Letnik II. (LVII.) V Ljubljani, 25. marcija 1904. List 12. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Sv. Velikega petka pesem. (Stara narodna* i/. Železnikov.) Jezus je vboden v desno stran, Kri in voda teče 'ž njega ran! Ona mu teče s curkom prec, Jezus ne vzdigne glave več. — Za nas Krvav je pot potil, Za nas krvav je bičan bil. Za nas je trnjem kronan bil, Za nas težak je križ nosil. Za nas na svetem križ' umrl, Skoz to nam je nebo odprl. Spod svefga križa en žoltiir Krvavi nosi svoj bandir. Jezus je vboden v desno stran, Kri 'n voda teče 'ž njega ran. Ona mu teče s curkom preč, Jezus ne vzdigne glave več! Poslal nadučitelj Jos. Levičnik. v Narodna pesem, če je vredna tega imena, ima vsaka nekaj, kar gine človeka — časih gine do solz. Morda se ti bo, bralec, tudi ob tej godilo kaj enacega. In tiste čudno-čudno plavajoče, iz ljuškega srca povzete njene arije! - V mnogokratnem spominjn so mi n. pr. stare narodne božične, ki sem je pred leti prvokrat čtil Sveti dan, popevane v To-mačevem ob Savi. - Prav te pesmi so bile vzrok, da sem več let potem tako rad vdajal se prošnjam od tod ter hodil tje ta dan božjo službo opravljat — akopram s cela preobložen v Alojzi je višču. Vrednik Na Veliko noč. V^tal je, ni ga tukaj. (Marka 1<».) Kako pusto se nam zdi. ko mrzla zima vrže sneženo odejo čez goro, čez gozd in čez plan. Kako dolgotrajne te zimske ure in kako si iz zime vun želi srce! - Kolika radost pa, ko beli telob* tam na rebru pogleda vun iz snega; pomladni sel teloh, tako snežnobelega lica, kakor je bela njegova posteljica: sneg sam. — Kako razočaranje, ko izpod zazelenelega grma vun priduhti modre vijolice** vonj; vun duliti, a cvetka pa je skrita tako, kakor se svetu skriva čisto dekle: onega dekleta menim, ki je toliko češčeneja v srenji, kolikor manj se o njej govori. — Kako veselje, ko v na novo vzbujajočem se gozdu izpod sme-reke svojo rdečo glavo vun pomoli pasji zob™, tvoja podoba, ljubi mladenič. Tudi tvoje rdeče lice ima namreč med razumnim svetom veljavo le takrat, kadar ti v prsih bije tisto veselo srce, kojega veselje rodi edino le tvoja brezmadežna vest. Dragi! Le na veselo vstajenje gredo te tri moje vam narisane podobe iz sedaj vsaj po malem že obujene pomladi. — Da na veselo vstajenje! Kako pa bi si odrekel danes to srčno željo, da bi vam govoril o čem drugem, nego o velikonočni zgodbi vstajenja. Kako da bi vam današnji praznik * Helleborus niger. Viola odorata. *-• >: Erythroniuin dens canis. ki mu pravi sv. napo/ Gregorij rkralj vseli dni" no pripovedoval o tem iz vere iKim vsklilem upanju, ki naj nam vsem oslaja te lepe viikonočne dni: o upanju vstajenja m veselega vnebohoda. ki j e venec vseh upanj, kar jih polni nase po večni blaže-i! »sti koprneče srce. O vstajenju torej imenom v Malega t Viresenika danes. Podal se je mLdenič-sin. nodaia se je deklica-itei tje daleč dJeC ua tuje. Niti enemu niti Jrugcmu :ii hilo ostanka ».loma. Xaj-boij jima je Kazalo odtegniti se domovini. A kaka radost, za mater in očeta, ko bi bila prejela i/ daljne tujine od sinu m od hčere to-le poročilo: Xe eden dan mi niste. mati. mi'niste. oče. prišli iz spominja. /delo se mi je. da kolikor telesno dalje od vas, .oliko dušno bliže do vas. Da pa morete obhajati dvojnaio veselo velikonoč. hodi vam poročeno, da se dvignem velikonoč. da v>!anem m pohiiim do vas in da sem namenjen in namenjena pogledati vam prav prav kmalu sopet na rodnem domu v ljubi obraz. Kako veselo to velikonočno poročilo i Dragi* In naš nebeški prijatelj Krist! Koliko stoietij je preteklo med tem. kar je on bivai na zemlji in pa do današnjega dne. Ali nam ni ohranjenega od takrat nobenega poročila o njem ; n. >he: le zapisal i k* besede. da bi -k!oj >ali i/ !ijv ali je \ ' svojem v vso prihodnost /roc \ m dtihu p.l Č misli! [;•- krat n i ze niiji l»!v;i joe tudi na vse. ki se p« »primej« > njeg« >\ e .