Poštnina plačana v gotovi. V Celju, tiLie 27. novembra 1926.
Leto I., aštev. 11.
Izhaja enkrat na mesec.	1~\	8^	rj!	A	1 J lk j 1	Upravništvo	:	Celje,
Cena pos. številke 2 Din.	I	9	|y^/Tk	V IN I	Cankarjeva	ulica	št.	11/11.
cdfflv"a,,snui°f;s * ir)/^|//^ I¥71VT¥7°8"“l p°i,rii“-
jstikse ne vrafajo^DopIse I J I % #	%	M	L	I j J l 1 J % A Po5ln' čtkovni ™fun
podpisati in frankirat:.	^	^ m '*A	št	,M50_
Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji.
Ysa pisma in vloge za naše društvo je nasloviti v Maribor in ne več v Celje. Uredništvo.
Spomin ujedinjenja.
1. december, naš narodni praznik.
Vsi se spominjamo, s kakšnim en- i tuziazmom smo praznovali dan 1. decembra 1918 kot dan dolgoletnih sanj, dan ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Navdušenje jie bito nepopMjitvo; spominjam se, da so imeli ljudje radosti solze v očeh.
Naše nade so se pa le deloma uresničile. Le deloma rečem, ker vajeni vsakovrstnih intrig in šika:n od nekdanjih avstrijskih mogotcev, se prosto j gibamo in sfoboidni smo v naši mili domovini ter nas milice več ne tlači radi naše narodne zavesti in čustva..
Če si pa ogledamo napredek in blagostanje v vseh panogah po pretečenih osmih letih, tedaj moramo priti do prepričanja, da se je, milo rečeno, premalo naredilo.
Ako v p ost e vam o, da imamo vse glavne potrebščine, kot les, žiito, premog, razne rude itd. v izobilju v lastni domovini — človek kar pojmiti ne more. zakaj ni vzirastfa naša država v tej dobi osmih let do vrhunca, ali vsaj mnogo boljšega blagostanja, tako, da bi se vsepovsod naletelo na vesele in zadovoljne obraze, ne pa nasprotno, kar se lahko v vseh vrstah stanov opaža.
In kj e tiči temu vzrok? Odgovor je tudi lajilcu lahek. Nesrečno strankarstvo; boj za politično nadvlado razlie- j nih strank ne pusti priti do smotrene- i ga dela.
Mi, ki z žalostjo ali trezno zašle- I dujemo to za državo usodonosno go- ; njo, še nismo opazili moža, ki bi se domovini na ljubo odstranil iz politične j borbe, akoravno sam dobro ve, da je za j napredek v državi le v kvar.
Ne, nasprotno, - hujska in agitira se na vse strani, le da nastane čim večji kaos in razdor, in da ne moremo priti do krvavo potrebnega miru in dela.
Roko na srce. gospodje razni strankarji, pa vprašajte se, ali se ne skruni s takilm ponašanjem spomin na j heroje, ki so žrtvovali življenje za to lepo našo domovino?
Človeku, ki ljubi ta naš mili dom, j se kar srce krči,, ko čita razne časopi-| se, iz kojih se žali Bože vidi, da ni j lahek izhod iz te nesrečne malarije, ki nas tlači.
V ljubezni do domovine pa nas . prevladuje up in nada, da se prej ali I slej pojavi mož, ki bode naredil konec | tem bojem brata z bratom, ter zasijala j nam bode sviitla zarja v boljšo bodoč-| nost.
Brezdvomno nastanejo v tej zaže-, ljeni dobi tudi za nas star »upokojence i boljši časi.
Našel se bode mož, ki ne bode ni-5 kakor dopustil, da ljudje, ki so celo življenje državi pridno in pošteno slu-i žili, na stare dni stradajo.
Cilj upokojencev pa mora biti, da j se strnemo vsi v eno društvo, in da, i ko pride čas volitev, oddamo naš glas | onim možem, ki se bodo zavedali dolž-| n osti in obveznosti, ki jih imajo na-I pram domovini, a tudi napram nam | upokojencem, ki smo delali ves čas življenja v prid naroda in domovine.
S to nado bodemo tudi mi stari ! praznovali osmi narodni praznik, s | svetim prepričanjem, da morajo nastopiti boljši časi v tej lepi in bogati naši domovini.
