Izdal in založil: 
Inštitut za novejšo zgodovino, p. o., 
zanj dr. Jasna Fischer, direktorica 
Tisk: Bori, september 1995 
Naklada: 1100 izvodov 
CIP - Kataložni zapis o publikaciji 
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 
949.712"1929/1995'' 
KLJU<NE zna=ilnosti slovenske politike v letih 1929-1955 : 
znanstveno poro=ilo / Zdenko Cepi= ... [et al.]. - Ljubljana: 
Inštitut za novejšo zgodovino, 1995 
ISBN 961-90261-0-1 
1. Cepi=, Zdenko 
53722624 
Po mnenju Mihistrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415-813/95, z dne 20. 9. 1995 
šteje publikacija za proizvod, od katerega se pla=uje 5 % davka na promet proizvodov 
na osnovi 13. to=ke tarifne št. 3 tarife davka od prometa proizvodov in storitev. 



Vsebina 
SLOVENCI V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI (1929 - 1941) 
Svetovni in evropski okvir  7 
Slovenci v jugoslovanski državi  12 
Gospodarske in družbene razmere ter kriza  16 
Slovenske politi=ne stranke  17 
Katoliški tabor  17 
Liberalni tabor  23 
Socialisti=ni in komunisti=ni tabor  25 
Slovenske politi=ne in ideološke delitve pred drugo svetovno 
vojno  28 
Drugi svetovni vojni naproti  30 
SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941 - 1945) 
Položaj slovenskega naroda ob okupaciji 1941  33 
Odnos prebivalstva do okupatorjev  37 
Odnos politi=nih taborov in strank ter katoliške cerkve do 
okupacije in okupatorjev  40 
Osvobodilna fronta slovenskega naroda  42 
Slovenska partizanska vojska  47 
Ukrepi okupatorjev za zadušitev slovenskega odpora  51 
Protirevolucionarni tabor in kolaboracija do kapitulacije 
Italije  57 
Dolomitska izjava  62 
Položaj na slovenskem jeseni 1943  64 
Slovensko domobranstvo in druge protipartizanske 
formacije po kapitulaciji Italije  66 

Graditev slovenske državnosti  70 
Pogledi od zunaj na dogajanja na Slovenskem  72 
Pred koncem vojne  73 
Smrtne žrtve Slovencev v drugi svetovni vojni  76 
Zna=aj vojne na Slovenskem 1941-1945  78 
SLOVENCI V FEDERATIVNI JUGOSLAVIJI (1945-1955) 
Mednarodni položaj v desetletju po drugi svetovni vojni  81 
Politi=ni razvoj Slovenije 1945 - 1948  83 
Preobrazba gospodarstva  91 
Kultura pod sovjetskim vplivom  98 
Informbirojevski spor  101 
Iskanje druga=ne poti v socializem  105 

SLOVENCI V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI (1929-1941) 
SLOVENCI V KRALJEVINI 
JUGOSLAVIJI (1929 -1941) 
Svetovni in evropski okvir 
Zadnje desetletje pred drugo svetovno vojno - trideseta leta našega 
stoletja - v zgodovinskih študijah ve=inoma ni obravnavano kot 
posebna doba, temve= kot sestavni del nekaj ve= kot dvajsetletnega 
obdobja med obema vojnama. V resnici je to obdobje svojevrstna 
celota in se v svetovnih in evropskih razsežnostih bistveno razlikuje 
od predhodnega desetletja, ki je sledilo versajskim in pariškim 
dogovorom in prvemu svetovnemu spopadu. V tridesetih letih 20. 
stoletja, v razmerah do tedaj najve=je krize v zgodovini kapitalisti=nega 
gospodarstva, so v neizprosnem, na videz dokon=nem obra=unu ena 
ob drugo tr=ile ideje, ki so obvladovale zahodni industrijski svet od 
za=etka moderne industrijske družbe dalje. Liberalne meš=anske, 
socialisti=ne in celo konzervativno-reformne predstave, ki so imele 
po letu 1918 svoje pristaše v mnogih evropskih državah, so izgubljale 
svojo prepri=ljivost in socialno podporo, rastla pa je popularnost 
nacionalno, rasno in socialno ekskluzivnih ideologij, ki so obljubljale 
radikalno razrešitev nasprotij in kratkoro=no uresni=itev nacionalnih, 
socialnih in politi=nih ciljev. 
Velika gospodarska kriza, ki se je po letu 1929 iz ZDA razširila v 
Evropo, je prizadela vse gospodarske panoge, celo proizvajalce hrane 
in surovin, in v dolge vrste brezposelnih pognala ne le osiromašene 
kmete in industrijske delavce, temve= tudi pripadnike srednjih slojev 
(v Veliki Britaniji tri, v Nem=iji celo šest milijonov brezposelnih). 
Prve znake denarne in gospodarske ozdravitve je bilo v nekaterih 
državah =utiti leta 1932, v ve=ini držav pa je bila kriza premagana 
šele v drugi polovici tridesetih let. V nasprotju s pri=akovanji 
komunisti=nih in marksisti=nih ideologov gospodarski polom ni ni- 
kjer okrepil socialisti=nih in komunisti=nih strank ali spodbudil k 
prevratniškim nemirom, ki bi napovedovali socialno revolucijo. 
Nasprotno: utrdil je mo= in avtoriteto državnih ustanov; policija je 
povsod dobivala ve=je pristojnosti, liberalna gospodarska politika se 