-v. o« o. a :: je mislil .ikiat tudi na nas - O. da !• agi ! \ S\ >j, M š kihovski molitvi, govorjeni, preden se je podal čez t.edion na Oljsko goro. p:o>j /a-se; za apo>tole prosi in za nas vse govoreč: .,Xo prosim pa >amo za te iapo^olel. nego tudi za liste. !\.iki'i bodo no njihovi besedi veroval, v metle". tkan 17. _'<} > Po apostolov ivsedi poučeni so j. i verovati c ivrisui. dragi. na>: »kvije ai po njih ver'jemo tudi mi. /a nas vse tor i p:n>i n.i> < Miešcni!; v svoji posli .it.viii moi;ivi. ki bo ohranila >vojo imeti •:!.»>; časa. dokler ost.me na zemlji clu\t*ki rod. Dokler :k zamre tudi zadnji zemljan, uvekovečeno je v teh besedah spričalo Gospoduje ljubezni do človeškega rodu. Le v kratkih urah po tej za vso človeško zgodovino odločujoči molitvi visi v ljubezni za nas na lesu sv. križa kralj nebes in zemlje pod napisom v hebrejskem, grškem in latinskem jeziku: „Jezus nazareški, kralj Judov" (Iv. 19, 19.) — pod napisom, ko-jega imenitnost je označil Pilat sam govoreč : „Kar sem pisal sem pisal." (Iv. 19, 22.) In za kratko dobo, dragi, izdihne božji Sin na tem sv. znamenju odrešenja svojo dušo za-te, za-me, za vesoljni svet. In izpod križa je iz ran Bogčloveka pritekla sv. kri. V sedmere studence se je razlila ta svet odrešilna kri. Do konca dni hoče vedno tekoč vir biti svetim zakramentom, postavljenim v odrešenje človeškega rodu. Vir hoče biti ta sv. kri za vse čase onim, ki se jim ob zakramentu sv. krsta vliva posvečujoča milost božja. Vkrepiti hoče ta sv. kri krstno milost božjo v zakramentu potrditve, v sv. birmi. Nove hrane hoče milosti božji preskrbeti ta sv. kri in ohraniti milost v nas po zakramentu psv. Rešnjega Telesa. Sopetno nam Jezusova psv. rešnja kri podeljuje izgubljeno milost božjo v zakramentu sv. pokore. Kar je preostalo še človeških slabosti, te izmije psv. rešnja kri v sv. olju ubogemu trpinu, ki se na bolniški postelji poslavlja s tega sveta. Pokrep-čati hoče ta psv. kri onega, ki se je odločil v mašnikovem posvečevanju postati dušam varuh in ona dva, ki sta namenjena po zakramentu sv. zakona nastopiti pot skozi živenja resne tukave. Tako. dragi. Kristova iz njegovih odprtih ran z lesa sv. križa tekoča psv. kri prodre njegovega sv. groba kamenita vrata. Kakor preinagalec pekla in smrti, se slovesno dvigne iz groba tu pokopani Izveličar in ange-Ijeva prikazen oznanja trem pobožnim ženam danes to jutro prišlim do Jezusovega groba govoreč: .Vstal je. ni ga tukaj!" I )ragi! Iz zimskih grobov se nam vsako pomlad dvigne novo zelenje, vsako pomlad vskipe v novo vzbujene cvetice. Tam na božji njivi mi počiva prijatelj, prijateljica veselje mojega srca. Ne ločuje naju že sedaj ne kedo ve kaj: le nekaj pedi prsti. Kmalu, prav kmalu tudi jaz pod zeleno rttšino za dolgo in dolgo zaspim. Postlana nama je potetn skupna posteljica: mehka ali trda nič ne de. — A ko se slednjič zglasi sodnje trombe glas, združiva se. rešena po njegovih ranah, z danes vstalim Izveličarjein