Zapisnik
II. izrednega občnega zbora Društva državnih upokojencev in upokojenk za Slovenijo, do sedaj v Celju, ki se je vršil šil v nedeljo 14. novembra 1926 ob 10. uri dopoldne v hotelu »Kosovo« v Mariboru, Grajski trg.
DNEVNI RED:
/
1. Poročanje o sedanjem stanju društva.
2. Sklepanje glede prenosa društvenega načelstva iz Celja v Maribor.
3. Slučajnosti.
Zboru predseduje g. Kopic. Iskreno pozdravlja društvenega predsedni- * ka celjiskega glavnega odbora g. Logarji in blagajnika g. Kosija kakor tudi vse navzoče ter izraža veselje, da je udeleži« tako mnogobrojna. Dalje pravi, da gledamo v jako obupno bodočnost ter nas vzpodbuja k čim tesnejši združitvi. Na podrobno defo! Vsak kraj imej svojo krajevno organizacijo. Aktiven in upokojen naj bo eno. Neorganizirane! so naši grobokopi. Mnogo je takih, ki ne čutijo potrebe, bede, so zelo malomarni in nimajo srca za 9vojega lačnega tovariša v oguljeni obleki, ki bi pa rad v organizacijo, pa nima pare in je vsaj v duhu naš. Mnogo od teh gre raje mimo gostilne, skrči svoj dnevni četrt na samo nedeljski četrt itd., samo da prihrani za organizacijo. In vendar ne obupajmo, že se svita! Vsi na krov, ko nas bo klicala močna centralna organizacija! N obalen ne bo izostal, ako ga je srečala pamet, ako je sit farbarij in hoče sebi in svojim dobro. Ako si vsi podamo roke s kraja v kraj, je zmaga sigurna in prišel’ je obračun z našimi grobokopi. Nato da besedo predsedniku g. Logarju.
Predsednik g. Logar se zahvaljuje za prijazni sprejem ter preide takoj na društvene razmere v Celju. Celjski odbor je bil sprejel od ljubljanskega društvo brez dolga in brez imetja (0 von 0 hebt sich). Bilo je okoli 200 članov, a sedaj šteje društvo 450 članov ter ima premoženja okoli 8000 Din.
Odbor je delal, se je trudil, vlagal
prošnje, a ni dobil iz Beograda ne enega odgovora, kot da bi prošnje metalf v Savo, pa bi pričakovali, da bi Cmo morje odgovarjalo nanje. Govori o od-nošajih med upokojenci in aktivnimi, ki se niso dosti ali prav nič brigali za nas, kar je sicer naravno, saj se i mi svojčas nismo brigali za upokojence. Je pa za to, da se družimo z aktivnimi, toda fe proti pripoznanju paritete. Mala rešilna zvezdica se nam kaže v obliki volilne kroglice. Izkušnja nas uidi, da s.o se nam pred volitvami vse stranke prijazno nasmihale, vabile nas v svojo sredo; toda 14 dni po volitvah nas ni hotel več poznati noben hudič. Iščimo konkurence!
Društvene razmere v Celju so ta-
ke, da je odbor v svoji seji dne 12. novembra 1926 prišel do sklepa, da je odboru nemogoče nadaljno delovanje im da je najbolje, ako se delovanje preloži s celjskih ram na mariborske. V to svrho se je sklicalo današnje zborovanje. Mi zaupamo mariborskim članom in jib prosimo, da prevzamejo nase nadaljno društveno delovanje. Pozdravlja tudi v svojem imenu vse navzoče.
Predsedujoči g. Kopič se zahvaljuje predgovorniku za njegovo odkrito izvajanje ter poda besedo društvenemu blagajniku. Blagajnik g. Kosi poroča o društvenem napredovanju in o njega gmotnem stanju.
Dohodki znašajo . .	13.234.53	Din
izdatki pa ... .	6.871.21	»
ostanek...................... 6.363.32	Dim
naprej plačani oglasi 333.— »
preostanka je skupaj 6.696.32 Diin.
Celjska krajevna skupina si pridrži za svoje potrebe 2000 Din. Vsoto 6696 Din 32 par odstopi. Do izvolitve j novega načelstva prevzame agende in j denar Mariborska krajevna skupina. ! Predsednik Kopic otvori debato.