8 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
je umikala politiki državnega poseganja v gospodarstvo in za=el se je 
nov pohod protekcionizma, zapiranja nacionalnih trgov in omejevanja 
mednarodne menjave, ki je poglabljal mednarodna nasprotja in 
delitve, ki pa mu je hkrati po letu 1935 sledil nov gospodarski vzpon. 
Tako so bile v tridesetih letih evropske države z liberalno, 
meš=ansko parlamentarno usmeritvijo v izraziti defenzivi. Velika 
Britanija je sicer res uživala notranji mir, saj je njen politi=ni sistem 
deloval v skladu s tradicijo, toda v zunanjepoliti=nem pogledu se je 
še vedno obra=ala predvsem h kolonijam in se za=ela pozorneje 
ukvarjati z Evropo šele potem, ko je Adolf Hitler že uresni=eval svoje 
grožnje in je bila druga svetovna vojna pred vrati. V nasprotju z 
Veliko Britanijo je Francija, ki je po letu 1918 veljala za glavnega 
=uvarja evropskega medržavnega miru in reda, v tridesetih letih 
doživljala zaostrene notranjepoliti=ne krize, ki so v isti sapi krepile 
levico in desnico in dodatno cepile že tako skrajno razcepljeno 
francosko politi=no prizoriš=e. Nemo= Francije na mednarodnem 
podro=ju je jasno razkrila nesposobnost Pariza, da bi se uprl en- 
ostranski nemški odlo=itvi o pla=evanju reparacij, nato pa so jo druga 
za drugo potrjevale ponesre=ene francoske diplomatske akcije, ki so 
kon=no katastrofo doživele ob francosko-britanskem pristanku na 
Hitlerjev diktat v Münchenu in delitev <eškoslovaške leta 1938. 
Trideseta leta so bila tako v Evropi posebej naklonjena krepitvi 
treh držav, ki so, =eprav razli=no neu=akano, težile k spremembi po 
prvi svetovni vojni nastalega evropskega meddržavnega in socialnega 
reda. To so bile Italija, Nem=ija in Sovjetska zveza. Italijo, kjer je 
fašizem prišel na oblast že v dvajsetih letih, je sicer gospodarska kriza 
prizadela podobno kot druge zahodnoevropske države, toda Benitu 
Mussoliniju je uspelo s spretno gospodarsko in socialno politiko naglo 
povrniti notranjo stabilnost. S Hitlerjevim nacionalsocialisti=nim 
vzponom v Nem=iji leta 1933, ki je bil posledica dolgoletne nemške 
notranje gospodarske in družbene nestabilnosti, obenem pa tudi 
protinemške antantne politike po prvi svetovni vojni in tragi=ne 
razbitosti nemškega socialisti=nega in demokrati=nega tabora, se je 
za=el nagel dvig nemške mednarodne vojaške in politi=ne mo=i. Hit- 
ler je bil, kot je zapisal angleški zgodovinar A. J. P. Taylor, v bistvu 
"iskren" politik, saj je vse, kar je kasneje uresni=il, tudi vnaprej 
napovedal. S spretno socialno in nacionalno politiko je v nekaj letih 

SLOVENCI V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI (1929-1941) 
združil vso oblast v svojih rokah, Nem=ija je bila spet mo=na in enotna 
in mimo mednarodnih dogovorov so bile v najkrajšem možnem =asu 
"popravljene Nemcem po prvi svetovni vojni v Versaillesu" storjene 
krivice. Tisti srednji del evropske javnosti in diplomacije, ki fašizma 
in nacizma sicer ni podpiral, vendar se tudi ni odlo=neje bojeval proti 
njemu, je sredi tridesetih let usodno nasedel tezi, da je "prava politika" 
vedno znova le "politika možnega" in so skrajnosti samo plod krize, 
ki bodo skupaj z njo avtomati=no ugasnile. Nova delitev sveta in 
Evrope se je v tem smislu za=ela že z vojno v Abesiniji, ki so jo Itali- 
jani, zasedli v letih 1935 in 1936 medtem ko je Društvo narodov 
nemo=no mahalo z geslom o "kolektivni varnosti" in "sankcijah proti 
agresorju". Mednarodna kapitulacija pred Italijo se je nadaljevala s 
popuš=anjem Hitlerju in Nem=iji, ki je leta 1938 najprej priklju=ila 
Avstrijo, nato razbila <eškoslovaško in septembra 1939 segla po 
Poljski. 
Sovjetska zveza je v tridesetih letih manj posegala v evropsko 
politiko, kot se obi=ajno govori in misli. Po Stalinovem obra=unu s 
Trockim ob koncu dvajsetih let je v sovjetskem vrhu dokon=no zmagal 
Stalinov koncept "gradnje socializma v eni deželi", ki so mu bile 
podrejene vse ostale akcije in odlo=itve. Njegov nedvoumni cilj je bil 
dvig Sovjetske zveze med maloštevilne evropske in svetovne velesile, 
ki naj bi ga zagotovili s kolektivizacijo v kmetijstvu, pospešeno, nasilno 
industrializacijo in na=rtno politiko petletk. Tako sovjetski komuni- 
sti=ni voditelji v tridesetih letih niso spodbujali in podpirali "izvoza 
revolucije", komunisti=ne stranke v Evropi pa so izrabljali kot orodje 
sovjetske velikodržavne politike in obra=una z delavskimi in socia- 
listi=nimi skupinami, ki niso pristajale na sovjetske prevratniške in 
politi=ne zamisli. Sovjetska mednarodnopoliti=na usmeritev se v tem 
pogledu ni spremenila niti po letu 1935, ko je Moskva s Kominterno 
spodbudila k ljudskofrontnemu povezovanju protifašisti=nih strank 
in se poskušala postaviti na =elo rasto=ega evropskega protifašizma. 
Slednje ji je do neke mere tudi uspelo: v =asu priostrenih, vse bolj 
enostranskih in =rno-belih delitev pred drugo svetovno vojno in 
neodlo=ne, omahljive britansko-francoske politike je nemajhen del 
demokrati=ne, tudi nekomunisti=no misle=e javnosti sprejel tezo o 
Moskvi in Sovjetski zvezi kot edinem pravem braniku pred fašizmom 
in pristajal na na=elo, da prepri=an protikomunist ne more biti 