v kraju, ker ne bo več solz, ne smrti, ne žalovanja — kjer bodo večna nebesa. Amen. Na velikonočni ponedeljek. Kakošni so ti pogovori, kat«-r« imate grede med seboj? (Luk. 21.1 Mati, kako naj z ljudmi po svetu govorim? vprašala je svojo ubogo mater isto tako uboga deklica — kruha si služil namenjena z doma v tujino. Slednja tvoja beseda naj bo taka da te je nikoli ne bo sram ne Boga ne ljudi: bil je materin odgovor. Ker nam današnji sv. evangelij toliko ve govoriti o pogovorih in o tako važnih Jezusovih pogovorih z dvema učencema premislimo to uro: kakošno bodi vselej naše govorjenje. Znano je z božjim vsemodrim stvarje-njeni se vkvarjajočim, da izmed vseh stvar; govori edino le človek, kakor je ljubo na-smehljati se zmožen tudi edino le človek. To človeka tako odlikujoče dejstvo je zadosten opominj, kako sveti bi mu morali biti ti dve edino le njemu po Stvarniku podeljeni svojosti. Cista bodi torej, dragi, vselej tvoja govorica. Beseda, ki le od daleč cika na greh, naj ne prestopi zatvornice tvojih ust. Kakor zasmrajeni vzduh, vzdigujoč se iz strohnele nesnage, bi bila grda beseda prihajajoča iz tvojih za dostojnejo porabo od-tnenjenih ti ust. Izkušnja uči. da človeka vtegnejo nadgledovati napačne misli: celo napačnega dejanja je sposoben ta, ki se prehiteti pripusti in se ni dosti vtrdil v dobrem a. da bi ga bi bil čul kedaj izreči kako napak besedo, tega se spomniti ni.si v stanu! Odlično postavljenemu človeku zabranjtije že njega častiti stan. da bi bil sposoben česa pregrešnega govoriti. Večno svarilo in večno bodrilo vsacemu govorečemu pa naj bodo Kristove svete besede iz govora na gori. ki se glase: ,.Blagor iim, ki so čistega srca. ker gledali bodo Boga." (Mat. ~>. S.) R e s n i č n a bodi, dragi, tvoja govorica. Bere se o 'rancosketn revolucionarju. ki se je uvekovečil Žalostnim izrecilom. namreč: (človek ima svoj jezik zato, da / njim svoje misli zataji. Žalostno spričevalo to. ko bi med človeštvom nastalo tako. Žalostno, kjer je tako, da j1 resnica prav nasprotno temu, kar je govorjeno bilo. Celo človeško modro tako nastopati ni. ker se neresnica te/ko v obrazu zataji. In kedo jasno zna ob govorjenju pogledati v govornika oči iii potcgljeje njegovih ust, temu lažnik neresnice govori! ne bo. In ko bi nas, dragi, pred neresnico ne strašilo dru-zega nič mislimo na to. da je hudobni duh začetnik in oče lazi. V bukvah Sira-liovih {'2'). 2t\ namreč beremo: ..Lažje človeku grdo osramočenje in je po gostem v ustih razuzdanih . . . Vedenje lažnjivih ljudi je brez časti." Prijazno bodi tvoje govorjenje z bližnjim. Bliska in gromu / neba se boječ človek vstraši, in ni vsacega srce tako. da bi osornim besedam prikladno biio. Marsika-ternik je svoje prerobato postopanje. ki je ie samo ranilo in vgonobijevaio na vse strani, do konca živenja moral obžalovati. In če odpreš knjigo pregovoro\. tam bereš: ...Mehek odgovor \ tolaži jezo; trdo govorjenje togo t o napravi." (lo, i.) M.ilo raje. nego veliko naj M bo besedi. Kolil-okfat sv- je ta iu oni vrnil iz družbe in ce je tudi naj'/br«i!ieje družbe bilo '.er je rekel: Škod t. da sem bii tako gostobeseden. SoMirujai se je bivz-dvoinbeno kakega preodkntosrvnega svojega izreka i:i pa morda sv. 1 vselila. v Jezus Sirahovi t \2. I >i knii^i. ki slove: „V siedi mogočnih ne bodi j»?edi-''ii in pneo starih tu govori veliko." !:i pa oe^e li iz bukev i>regi»\<»rov: »l'>. PM ..Veliko g«i-vo-jviija