesramna laž, je zaničavanje zakona. Veleposestvo naj se nadale poskrbi za poštene ljüdi, ki bodo zemljo tüdi pošteno na krščanski način odavali, ne pa kakše oderuhe i mašetare, ki bi samo na svoj žep gledali, ki bi meli skomino samo po 2%, šteroga je Radičov zakon preküpcom — v sramoto socialne pravičnosti i na žalost sirot-določo. Država bi tüdi mogla siroto braniti ne da jo dopüsti güliti. b) Drügo pa ka zahtevamo od Veleposestva je to, da ne dela nato, kak čüjemo, da šče delati, ka bi tisti, ki zemljo küpijo dobili v ednom falati i to to boljšo zemljo. Proti toj mahinaciji kak najbolje ostro Protestiramo. Zemlja ne je edne kakovosti, je bolša i slabša Kakša pravica bi bila to, da tisti, ki ma peneze, dobi bolšo zemljo, sirota pa bi se za svoje siromaštvo kaštigala z tem da dobi slabo zemljo. I dobra i slaba zemljá se more ednako deliti. Nove klasifikacije ne trbe. Te agrarni Predpisi ne poznajo. Zemlja je že zdavna klastfcirana i se zna, kakšo rodno moč ma, v kakšo vrsto spada. Zato v imeni pravičnosti zahtevamo, da se da vsem agrarnim interesentom zemlja ednako iz bolše i slabše vrste, jo ti küpijo ali do jo meli samo v zaküpi, iz arende. To so naše zahteve pri reviziji veleposestniške zemlje v D. Prekmurji. Če se bodo te zahteve upoštevale, ne bo novih Zmagovalec Jernej XVI. (iz polščine R. J.) Iz bližanjih hiž so pribežali nemški nasel-niki sosidi na pomoč. Edni so se vrgli na Jerne-ja pa ga pošteno mlatili s palicami in pesnicami. Nastala je grozna zmešnjava, v Šteroj je bilo težko Jerneja spoznati od ovih. Vsi so se držali eden drügoga kak črešnje v koši i te küp lüdi se je sé pa ta premetavao. Naednok je samo Jernej skočo iz te gnječe i kak besen leto na vso moč k ploti. Nemci vsi za njim. Ne so ešče prišli do njega pa se je čülo strašno pokanje kolja i v tistom hipi je Jernej vrlo velki količ v svojoj železnoj roki. Obrno se je ves penav i zarnabno proti sovražnikom, ki so črknoli na vse kraje. Jernej je divjao za njimi. K sreči je nikoga dojšeo. Med tem časom je spoznao, ka ne dela dobro, zato je počasi šo proti domi. Oh, či bi meo pred sebov Francoze, kak velko čast bi njemi Spravo te boj. Bilo je pa tak. Jernejovi sovražniki, šterih je bilo okrog dvajset, so se znova vküp zbrali, gda je Jernej šo domo i šli za njim. Jako počasi je stopao, kak divji' prašič, gda ga ščejo psi zgrabiti. Včasi je henjao pa stao i gledao na sovražnike, ki so pa tüdi henjali. Bojali so se količa. Metali so pa kamenje i eden od teh kamnov je prileto Jerneji v čelo. Krv njemi je pokrila oči. Čüto je, ka omedlevle. Opotekno se je ednok, dvakrat, püsto količ pa spadno. ,,Hurra“ so zakričali Nemci. Nego prle kak so prišli k njemi, se je Jernej zdigno. Henjali so i si mislili, ka bi njim te ranjeni vuk znao biti ešče nevaren. K sreči je ne bilo deleč od hiž, iz šterih so prihajali lüdje gledat to vojsko. Nemci so odišli domov. „Ka se je zgodilo?" so pitali Jerneja njegovi. »Nemce sam malo pobožao," je odgovoro i nato omedlo. * Zadeva je postala nevarna. Nemške novine so z velkimi literami pisale od preganjanja, štero morejo trpeti merni nemški prebivalci pred zabitimi kmečkimi Poljaki, šteri so nahujskani proti državi. Boegeja so slavili za »junaka«. Ka praj on, tihi pa meren vučitel, ki razširja znanost med hempastim prebivalstvom tam deleč na državnoj meji, je ravno postao aldov upura. K sreči stoji kre njega sto milijonov Nemcov, šteri ne dopüstijo ka bi itd. Jernej je ne znao kakši vehér se pripravla ober njega. Bio je dobre vole i prepričani, ka pri sodniji zmaga on. Pa kak ne, ve njemi je Bo-ege dete vdaro ; tüdi njega je prvi vdaro, potem je ešče tolko Nemcov prišlo proti njemi, ki so ga napadnoli ! Braniti