10 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1919-1955 
prepri=ljiv protifašist. To je imelo daljnosežne posledice za odnose 
med nasprotniki fašizma v raznih delih Evrope, za njihove delitve 
med drugo svetovno vojno in celo opredelitve po njej. 
V letih pred drugo svetovno vojno so po vsej Evropi ugotavljali, 
da zahodni svet izgublja ravnovesje in sredino ter da potrebuje 
"duhovno obnovo", ki bo v =loveku na novo obudila zavest indivi- 
dualne odgovornosti in smisel za trajne <loveške vrednote. Glasniki 
velikih in udarnih ideologij (fašizma, nacizma, komunizma in 
militantnega konzervativizma) so za polom obtoževali meš=anske 
stranke in parlamentarizem in na razli=ne na=ine dokazovali, da so 
tradicionalne liberalne vrednote in gesla rezultat zgrešenega razvoja 
vse od humanizma, razsvetljenstva in francoske revolucije dalje. 
Komunisti so v razvoju dogodkov videli potrditev teze o nujnem 
propadu kapitalisti=ne družbe, nacisti degeneracijo Evrope, ki naj bi 
bila posledica njenega "požidenja" in rasnega mešanja, katoliška 
cerkev in politi=ni katolicizem neizogibno posledico liberalizma, 
sekularizacije in odpada od vere. Rešitve, ki so jih ponujale velike 
ideologije, so se zdele svojevrstna bližnjica in so našle zagovornike 
in ob=udovalce ne le v državah, kjer so se dejansko uveljavile, temve= 
tudi izven njih. V Parizu in Londonu so v tem smislu menili, da je 
sovjetski komunizem za zahod kratkoro=no nevarnejši kot italijanski 
fašizem ali nemški nacizem in vztrajno nasedali Hitlerjevim zago- 
tovilom in obljubam. Podobno so razmišljali v Moskvi, kjer so se 
bolj bali Pariza in Londona kot Berlina in so se po neuspelih 
dogovarjanjih z njima leta 1939 odlo=ili za pakt s Hitlerjem. 
Pri tem je bilo v drugi polovici tridesetih let že presenetljivo mnogo 
znanega o tem, kaj se v resnici dogaja v Sovjetski zvezi, Italiji in 
Nem=iji. Poro=evalci in begunci so iz Nem=ije poro=ali o neusmiljenem 
preganjanju nacisti=nih nasprotnikov, nacionalisti=nem in ideološkem 
ekskluzivizmu, o antisemitizmu in požiganju knjig, obiskovalci 
Sovjetske zveze, med njimi razo=arani komunisti (npr. eden usta- 
noviteljev francoske komunisti=ne partije Boris Souvarine) pa o 
krvavih stalinskih =istkah, taboriš=ih, Stalinovem kultu in policijskem 
terorju. 
Na prelomu iz dvajsetih v trideseta leta sta s svojo novo, ostrejšo 
in brezkompromisnejšo politiko nastopili tudi sili, ki sta imeli mo=an 
vpliv v evropskem javnem življenju. Prva je bila komunisti=na 