G. dr. Kronvogel .je za to, da sto- ! pimo z aktivnimi v ožjo zvezo, da tako i kaj; dosežemo. Združimo in zedinimo se z društvom v Ljubljani, tam imejmo svoj odbor, tam bodi naš predsednik, ki bodi obenem član v Pokrajinski zvezi. Le tako nam bo mogoče uspešno delovati. Glede »Upokojenca« meni, da ga nihče razen nas ne čila. Ne gre za to, da mi čitamo, kar nas boli, marveč, da to drugi čitajo. Zato se pridruži »Drž. upokojenec« »Našemu Glasu«, kjer dobi v vsaki' številki po eno stran. Vlada sama je oddelila aktivne od nas s tem, da je nas upokojila po starem, dočim imajo oni zasigurano pokojnino po novem. In tako je vlada desimtene-sirala aktivne za nas — in od nas. — Mi smo torej za to, da smo zastopani v centrali, ki naj naše težnje podpira, sprejema, podpisuje. Maribor ne sprejmi, marveč dajmo vse v Ljubljano.
G. Logar pripozna blage misli in veliko dušo dr. Kron v ogla. Toda pravi: nas je Celje semkaj poslalo, da oddamo posle Mariboru. To stoji tudi na.današnjem dnevnem redu. Sprejmite. In če boste uvideli, lahko boste oddali pozneje v Ljubljano, če se zboljšajo raz-mere in boste imeli v njo zaupanje.
Karis je tudi proti Ljubljani. Ugovarja, da bi se ne bili brigali aktivni za upokojence. On se je v Trstu za to brigal, kjer so tudi imeli tozadevno društvo. V Mariboru se dobro razumemo z aktivnimi. Razlaga dalje tukajšnje društvene razmere.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, stavi g. Kopič oba predloga na glasovanje.
Predlog g. dr. Kronvogla je padel. Zato proglaša g. Kopič, da obvelja od- j borov predlog, po kojem sprejme tuk. . Krajevna skupina posle do prihodnje- 1 ga občnega zbora, t. j. do volitev novega načelstva.
Predsednik sprejme uradne spise in denar (knjižice in gotovina) v skupnem znesku po 6696 Din 32 par.
Sklene se dalje, da se združi »Upokojenec« z »Našim Glasom«.
III. Sluča jnosti.
Tajnik prečita projektirano prošnjo na razne vplivne može. Sprejme se z odobravanjem.
Predsednik se končno zopet zahvaljuje za udeležbo in zaključi zborovanje.
Revizija uradniškega zakona.
Povodom revizije uradniškega zakona je odposlalo naše društvo vsem gospodom, ki pri tem sodelujejo v Beogradu, sledeče pismo, kakor tudi vsem šefom klubov v Narodni skupščini.
Velecenjeni gospod!
Društvo državnih upokojencev in upokojenk za Slovenijo v Mariboru prosi, da se blagovolite pri reviziji j uradniškega zakona ozirati; na želje in predloge nas bednih staroupokojencev ter jih skušate uveljaviti na merodajnih mestih.
Mi prosimo:
I. Da se staroupokojencem plačujejo pokojnine v predvojnih zlatih kronah oziroma v dinarjih zlato-srpskih — po zakonih Avstro-Ogrske iz leta 1875—1914.
Mi torej prosimo, da se nam plačujejo za naše izhajanje pokojnine v valutnih zneskih, odgovarjajočih kapni moči določenim vsotam, potrebnim za naš znosna obstanek.
Mi to prosimo, zahtevamo, oprti na sledeče razloge:
a) Mi smo — po avstro-ogrskiih zakon ih plačevali v pokojninske fonde pokojninske doneske v zlatih kronah. To je naša lastnina, ki se nam ne sme vzeti. Te fonde je sprejela kraljevina SHS. Z jnridičnega stališča so naše penzije pridobljeno pravo (jura que-silta), ki se nam jih ne more vzeti kar > enostavni o s tem, da se nam plačujejo j naše penzije v valutno zmanjšanem de-S narju in se nam kot ekvivalent penzije ■ plačujejo surogatne draginjske dokla-1 de po zakonu od 28. febr. 1922 in po ! odločbi ministrskega sveta od 8. okt.