se pa ja sme ! Ešče glavo so njemi ranili. Pa komi so to včinoli? Njemi, od šteroga so na bojišči gučali, njemi, ki je zmagao pri Gra-velotti, njemi, ki je govorio s samim Steinmetzom, njemi, ki je dobo toliko križecov ! Tüdi je ne mogeo razmiti, kak so Nemci od vsega toga ne nikaj znali, ar njemi gotovo nebi vüpali takše kri- vice. Tak tüdi njemi je ne šlo v glavo, kak je Boege vüpao praviti, ka do zdaj Nemci hodili po Pognebincaj, ki so vendar telkokrat zbili Francoze. Pri vsem tom je meo trdo prepričanje, ka se sodišče pa vlado potegneta za njega. Tam namreč gotovo znajo, što je on i ka je včino v vojni. Či drügi ne, Steinmetz se gotovo potegne za njega. Ve pa to morejo znati, ka je on ravno zavolo vojske postano sirmak, dužen preci. Zato ga bodo branili . . . Pripelali so se v Pognebin Orožniki po Jer-neja. Najbrž so mislili, ka v vesi nastane punt, gda bi drügi vidili, ka ženejo Jerneja, zato jih je prišlo pet z nabitimi puškami. Odpora je ne bilo. Na to Jernej niti mislo ne. Pravili so njemi, naj si sede na kola i to je včino pokorno. Samo Magda je grozno kričala : „Vidiš, ti nimak, se ti je trbelo bojüvati tak s Francozi ? Zdaj maš, nimak, zdaj maš." »Ti si nora, ne guči tak!« je pravo Jernej. Med potjov se je preci veselo nasmehavao onim, ki so ga srečavali. Večim je djao : »Jaz jim že pokažem, komi delajo krivico !« Gizdavo je sedo na kolaj z vsemi svojimi odlikovánji. Sodišče se je resan pokazalo lübeznivo proti Jerneji. Dalo njemi je samo tri mesece voze. Zvün toga naj bi plačao petdeset ranški odškodnine Boegejevoj rodbini i drügim »ranjenim Nemcom.« Edne nemške novina so pisale od te sodbe: „Qbtoženec je po naznanjenoj kaštigi niti piknje kesanja ne pokazao. Je cilo tak grobjansko začno govoriti i od svojih zmišlenih zmág pripovi- davati, da se čüdimo, kak je zavolo razžalijo na sodišče i na nemško pleme ..." Medtem je Jernej meniti premišlavao v vozi svoje zmage pri Gravelotti, pri Sedani i Parizi. Či ščemo biti Pravični, moremo povedati, ka je ravnanje gospoda Boegeja zbüdilo dosta grajanja med prebivalci. Cilo v parlamenti je bio guč od toga. Eden Poljski poslanec je jako zgo-vorno razložo, kak božno se ravna s Poljaki na Poznanstvo, kak malo se gleda na velke zaslüge, štere so si zaslüžili v boji za obrambo domovine ravno poganski polki. Povedao je tüdi, kak je g. Boege zlorabo svojo oblast, gda je bio deco v šoli, jim davao grde cone, se njim prtio, ka bodo po vojski Nemci Poljske z nogami klačili. . . Škoda, ka je med tem njegovim govorom šo dešč i dobro Znamo, ka takše vreme prinese zaspancst človeki. Med njegovim govorom so vsi žejali i dremali, tak konservativci kak liberalci i socijalisti, ešče i centrum, ar je bilo vse to pred verskim preganjanjom Tak je zbornica Šla prek te »poljske tožbe« na dnevni red. Jernej je ešče sedo v vozi ali bole povedano ležao v jetniškoj bolnišnici, ar se njemi je rana na čeli odprla. Gda je ne meo mrzlice, je mislo, mislo kak tisti puran, šteri je od samoga premišlavanja crkno. Jerneji se je to zadnje ravno ne zgodilo, liki zmislo si je tüdi nikaj ne. Včasi se njemi je tak vidilo, ka je najbrž resan po nepotrebnom klao Fransoze. (Dale.) 2 NOVINE 18. aprila 1926. pritožb, nastane mir, šteroga vsi že tak želno Čakamo. Če bi se pa šlo prek teh naših zahtev to je prek uradnih odredb, bomo se držali 13. člena odredbe št. 8160. pa pri živali. Pa ne semo prizivali, poslüžili se bomo vseh po zakoni dovoljenih sredstev, da siromašni narod občuvamo proti krivici i da se borimo za njegovo pravice, štere prle ali sledkar gotovo prido do zmage. Što ljübi i išče pravico, je nepremagljiv. Z trdnov verov vu to istino glédam revizijo agrarnih objektov i subjektov v dolnjem Kraji naše lepe Slovenske Krajine. KLEKL JOŽEF narodni poslanec. NEDELA. po vüzmi 2. Evangelij sv. Janoša v 10. poglávji od 11. do 16. vrste. »Jaz sem dober pastir. Dober pastir aa svoje živlenje za svoje ovce.