SLOVENCI VKRALJEVINI JUGOSLAVIJI (1929-1941) ( H 
internacionala, ki je pod vplivom zaostrenih razmer v Sovjetski zvezi 
do srede tridesetih let zavra=ala in prepre=evala sodelovanje komu- 
nistov z nekomunisti=nimi, posebej socialisti=nimi in socialdemo- 
kratskimi strankami in s tem oteževala njihovo povezovanje. Druga 
je bila katoliška cerkev, ki se je s papežem Pijem XI. odlo=ila za 
"borbo za pravo katoliško zaostritev". S tem si je obetala povrniti 
nekaj religioznega, kulturnega in politi=nega vpliva v družbi, ki je bil 
izgubljen z valom demokratizacije, družbene emancipacije nižjih slojev, 
laizacije in sekularizacije ob koncu prve svetovne vojne. 
Katoliška cerkev je za boj za ponovno katolizacijo življenja že leta 
1922 ustanovila Katoliško akcijo (KA) kot lai=ni apostolat pod 
vodstvom cerkvene hierarhije. Jasnejše naloge in organizacijske oblike 
je KA dobila prav na prelomu desetletja. Leta 1931 je papež izdal 
socialno encikliko Quadragesimo anno, v kateri je ocenil aktualna 
socialna in politi=na gibanja. Odlo=no je zavrnil liberalizem in 
vsakovrstni socializem, od revolucionarnega do reformnega socialno- 
demokratskega. Slednji je bil za Cerkev nesprejemljiv zaradi ateizma 
in družbenega libertinizma. Enciklika je katoli=ane pozvala v brez- 
kompromisen boj za uveljavitev katoliških na=el na vseh življenjskih 
podro=jih. Leta 1937 je papež izdal še dve encikliki: v prvi, namenjeni 
katoli=anom v Nem=iji (Mit brennender Sorge), je obsodil "novo 
poganstvo", v drugi (Divini redemptoris) pa komunizem in vsako 
sodelovanje katoli=anov s komunizmom. 
Sredi tridesetih let je prišlo do pomembnega zasuka v sovjetski 
politiki in politiki komunisti=ne internacionale. Ob rasto=i mo=i 
fašizma in nacizma je Sovjetska zveza s Kominterno kon=no pristala 
na pobudo socialisti=ne internacionale za skupni boj vseh demokratov 
proti fašizmu in nacizmu. Kominterna je tako opustila sovražno 
politiko do socialisti=nih strank in prenehala napadati socialne in 
meš=anske demokrate. Pozivala je k ljudskofrontnemu povezovanju 
in postala njegova najbolj vneta zaveznica, hkrati pa je odlo=no 
nasprotovala radikalnejšim revolucionarnim skupinam, ki so so- 
delovanje z reformnimi socialisti=nimi, socialnodemokratskimi in 
meš=anskimi strankami še naprej odklanjale. 
"Prva življenjska potreba je ta, da smo navezani na resni=nost, da 
na njej temeljimo in iz nje izhajamo," je leta 1940 zapisal Edvard 
Kocbek. Toda neodvisneži, ki so poskušali stvarnost ujeti v kriti=no 

12 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
ogledalo, so bili v tridesetih letih v Evropi neodmevna manjšina, 
množi=no podporo in simpatije pa so uživali privrženci in razlagalci 
bipolarne, manihejske slike sveta, ki so svoje okolje videli in doživljali 
le v dveh barvah in dveh razsežnostih: svetli ali temni, levi ali desni. 
 Slovenci v jugoslovanski državi  
Jugoslovanska ideja v Sloveniji je imela leta 1918, ko je nastala 
jugoslovanska država, že dolgo tradicijo, resni=no množi=no podporo 
pa je jugoslovansko gibanje dobilo šele z deklaracijskimi shodi in z 
zbiranjem podpisov za "majniško deklaracijo" v letih 1917-1918, ki 
se je zavzemala za združitev vseh "južnih Slovanov habsburške 
monarhije" v "Jugoslavijo" pod habsburških žezlom. Majniško gibanje 
sta vodili obe meš=anski stranki, katoliška in liberalna, podprl ga je 
tudi del socialistov, velika ve=ina prebivalstva pa se je kljub nejasnim 
predstavam o tem, kakšna naj bi bila ta država, pod "Jugoslavijo" 
razumela predvsem "narodno" državo, ki bo združila ves slovenski 
narodni prostor in uresni=ila slovenske težnje po "samoodlo=bi". 
Razplet dogodkov leta 1918 po razpadu Avstro-Ogrske je tako za 
Slovence vseh usmeritev in prepri=anj pomenil veliko razo=aranje. 
Že novembra leta 1918 je Italija okupirala tretjino slovenskega 
ozemlja, celo ve=, kot so ji ga obljubile antantne zaveznice leta 1915 
v tajnem londonskem paktu, s katerim se jim je pridružila v vojni 
proti centralnim silam. Država SHS, ki je nastala na ozemlju razpadle 
habsburške države, se je pod pritiskom dejstva, da ni bila mednarodno 
priznana, zaradi nevarnosti, ki ji je grozila s strani Italije, ter pod 
vplivom politike hrvaških Srbov brez vnaprejšnih dogovorov 1. 
decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS. Po 
neuspelem posegu slovenske in prepoznem posegu jugoslovanske 
vojske na Koroškem so maja 1919 v Parizu dolo=ili za Koroško 
plebiscit, ki pa so ga Slovenci, med drugim tudi po lastni krivdi, 
izgubili oktobra 1920. Dejstvo, da je Jugoslavija leta 1919 dobila 
Prekmurje, ni moglo ublažiti tragi=nih ob=utkov zaradi teh dogodkov 
in izgub. Jeseni 1920, po plebiscitu na Koroškem in dogovoru v 
Rapallu, so'bili Slovenci razdeljeni v štiri države (na Madžarskem so 
ostali porabski Slovenci), pri =emer je ostala izven meja Jugoslavije 
skoraj =etrtina slovenskega prebivalstva. 