! 1924 D B. št. 107.201, ki jih more mini-
strski svet po čl. 51. cit. zakona od 28. feb. 1922 svojevoljno izpreminjati in I omejevati ali jih ministrske naredbe celo popolnoma vzkratiijo, tako da mora upokojenec z družino siromašno životariti med življenjem in smrtjo. Tako omejuje država (t. j. vlada) dohodke j državljanov, ki so se po trudapolnem j delu umaknili v pokoj.
In vendar imajo naše penzije z jnridičnega stališča značaj in naravo življenske rente kot pravo na oskrblje-nje in zato se naše penzije — na ozemlju bivše avstr o-ogrske monarhije — morajo smatrati po »Code civil general« še v polnomočju. — Faktično pa: najvišje, kar nam je prejšnja država garantirala in za kar smo mi plačevali na odtegljajih v zlatih kronah v pokojninske blagajne in v druge fonde ne more zadostovati našemu izhajanju vsled male valutne vrednosti (4 papirnate povojne krone za 1 papirnati povojni dinar).
b) Da imamo pravo na penzijo po zlati kroni, dokazujejo tudi nekatere določbe naših oblasti: Tako določa ministrstvo trgovine in industrije z dne 21. julija 1924, št. 8375/III zlato pariteto bivše monarhije av.-ogr. na 30 papirnatih dinarjev za 1 goldinar in 15 papirnatih dinarjev za 1 krono, še več, to je sankcionirano z zakonom po čl. 87. dvanajst in skega proračuna za aprili-maji-jnnij-julij 1925, ki določa, da bodo po tem razmerju plačane takse, globe in vse druge denarne vsote potrjene z zakonom pod naslovom »dela« za nekdanjo kraljevino Srbijo, po nalogu za izvrševanje obrti za Bosno in Hercegovino, Medmurje in Banat, Bačko in Baranjo itn za obrtne statute za Slovenijo in Dalmacijo. Isto dokazujejo spisi Beogradskog gradjan-skog suda«, glasom kojih je škoda, učinjena v vojni na kraljevskih zgra-dali in na irnetku ministrskega predsednika g. Pasica, zahtevana v odškodnini v zlatih predvojnih dinarjih od vplačane vojne odškodnine od premaganih držav.
Ce ta — državna uprava — dela na ta način po svojih nalogih, imamo vendar pravico zahtevati, da naj dela enako tudi v svojih obveznostih do nas.
c) Te obveznosti pa vežejo našo kraljevino SHS čl. 52., 203. in 265. mirovne pogodbe St. Germain en Laye-ske in alinea 2. in 3. člena 44., 186. in 248 mirovne pogodbe Trianonske podpisanima 1. 1918., v katerih so zmagovalne velesile prevzele tudi obveznosti v pogledu naših pokojnin. — Vse te pogodbe so bile po ministrih vlade Kraljevine SHS in Njegovega Veličanstva kralja Petra I. mnogo pozneje (1919-20) podpisane kot obveznosti in kot zakon proglašene.
V smMu teh pogodb so urejene pokonine bih^h upokojencev avstr .-ogr. monarhije ugodno, a sedaj v Avstriji po zakonu 1924 (sedaj jim je zboljšano — vilde časopisni izrezek), na Ogrskem po zakonu 1924 i. dr.
č) Mi smo sicer pod prisego služili večinoma pod tujiim jarmom, toda služili smo našemu narodu. Z našiirn delom smo prispevali k blagostanju, civilizaciji, k bogastvu teh ozemelj, ki jdh je naša kraljevina podedovala izmed ozemelj bilvše avstro-ogrske monarhije. A mnogi izmed nas smo služili še po prevratu v sami kraljevini SHS. Prebivalstvo našega ozemlja ne odobruje naše nesreče, ker mi smo iste krvi kot oni, oni sočustvujejo z nami in nas od srca podpirajo v naših zahtevah, ko prosimo, da se nam nakloni znosno izhajanje.
Mi torej prosimo po načelih od drugih nasledstvenih držav sprejetih členov 2. rimske konvencije z dne 6. aprila 1922 namreč: »Mera pokojnin, denarnih priznanj in doklad, ki se mo- j rajo plačevati vsakemu upokojencu, ne : sme biti manjša od one, ki je bila določena od prejšnje uprave, ki se tičejo upokojencev avstrijskih, ogrskih ali avstr o-ogrskih.
Mi prosimo, da se nam plačujejo za naše znosno izhajanje pokojnine v zneskih po kupni moči določenih vsotah za naš obstanek po zakonih upo-kojenja 1. 1875—1914.