ne bo »sv/ aviia. Le io; |»i je go-spoiiai >\<).au usiinaai. ia .e najpamciiicji. Previdno naj bo tvoje zglasovanje med ljudmi. Zato govori tam. kjer je treba in kjer tvoja modra beseda vtegne pogasiti strasti plamene. Ne govori nikoli tako, da bi ti le ena izgovorjena beseda mogla obtoževati tvoje vesti. V Pridigarjevi (5, 1.) knjigi iz sv. pisma imaš glede tega zapisano ravnilo, ki se glasi: „\Tičesa no govori tje v on dan: tudi naj so ne prenagli tvojo srce. da bi pred Bogom postavil besedo: zakaj Bog jo v nebesih in ti si na zemlji.u ♦ V vseli svojih besedah pa. ki naj bodo čiste, resnične, prijazno in bolj kratko in previdne, v vseh teh besedah pazi, da se ne vležejo na bližnjega dušo, kakor pelin, ki greni, kakor težek kamen, ki duši kakor strupena puščica, ki smrtno rani. Mesto neprijetna ki prijateljstvo in vdanost zamori - bodi tvoja beseda kakor med v ustih, kakor olje na rano. Lepa beseda je kakor blagodejna pesem: nje glas sega do src tu na zemlji, vodi pa gori do neba. Amen. K. š. duhovni svetnik Andrej Drobnič, *»pnik in dekan. Sporni n ji na umrlega prijatelja. (Konec.) Vsako leto sem od njega prejemal po dve ali tri pisma. Potoževal se mi je o svoji bolezni, povedal kaka zdravila rabi; tolažil se je, da še kedaj ozdravi, ter dostavljal, da ne prosi Boga diuzega, nego potrpljivosti in vdanosti v trpenju. Zadnji čas so začeli listi izostajati. in pisava je bila vedno slabeja, tako da se je že težko čitati zamogla. Nekaj tednov pred smrtjo mi je pisal zadnje pismo, v katerem se je od mene poslavljal. Naznanil mi je, da je jako slab, priporočal se mi je v >pominj ob sv. maši. Vse kaže, je dostavil, da se ne bova tukaj več videla. Bog daj, da se bi na vekomaj združila v nebesih. Videl sem, da je pismo pisano z največim naporom, ler da je to zadnji list od dobrega, zve->tega prijatelja. In nisem se motil. Od kar se je bil preselil v mirno, tiho vasico. v očetovo hišo, ni je menda več zapustil. Ni več mogel iz sobe. Maševati, tudi v sobni kapelici ni več mogel. Praznoval je svojo petdesetletnico mašništva 26. julija 1901.1. natihem v bolniški sobi s pobožnim zavžitjem sv. obhajila, katero je sicer prejemal pogostoma in jako izpod-budno. Nekaj tednov pred smrtjo ga je bil zopet hudo napadel mrtvoud. Ni mogel več iz postelje in govorica mu je zastala, tako, da ga je bilo silo težko razumeti. Videti je bilo, da se trpin kmalu preseli v večnost. In res, že 4. oktobra 1902.1, je izdihnil svojo blago dušo. Pokopan je bil na pokopališču bloškem dne 7. oktobra. Pogreb mu je bil lep in slovesen. Skoraj vsi duhovni cerkniške dekanije in velika množica ljudstva ga je spremila na zadnji počitek. Globoko ginjeni in žalostni so se ločili duhovniki od groba svojega dobrega so-brata. Župljani pa so žalovali po izgubi svojega rojaka, duhovnika, ki je bil ponos bloške du-hovnije. Tukaj torej počiva mož, ki ni bil sicer ne pisatelj, ne umetnik, ki ni zapustil slavnega imena, ki je pa bil zvest, pobožen duhoven, vnet slovenski domorodec, mož, ki je vse svoje dosti dolgo živenje posvetil blaginji in dušni ter telesni sreči svojih slovenskih rojakov. Ž njim me je družila skoraj pol stoletja vez zvestega prijateljstva zato sem si štel v dolžnost, da mu v spominj opišem v „Danici" živenje, ter mu postavim v listu, kterega je prebiral tako rad, skromenspominek. Have, pia anima — počivaj v miru! I. Bile. Žalostna Mati božja v sv. Florijanski