SLOVENCI V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI (1929-1941) . 13 
V Kraljevini SHS pa se je naglo razkrilo, da so predstave o njeni 
notranji ureditvi in odnosih med njenimi narodi pri posameznih 
narodih zelo razli=ne. Kot je znano, je Kraljevina SHS leta 1921 
predvsem s pritiskom srbskih strank, =eprav ne le z njihovimi glasovi 
(med slovenskimi so jo podprli liberalci) dobila ustavo, ki je povsem 
obšla etni=no/narodno na=elo in uveljavila centralisti=no organizacijo 
države po francoskem zgledu "Petat nation". Kriti=ne ugotovitve, da 
lahko zagotovi stabilnost ve=nacionalne skupnosti le ustavno-politi=na 
ureditev, ki bi bila izraz dejanske stvarnosti in bi upoštevala notranjo 
državno raznolikost, so v Beogradu odlo=no odklanjali in odlo=itev 
za centralisti=ni upravno-politi=ni model dodatno utemeljevali s tezo 
o "enotni jugoslovanski naciji": v skladu s to tezo naj bi bili Srbi, 
Hrvati in Slovenci zgodovinsko gledano en narod, ki ga je zgodovina 
tragi=no lo=ila, ki pa naj bi zdaj zopet postal celota. Tovrstna politika 
je neizogibno vodila v konflikte in Jugoslavijo že nekaj let po njenem 
nastanku razdelila v dva nasprotujo=a si dela: na eni strani nekdanjo 
Kraljevino Srbijo (in delno <rno goro), kjer je imelo srbsko videnje 
jugoslovanstva ve=insko oporo, na drugi jugoslovanske pokrajine nek- 
danje avstroogrske monarhije, v katerih so še naprej najve= simpatij 
uživale ideje federalizma in narodnega avtonomizma. Centralizmu 
in srbski dominaciji se namre= niso upirali samo Hrvati in Slovenci, 
temve= tudi Muslimani v Bosni in Hercegovini, Makedonci, Albanci, 
del <rnogorcev in celo "pre=anski" Srbi. Narodno-politi=ne in 
kulturnozgodovinske delitve so še poglabljale gospodarske razlike, 
pri =emer so slovenske in hrvaške dežele, ki so do leta 1918 spadale 
v slabše razviti habsburški jug, po letu 1918 pa paradoksalno postale 
najrazvitejši del nove jugoslovanske države. Tako je nasilna usmeritev 
k poenotenju integracijske procese ovirala in ne pospeševala, hkrati 
pa v razmerah ponavljajo=ih se kriz in napetosti prepre=evala obliko- 
vanje enotnejše zavesti državne pripadnosti, ki bi lahko tekmovala z 
etni=no/narodno identifikacijo. V tridesetih letih se je pri vseh 
jugoslovanskih narodih stopnjeval ob=utek narodne ogroženosti, pri 
nekaterih (Hrvati) pa so se množili pojavi nacionalne nestrpnosti in 
celo skrajnega ekskluzivizma. 
Centralizem je torej naletel že v dvajsetih letih na mo=an odpor: 
hrvaški republikanci se vse do leta 1925 sploh niso udeleževali 
parlamentarnega dela in so svojo politiko spremenili šele po hudih 

14 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
pritiskih na Stjepana Radi7a. Na Slovenskem so centralisti=ni režim 
podpirali liberalci, jugoslovansko usmeritev pa tudi socialisti, medtem 
ko je najve=ja slovenska stranka, Slovenska ljudska stranka - z glavno 
socialno oporo v kmetu - prisegala na avtonomizem in se v tej težnji 
takti=no povezovala na vse strani (leta 1922 na volitvah v Ljubljani 
celo s komunisti). Leta 1925 je Stjepan Radi7 spremenil svoje stališ=e 
do Beograda in stopil v vlado, vendar se hrvatskim politi=nim ciljem 
ni odpovedal. To je napetosti na vsedržavni ravni še zaostrilo. Dr. 
Anton Korošec je z vstopom v vlado leta 1927 dejansko dosegel 
napredek v boju za slovensko avtonomijo in obema slovenskima 
upravnima enotama ("oblastema") zagotovil nekaj avtonomnih 
pravic. Toda vladne krize so si sledile druga za drugo in po streljanju 
v skupš=ini junija 1928, ki je med drugimi zahtevalo tudi življenje 
Stjepana Radi7a, je kralj Aleksander 6. januarja 1929 proglasil 
diktaturo. 
šestojanuarska diktatura je pomenila korak naprej v jugoslo- 
vanskem pritisku k poenotenju: narodi so izginili celo iz imena 
Jugoslavije, iz u=benikov so se morala umakniti poglavja, ki so 
poudarjala narodne posebnosti in težnje, ukinjene so bile stranke in 
nato - po postopni obnovitvi politi=nega življenja v prvi polovici 
tridesetih let - oblikovane vsejugoslovanske volilne liste, ki so imele 
vsedržavno, jugoslovansko "nacionalno" naravo. Zakon o novi 
upravno-administrativni ureditvi Jugoslavije z dne 3. oktobra 1929 
je uzakonil ustanovitev devetih banovin (osem med njimi je bilo 
poimenovanih po rekah); vse banovine, z izjemo Dravske, so delile 
etni=ne prostore in skupine, Srbi pa so bili kar v šestih med njimi v 
ve=ini. Dravska banovina je bila edina, ki je v svoje meje vklju=evala 
ves narod, saj so v njej z izjemo dela Bele krajine živeli vsi jugo- 
slovanski Slovenci (leta 1931 pa je dobila tudi Belo krajino). Po 
mnenju nekaterih zgodovinarjev naj bi bila to nagrada Korošcu za 
njegov vstop v vlado diktature. Septembra 1931 je dobila Jugoslavija 
novo ustavo, ki jo je oktroiral kralj. Ta je sicer zagotavljala posamezne 
politi=ne in socialne svoboš=ine, vendar je obenem pravno utrjevala 
centralizem, ki je bil vzpostavljen z diktaturo. 
Kraljeva diktatura z ideologijo okrepljenega jugoslovanskega 
unitarizma je na Slovenskem na=ela še poslednje, iz =asa združevanja 
preostale iluzije in pred slovensko razumništvo in politi=ne voditelje 
postavila zahtevo po dolo=nejši opredelitvi slovenskega položaja v 