Dokler se to ne izvrši po zakoniti poti glede na zakone 1875—1914, z ozirom na naše odtegljaje v zlatih kronah, za pokojninski fond na podlagi mednarodnih konvencij in po klavzulah fi nančnih pogodb St. Germain - en Lay in Trianona, prosimo tudi na podlagi »čl. 4. o enakosti vseh državljanov pred zakonom, garantirano po ustavi kraljevine SHS, da se nam plačujejo pokojnine v zneskih enakih onim, ki jih dobivajo uradniki, častniki in drugi državni uslužbenci iste kategorije, iste skupine, iste stopnje, upokojenih po zakonu civilnih državnih uradnikov in uslužbencev z 31. jul. 1923, po zakonu za vojsko in mornarico z 9. avg. 1923, št. 33.156 in zakona državnih železničarjev z 28. okt. 1923. S tem pridobimo nazaj tudi stamarino, ki nam je dne 1. septembra 1924 bila odvzeta — krivično odvzeta — in pravico do polovične vozne karte.
S tem se nam popravi obenem krivica, da nas je bilo mnogo upokojenih baš pred nastopom polnomočja zakona drž. uradnikov z dne 31. jul. 1923 (9. avg. 1923 za armado in 28. oktobra za železničar je).
Če že morajo trpeti pomanjkanje ! aktivni državni’ uradniki, mi staro-
upokojenci naravnost jadno stradamo, hodimo v oguljenih, razcapanih oblekah, nedostaja nam in našim družinam perila ter dobesedno gliadujemo; mi smo primorani beračiti pri trgovcih in povsod, mi skratka vegetiramo v naj-hujši bedi. A to nikakor ne more služiti v čast in ponos naši Ijlubljeni domovini, bogati kraljevini SHS.
Odklanjamo pa enostavno preve-denje kronskih upokojencev v dinarske, ker bi s tem nič ne pridobili (nekateri razredi bi celo izgubili, nekateri bi pridobili le 20 Din, kvečjemu do 60 Din, komaj zadostno za vrv okoli vratu) in to zato, ker izgubimo aktilvi-tetne doklade ih se znižajo draginjiske doklade, a zapademo še v plačevanje davka. Mnogi bi bili zdatno oškodorva-| ni. In tako bi ne bilo na boljšem.
Prosimo Vas, gospod! Zavzemite se za nas pri svojem delovanju v navedenem odseku, uvažujte naše prošnje, ukrenite, da pridejo nase želje, težnje in zahteve v poštev, za kar Vam bodo vedele do groba hvalo in zahvalo naša srca, srca naših bednih vdov in sirot.
Maribor, dne 8. novembra 1926.
Politična osamosvojitev drž. nameščencev.
Sproženi pokret o osamosvojitvi je našel v »Poštnem Glasniku« št. 20 od 15. oktobra 1926 krepkega zagovornika. Poslušajmo, kaj in kako piše v
tem listu »Joja« o tej zamisli po uvodnih besedah:
». . . Parola pa je danes samo ena: proč z javkanjem, stran tabele in statistike, v koš s spomenicami in resolucijami, na kol j er obe vseh vrst! Postavimo se na lastne noge, osamosvojimo se stanovsko, strokovno in politično! Državni uslužbenec je preizkusil teh' osem let po prevratu že vse vlade in vse politične stranke. Brildko preizkusil. Osel gre dvakrat na led, pravijo. Dobro, državni uslužbenec je šel dvanajstkrat in mislimo, da je to dovolj tudi za jugoslovenskega državnega uslužbenca, ki je model kulturnosti in patriotizma. Vsak od nas — razen političnih koriitarjev — je moral v teh osmih letih do dna spoznati ogabno igro vseh pol Mičnih strank brez izjeme z državnimi uslužbenci. Ostudno tako, da je moral vsak uvideven človek spoznati, da je politika res vlačuga in da se državni uslužbenec, ki se s to vlačug opeča, umaže in onesnaži. Poudarjam: vse politične stranke brez izjeme. Zato se še najbolj pazi pred onimi pre-ganjači iz lastnih vrst, ki ti rišejo kako stranko, da je tista zaščihica uradniških interesov inda je nekak ovzela patent na uradniške glasove. Pazi se, tam nemara najbolj smrdi.