cerkvi v Ljubljani. Češčenje žalostne Matere božje je izdavna vkoreninjeno v vernem ljudstvu ljubljanskega stolnega mesta. Skoro vse ljubljanske cerkve se ponašajo z oltarji posvečenimi Mariji sedem žalosti. Najlepši dokaz tega češčenja pa je dal mestni magistrat sam. Ko je pretila avstrijskim deželam turška sila, postavilo je mestno starešinstvo leta 1664. lepo znamenje s kipom žalostne Matere božje na javnem trgu ljubljanskem. To znamenje je stalo sredi zidane ograje, ki se je raztezala ob južni strani stare stolne cerkve sv. Nikolaja. Na vzhodu se je dotikala ta ograja poslopja bratovščine presv. Rešnjega Telesa, na zapadni strani pa škofije. Obzidje je imelo dva vhoda, na sredi pa lično kapelico — znamenje, kjer je stanovala žalostna Mati z mrtvim Sinom v naročju. Ob podobi so bili napisani štirje latinski kronogrami; njih poslednji je naznanjal, daje ta spomenik postavilo Materi božji ljubljansko starejši nstvo. Pred tem umetno izdelanim kipom, ki se nahaja sedaj v dol-b i n i zunanje južne stene s t o 1 n e e e r k v e. so se zbirali meščani iz bližnje okolice sv. Nikolaja pred več nego dvesto leti v»aki» soboto in prepevali I a v r e t a 11 s k e I i t a -ni je na čast Materi božji. Si rajši pa so se zatekali stari Ljubljančani k ž a los in i Materi božji pri sv. Horijanu. To svetišče stoječe ob vznožju ljubljanskega Grada blizu sv. Jakoba je sezidala darežljivost sosednih meščanov iu Ljubljančanov sploh v spominj na veliki požar, ki je opua Ljubljana polna te radostne novice. Od ust do us*. je šlo. kakšen čudež se je zgodil v cerkvi >v. Florijana. Milostno podobo so obesili nato pod koroni na steno. Vsak večer -e je zbirala potem krog Matere božje množica ljudstva moleča lavreiaiiske litanije. Radodarne roke -o se pridno odpirale in iz nabranih darov mi prizidali cerl-.vici sv. Florijana na desni strani posebno kapelico, kamor so leta Fi9N. premestili podobo milostno Matere božje. Leta i70L je dobila ta kapelica lep mar morn a t oltar. V vrhnjem deits lega oltarja sc vidi še dandanašnji grb. kojega rdečevisnjev«* polje je razdeljeno na štiri dele; na nasprotnih si dveh rdečih četrtinah je po eden stoječ lev. na višnjevih dveh pa po ena cvetka (morda lilija) iz tega grba moremo sklepati, da je dala postaviti omenjeni oltar kaka plemenitaška rodbina. Seveda so prispevali zanj še razni drugi dobrotniki n. pr. smleška baronov ka Marija Terezija, ki je umrla leta 1703.; ona je volila za novi oltar žalostne Matere božje v sv. Florijana cerkvi oi) ca-t božjo in izvelicauje diis. nl' č e -priložilo -i :i• gorečnost so Samsonov i kodi: dušnega pastirja" zakliče pisali Ij in mi pridi vijem »: Naj bi to trojico besedi »iiceno-t pobožnosi m gorečno r napisal >i vsak mašnik ne škodilo bi in d i k a lerein u s i bo d i - I o venski in n nI i kancu ne d u ii o v 11 i k 11 nad svoj pi-ilnik. si laje vidimo v svoje srce. Zlata d«»ba nam Slovenci, potem vzide! Da i>i to pra-\ilo prevladovalo /lasti med nami, potem bi bilo pa danes malo 'drugače nego je v naših lilijah, \ mejah ie nam po božji previdnosti odločene krasile -lovuiske zemlje. .Mnogosiausko prosen je pisatelj to drugo ze ponekod pomnoženo izdajo prepustil knjigo-trštvu. Prva izdaja je bila namieč odločena le bolj „ oženiti kiogu znancev iu prijateljev duhov-vkcga in svetnega stanu". Kmalu je ni bilo več. Nam je prijazna srna vročila 1. izdajo; a druga 111111 ni prisia pred