SLOVENCI V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI (1929-1941) 15 
Kraljevini Jugoslaviji. Ob=utek tragi=ne ogroženosti je stopnjevalo 
tudi brezobzirno raznarodovanje Slovencev v zamejstvu. Z odlo=itvijo 
tajnikov fašisti=ne stranke v obmejnih pokrajinah v Trstu leta 1927 
so bila odprta vrata politiki vsestranske italijanizacije in fašizacije, s 
katero so Slovenci v Italiji do za=etka tridesetih let izgubili poslednje 
narodnopoliti=ne in kulturne organizacije. Le nekoliko boljše so bile 
razmere na avstrijskem Koroškem: tu je še obstajalo utrakvisti=no 
šolstvo, Slovenci so ohranjali kulturno-prosvetna društva, toda hkrati 
je neusmiljeno rastel ponem=evalni pritisk. Položaj Slovencev v Italiji 
in Avstriji je bil tako dodaten razlog za zaskrbljenost, ki je spodbujala 
k prepri=anju, da se je slovenski narod s politiko jugoslovanske 
državne in narodne enotnosti znašel v slepi ulici in postal neposredno 
ogrožen v svojem obstoju. <eprav je bilo slišati tudi glasove, ki so 
poudarjenemu omenjanju slovenske narodne ogroženosti zoperstavl- 
jali druge socialne in državnopoliti=ne koncepte, je postalo narodno 
vprašanje sredi tridesetih let eno osrednjih vprašanj slovenske politike 
in kulture, pri tem pa se je uveljavljalo spoznanje, da je rešitev 
slovenskega narodnega vprašanja tesno odvisna od rešitve ostalih 
ustavnopoliti=nih in socialnih vprašanj v državi. 
Kljub jugoslovanskemu pritisku in ob=utkom nacionalne ogro- 
ženosti pa je pomenila slovenska vklju=itev v jugoslovansko državo 
pomemben napredek v slovenskem narodnem razvoju. Slovenci so 
že neposredno po nastanku Kraljevine SHS in nato v dvajsetih letih 
dobili vrsto prosvetnih in narodno-kulturnih ustanov, ki jih v 
habsburški monarhiji niso imeli. Leta 1919 je bila ustanovljena 
ljubljanska univerza, slovenski jezik je bil uveljavljen na vseh stopnjah 
šolstva, vrata so odpirale umetniške galerije in gledališke dvorane, 
rastlo pa je tudi število =asopisov, revij in vsako leto izdanih knjig. 
Živo kulturno življenje se je nadaljevalo v tridesetih letih, pri =emer 
se je odpor proti centralizmu kazal v zavzemanju za razširitev 
obstoje=ih in graditev novih narodno-kulturnih institucij. Pomembno 
vlogo v tej zvezi je imela zlasti univerza, ki je bila izpostavljena 
najrazli=nejšim grožnjam in pritiskom. Boj za obstanek in izpopolnitev 
slovenske univerze v Ljubljani je med drugim potekal v krogu t.i. 
Akademske akcije in doživel enega najpomembnejših uspehov, ko je 
njen predsednik Evgenij Ravnihar leta 1935 položil temeljni kamen 
za gradnjo Narodne in univerzitetne knjižnice. Leta 1938 je bila 