V teh obupnih časih, ko stoji državno uslužbenstvo tik pred bankro-
■ Zdravilišče
Rogaška Slatina
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. — Svetovni zdravilni vrelci: Tempel, Styrl«, Oonat. — Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.
Sezona : maj — september.
Cene zmerne, V pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba. Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte. Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina.
j j Mjtlif žil® iri nslin
Prešernova ul-10 v Celju Frešepnova ul-10
v poslopju starega okrožnega sodišča =====
vabi vse državne uslužbence in upokojence, da pristopijo k Svoji k svojim!	zadrugi	kit	člani.	Svoji	k	svojimi
ne konkurenčne.
tom, je odjeknil iz vrst državnih uslužbencev klic: vrzimo stran gada, ki ga redimo na lastnih prsih, otresimo se političnih strank in si ustanovimo lastno parlamentarno zastopstvo! Hvala Bogu, zadnji čas je bil. Še so med nami ljudje, ki imajo zdrave, nezastrupljene nazore. Vprašanje je sedaj le,- koliko je med nami že tako zastrupljenih in s političnim blatom že tako obkidanih, da ta klic ne bo prodrl do njih. V prav-cu osamosvojitve državnih uslužbencev je storil prvi korak stan, katerega so njegovi od politike zaslepljeni voditelji najbolj globoko pogreznili v politično blato. To so j lig osi o venski učitelji. Kakor ni noben greh tako velik, da bi ne bila milost božja še večja,, tako se je ta stan, ki je bil od vseh stanov državnih uslužbencev najgloblje v gnojnici, najprej in najivišje dvignil. Seveda ne vsi in vseh pri nobenem pokretu treba ni. Drugi klic pa je izšel v člankih glasila 0. Z. »Naš Glas«, ki jih je spisal znani »a—«. Njegovi članki »Kakšen bodi naš protest« (»Naš Glas« št. 21 od 31. julija 1926). »Lasten dnevnik« (1. c. štev. 22. od 10. avgusta 1926) in »Samo korak naprej« (1. c. št. 26 od 20. septembra 1926) ne smejo ostati glas vpijočega v puščavi. Za organizacijo poštarjev lahko izjavim, da je ta parola njeno geslo in njen cilj.
Da ne ostane saano pri besedah, je storila Zveza poštnih organizacij za Slovenijo prvi korak. Povabila je moralno in številčno najmočnejši slovenski organizaciji državnih nameščencev, to je Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in Udruženje jugoslovenskih učiteljev na skupni sestanek, da dado voditelji imenovanih treh udruženj, ki zastopajo dve tretjini drž. nameščencev v Sloveniji, pravec bodočemu udejstvovanju drž. uslužbencev in njihovih organizacij. Ker tako ne more in ne sme dalje iti, naj se vse staro in življenja nezmožno likvidira, pa ustvari nova fronta. Ali in kakšne sadove prinese ta akcija, pokaže najbližja bodočnost.«
Pripis uredništva: Mi upokojenci bodemo zasledovali ta novi pokret z največjo pažnjo.
Razširjajte ii.iš tisk !
♦
■
■
Telefon štev. 16.
Ustanovljena 1. 1889.
Poštni ček 10.533.
♦
s
Mestna hranilnica ljubljanska j
Stanje vloženega denarja nad 185 milijonov dinarjev
(Gradska štedionica)
Ljubljana
Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 740 milijonov kron
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer I
proti	najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za	vloge	■
proti	dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče	obresti.	■
*
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem	■
premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Posojilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice
s
a
■
■
E
■
■
■
■
■
m
+
Telefon 67.
CELJE, Razlagova ulica, 7.
Ustanovljena 1906. Lastni kamnolomi.
Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike izmarmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture ža spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško
Podružnica v Trbovljah.
Telefon 67.
Konkurenčne cene!
stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpreprostejše do najmodernejše oblike. Zahte- vajte načrte in proračune.--------------
Ugodni plačilni pogoji!
Veletrgovina z železnino
D. Rakusch, Celje
Ustanovljeno leta 1810.
Priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih predmetov, posode in vsakovrstnega orodja.
Poseben oddelek za stekleno blago in
porcelan.
Tiska
Zvezna tiskarna v Celju. — Odgovorna sta: za izdajatelja in uredništvo Fran Logar, za Zvezno tiskarno Milan Četina, oba v Celju.