oči. {Dalje pi.dej. Z r n j e. Ozdravljenje ,ia priprosnjo žalostne Matere božje. L. Pmjo. koncem julija, ko sem dokončal g'inn.;z!j>ke nauke, me napadejo čudne slabosti. Večkrat mi je postalo slabo, da sem se zgudil. Moral sem \ postiIjo. Od teuaj se mi je pa \eiino slabšalo. Vzivali u.sem mogil ničesar. Naposled so me pa začele se Mino boleli prsi. Poklicani /diavnik pr.ivi: .Stisica se je začela". Sel sem potem na razne kraje iskat zdiavja, po nasvetu zdravnikov, kes se mi je navidezno zboijsalo nekoliko. O Božiču se mi pa na enkrat odpre kri. \iliko sem jo izbiuhai. Sel sem v bolnišnico in nd lam ua ju^. Toda bole/eu se mi je vedno hujšala. I ako da sem naposled po večkrat na teden bruhal kri. Oslabel sem, da sem moral vedno le mirno ležati. Ako sem se le nekoliko v/dignii na postelji, takoj mi je brulmula kri. Vsak dan sem menil, da je zadnji. Tudi zdravniki <0 bili teh misli, da k večjemu 14 dni morem že živeti. Sicer sem že preje večkrat goreče prosil Marijo Zdravje bolnikov" na pomoč. A v tej skrajni sili seiii še enkrat z vso gorečnostjo in zaupanjem pribezal do sv.Marije sedem žalostij. Na dan sv. Kazimira, ko mi je bilo posebno hudo, sem začel skupaj z redovnimi sobrni.i devetuiievnico \ čast žalostni Maleri božji. Toda nič se mi ni izboljšalo. Začel sem drugo in ireljo. Zdaj si dam pa prinesti olja iz vetilke; ki gori pred Marijino čudodelno podobo na Trsatu — tam sem se namreč tedaj zdravil vsakdan sem ga nekaj kapljic povžil. Ob jeduem sem pa naredil Mariji obljubo Ako me vsliši in s prosi meni nevrednemu zopet zdravja, opravil bodeni s\.>io novo maso pri .žalostni Materi božji" v svojem domačem kraju. Molil iu prosil sem sam prav goreče v zaupanju, da se nikdar ni bilo slisati, da bi bil kdo zapuščen, ako je njo prosil pomoči. Molili so za me tudi drugi. Od tega dne, ko sem to obljubo naredil, bilo je cvetni petek, torej njen praznik - - se mi je pa kri kar ustavila. Le samo bljuval sem jo še. Moči so se mi v treh dneh tako povrnile, da sem mogel sam priti s T;sata sem v bolnišnico v Kandijo, kjer sem pa v dveh mesecih popolnoma ozdravel. Kdo naj popise mojo srečo, ko sem v dobrem pold rugem letu res prevesel mogel izpolniti svojo obljubo in darovati novo sv. maso pred njenim oltarjem v zahvalo žalosni Materi božji za tako milostno in skoro čudežno ozdravljenje. Od tedaj sti pretekle že dve leti. Toda popolnoma lahko opravljam svoje stanovske dolžnosti, da, celo pridigovanje mi ne dela prav nič težav. Tudi krvi od cvetnega petka 1901. do danes — hvala Bogu in Mariji sedem žalostij- - nisem več bruhal. Tako sem se pozdravil, da mi nihče ne verjame, da sem bil sploh kdaj bolan. Zato sem pa večno hvaležnost dolžan preblaženi žalostni Materi Mariji za to milost. Da, tisočerna zalivala Ti, Marija, za milostno pomoč! Kristijan, glej vir vseh milosti! Zlasti do Marije, sedeče pod križem, se zateči, ko te tarejo nadloge in gotovo najdeš milostno pomoč, lega te lahko jaz zagotovim, ki moram s tisoči vernikov priznati: Se nikdar ni bilo slišati, da bi bil kdo nevslišan, ako se je zatekel do Marije. o. K. Z l/i: ,].. pet,:, na ,v!i puh in velja po posli /.. v-e leto li kron, za poj leta .'i krone, /a četrt leta 1 krono Av-ir.j. ve!r v>e leto 7 kron; za .Viieriko y kron. Ako !>i i»i! petek praznik, izide .Danica" dan poprej. v I jnoljan- >e dobu.ijo p,...i!,HZiie Številke po K) vinarjev v tabakarni: Maksu Brusovi, pred škofijo 12.