16 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti. Istega leta je bila 
sprejeta odlo=itev o gradnji Moderne galerije v Ljubljani. Tudi 
podatek, da je v tridesetih letih v dravski banovini izhajalo ve= kot 
240 =asopisov in revij, je zanimiva in prepri=ljiva ilustracija ustvarjalne 
volje in pestrosti predvojnega kulturnega življenja. 
 Gospodarske in družbene razmere ter kriza  
Gospodarski in družbeni problemi, s katerimi so se Slovenci 
sre=evali po vklju=itvi v jugoslovansko državo leta 1918, niso bili 
samo posledica centralisti=ne gospodarske politike. Novi jugo- 
slovanski trg, v katerem se je slovensko gospodarstvo šele oblikovalo 
kot narodno gospodarstvo, je vse od za=etka pospeševal razvoj 
neagrarnih panog na Slovenskem, obenem pa s ceneno konkurenco 
južnih kmetijskih proizvodov uni=eval kmetijstvo. Tako je tudi veliko 
gospodarsko krizo po letu 1929 na slovenskih tleh najmo=neje =utilo 
podeželje z majhnim in srednjim kmetom, kar je neizogibno vplivalo 
na vsa podro=ja družbenega in gospodarskega življenja. V Dravski 
banovini je bila v za=etku tridesetih let - kljub napredujo=i indu- 
strializaciji - še vedno ve=ina (ve= kot 60 %) prebivalstva zaposlena v 
kmetijskih dejavnostih, socialna nasprotja pa je dodatno pove=evala 
prenaseljenost podeželja (20-25 % nad evropskim povpre=jem), saj 
je po podatkih popisa leta 1931 kar 83 % prebivalcev živelo na vasi. 
V kriznem obdobju od za=etka tridesetih let je nagla rast kme=kih 
dolgov še pospešila obubožanje in proletarizacijo. Najhujša kriza v 
kmetijstvu pa je bila do leta 1936 vendarle premagana. Težke razmere 
v kmetijstvu in nekaterih neagrarnih panogah (zlasti v rudarstvu in 
metalurgiji) so spodbujale izseljevanje, ki je še v drugi polovici tride- 
setih let mo=no presegalo izseljevanje iz ostale Jugoslavije. 
Gospodarska kriza pa seveda ni prizadela le kmetijstva, temve= 
tudi druge gospodarske dejavnosti. V zaostrenih poslovnih in 
finan=nih razmerah je morala Narodna banka Kraljevine Jugoslavije 
v za=etku tridesetih let prvi= od nastanka jugoslovanske države resneje 
prisko=iti na pomo= slovenskim ban=nim in denarnim zavodom (ti 
so bili do tedaj med najtrdnejšimi v državi), da ne bi zašli v pla=ilne 
težave. Poleg rudarstva (posebej premogovništva) in metalurgije so 
krizo z naglim upadom proizvodnje in zmanjševanjem števila za- 

SLOVENCI V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI (1929-1941) ' 17 
poslenih =utile tudi druge industrijske veje, med drugim kemi=na 
industrija, lesarstvo in papirništvo. Redka izjema je bila tekstilna 
industrija, ki je vsa trideseta leta doživljala nagel vzpon in v kateri je 
število delavcev naraš=alo tudi v =asu, ko so jih drugod odpuš=ali. 
Ob prevladujo=em tujem in rasto=em doma=em kapitalu se je tekstilna 
industrija do konca tridesetih let uveljavila kot ena najuspešnejših 
industrijskih panog na Slovenskem in je v svojih obratih zaposlovala 
ve= kot tretjino slovenskega industrijskega delavstva. Tako je tudi 
razumljivo, da delavsko nezadovoljstvo, izraženo s stavkami in 
zahtevami po ve=ji socialni varnosti, ni zaobšlo tekstilne industrije, 
marve= je, nasprotno, z mobilizacijo tekstilnih delavcev in veliko 
tekstilno stavko leta 1936 doseglo svoj vrh. Ugodnejši socialni tokovi 
v drugi polovici tridesetih let niso uspeli pomembneje umiriti socialnih 
napetosti in ublažiti socialnih nasprotij in med delavstvom in 
meš=anstvom so se stopnjevali o=itki Beogradu, da ma=ehovsko ravna 
s slovenskim gospodarstvom in da s pretiranim odlivom denarja iz 
Slovenije onemogo=a njegov hitrejši razvoj. 
Slovenske politi=ne stranke, njihovi voditelji in številni posa- 
mezniki, ki so se v tridesetih letih =utili odgovorni za prihodnjo usodo 
slovenstva, so se torej v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno 
znašli pred vrsto zapletenih in težko rešljivih socialnih, gospodarskih, 
narodnih in politi=nih problemov. Pri soo=anju z njimi jim je le redko 
uspelo u=inkovito strniti sile, najve=krat so v konfrontaciji podlegli 
ideološkim delitvam in polarizacijam in so se, kot je na osnovi volilnih 
rezultatov prepri=ljivo pokazal Bogo Grafenauer, še pred iztekom 
desetletja razdelili v dve nasprotujo=i si polovici; ti sta v svojem 
nasprotju v veliki ve=ini vztrajali tudi po za=etku druge svetovne 
vojne. 
 Slovenske politi=ne stranke  
Katoliški tabor 
V primerjavi z drugimi politi=nimi strankami je imela katoliška 
Slovenska ljudska stranka (SLS) to zna=ilnost, da je bila ves =as tesno 
povezana z rimskokatoliško cerkvijo in njeno hierarhijo, kar je seveda 
zaznamovalo postopno graditev socialnega in politi=nega katolicizma. 