« V denešnjem evangeliji nam Kristus pove, kakše naj bo razmerje predstojnikov do svoji podložni ! Istina je, da denešnji njegov navuk ide pred vsem düšnim pasterom, vala pa tüdi vsem tistim, ki so pozvani od Boga, da kakkoli vodijo drüge, so njim predstojnik!. Naj lepšivi jakosti dobroga pastira sta ljübezen i modrost. Tevi jakosti je meo Jezus kak pravi Bog i človek v neskončnoj meri ; Zato je on ednostávno — Dober pastir. Či predstojnika vodi samo ljübezen, se lehko zgodi, da zablodi s prave poti. Potrebna je tüdi modrost, štera kaže ljübezni pravo pot, najmre da vodi k Bogi tistoga ki ga ljübimo. Ljübezen dobi le po modrosti svoj Tesni obraz. Ljübezen, či jo vodi modrost, je teh- ko tüdi resna i ostra. Takša ljübezen bo tüdi opominam, karala, bo tüdi kaštigala, samo da obvarje svojega lüblenca nesreče, posebno pa düševne nesreče, greha. Pa tüdi modrost sama ne zadostüje za Vodstvo drügi, potrebna je tüdi ljübezen. Kak mlado drevo nemre rasti brezi sunca, ravnotak nemre biti vzgoja, Vodstvo dobro, či ga ne segreva sunce kršč. ljübezni. Oboje je potrebno, modrost, štera naj vodi k Bogi i ljübezen, štera pomaga, navdüšeno človeka po toj težkoj poti. Veličanstveni shod naše stranke v Črensovcih. Dnes tjéden 11. aprila se je vršo pod milim nebom. Odpro ga je Plej Jožef, predsednik kmečke zveze v Črensovcih, pozdravo narodnoga poslanca z navzočimi jezeri ljüdstva i na to dao njim reč. Narodni poslanec g. Klekl Jožef so nato med splošnim odobravanjom i glasnim »Živio« kričom poldrügo vöro govorili zbranim jezerarn iz vseh far Dolnjega Prekmurja pa še iz nešternih iz Gornjega, iz martjanska, tišinske. Na shodi so bili zastopani lüdi Slovenci iz madjarskih občin okoli Lendave pa Dobrovnika pa več Vogrov iz tevi obe fari. Kratek izvleček poslancovoga govora je te : Srčno Vas pozdravljam i se Vam iz globočine srca zahvalüjem, ka ste v tak velikom števili privreli na shod. To je radostno znamenje, ka se zanimate za politično živlenje v državi od šteroga zavisi edino kak se Vam godi i ma goditi v njej dobro ali slabo. Zdaj se začinja novo življenje : Včelica je zabrnela, ftičica se oglasila, v cvetje se splečejo naši ogradi, pr; deli na njivi, travniki je vse. Povsed je živlenje. Ka je zrok ? Sunce je zbüdijo vse to živlenje. Ravnotak je v političnom živlenji, vse se süče okoli sunca, šteromi je ime parlament. A Žalibog to sunce našega parlamenta je zimsko sunce, težko živimo pod njim. Negdaj je ladao absolutizem, autokratizem, oligarchizern, štere reči pomenijo, ka je oblast meo samo eden ki je z narodom brez odgovornosti smeo delati ka je šteo. Zdaj narod sam ravna sebe v parlamenti. Pošlje sem poslance i kak te poslanci, Ki so vu vladi delajo, tak se godi narodi. Ka je poslanec pred volitvami obljübljao, če nema düšnevesti, nede držao, ar nega zakona, ki bi ga na to mogo prisiliti. Zato pazimo, komi .zavüpamo svojo kruglico. V našem parlamenti je nekaj nad 300 poslancov. Večino majo radikali i radičovci ; ti so na vladi. To vlado podpirajo tiho demokratje (Žerjav, Pivko pri nas), zato so pa ostali še njihovi veliki župani na mesti i zato se ne odstavlajo njihovi uradniki, čeravno nešteri nemajo več šol kak ví, —, demokratska stranka je ma za svoje korteše, štere poslanci malogda zinejo reč proti vladi, se ogibljejo sej v finančnom odbori i gla-šanja v parlamenti. Najlepše sa je pokazalo to podpiranje -vlade od strani demokratov te, gda srno šteli sodniji izročiti demokratskoga pos