18 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
Volilna baza SLS so bili kmetje, znaten del delavstva, malo meš=anstvo 
in izobraženstvo. Kot najmo=nejša stranka je imela že pred diktaturo 
leta 1929 osrednjo vlogo v družbeno-politi=nem, socialno-gospo- 
darskem in kulturno-prosvetnem življenju na Slovenskem. Toda v 
desetletju pred drugo svetovno vojno se je znotraj vse bolj idejno- 
politi=no cepila in razkrajala. Ko so bile po uvedbi diktature leta 
1929 razpuš=ene SLS ter množi=ni mladinski organizaciji Slovenska 
orlovska in Slovenska orliška zveza, so bili strankini privrženci in 
njen vodstveni kader toliko bolj dejavni v katoliških društvih v okviru 
Prosvetne zveze v obeh škofijah, med kme=kim prebivalstvom pa še 
posebej v organizacijah Jugoslovanske kme=ke zveze. Na gospodars- 
kem podro=ju so se naslanjali na dobro razvito zadružništvo. S 
hranilnicami in posojilnicami, ki so v gospodarski krizi sicer oslabele 
in se na novo okrepile v drugi polovici tridesetih let, so namre= imeli 
v svojih rokah tudi osrednjo finan=no in revizijsko ustanovo Zadružno 
zvezo. Poleg te so razpolagali z gospodarskimi zadrugami, z osrednjo 
Gospodarsko zvezo in Zadružno gospodarsko banko, prek katere so 
vlagali kapital v številna industrijska podjetja in obrate v Sloveniji in 
drugih jugoslovanskih pokrajinah. 
Katoliški tabor je svoje sile usmerjal - v okviru kulturnega boja - 
proti liberalizmu, "jugoslovenarstvu" in seveda proti marksizmu, pri 
tem pa poudarjal slovensko narodno in jezikovno samobitnost in 
katoliško socialno in kulturno orientacijo. Hkrati so ga že v drugi 
polovici dvajsetih let pretresala notranja razhajanja, ki so dobivala v 
tridesetih vse pomembnejše razsežnosti. Poglavitni levi struji sta 
predstavljali predvsem križarsko gibanje (Križ na gori, Križ) in 
krš=ansko socialisti=ne skupine v okviru delavske Jugoslovanske 
strokovne zveze (JSZ, glasilo Delavska pravica) in Krekove mladine 
(Ogenj krš=anske socialisti=ne mladine in Mladi plamen). Katoliška 
desnica v podobi Katoliške akcije, je v odgovor na "zmote" in "kriva" 
pota v lastnem taboru in nasploh laizaciji =asovno sledila levici. KA 
se je za=ela sistemati=no širiti že v prvem letu diktature leta 1929. 
Ker so Katoliško akcijo, zaukazano od cerkvenega na=elstva in kot 
uradno cerjcveno organizacijo, vodili tudi strankini ljudje, med 
drugimi Miha Krek, so nasprotniki politi=nega katolicizma gledali 
nanjo z nezaupanjem. Pri tem so se javno spraševali: "Ali je KA duhovni 
ali politi=ni preporod?" 

SLOVENCI V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI (1929-1941) 19 
S papeško socialno okrožnico Quadragesimo anno sredi leta 1931 
so se nasprotja v samem katoliškem taboru, pa tudi med njim in 
drugimi idejnopoliti=nimi grupacijami na Slovenskem še poglobila, 
v konzervativnem delu katoliškega tabora pa je postala spet aktualna 
Mahni=eva zahteva po "lo=itvi duhov", pri =emer so posamezniki 
oživljali stanovsko zamisel družbene in politi=ne ureditve, ki naj bi 
bila osnova socialni obnovi družbe. Te težnje so prihajale do izraza 
tudi v slovenski katoliški družboslovni misli, ki je z usmeritvijo k 
radikalni rekatolizaciji in avtoritarnosti v teoriji in praksi (npr. 
Ušeni=nikova socialna akcija, povezana s Katoliško akcijo, predlagana 
v Delovnem programu Krš=anske socialne akcije, Socialno vprašanje 
1934), pozivala k dosledni stanovski družbeni =lenitvi kot osnovi za 
prihodnjo graditev stanovske družbe in države na Slovenskem. Tako 
je okrožnica Quadragesimo anno poglobila razhajanja med katoliškim 
in drugimi politi=nimi tabori, obenem pa povzro=ila dokon=no idejno 
diferenciacijo in politi=no lo=itev v samih katoliških vrstah. 
Krš=anski socialisti, ki so na za=etku tridesetih let sprejeli razredno 
socialisti=no stališ=e (v okvirih reformnega socializma) in to v 
socialnem pogledu in z ohranitvijo krš=anskega etosa v verskih, 
kulturnih in antropoloških vprašanjih, so odklonili neokonzervativno, 
korporativisti=no papeško okrožnico. Vendar je vodstvo uradno 
razpuš=ene SLS, ki je prek svojih pomožnih organizacij in tiska kljub 
prepovedi še intenzivno delovala, poskušalo papeško okrožnico 
izrabiti za idejnopoliti=no discipliniranje in podreditev krš=anskih 
socialistov, zlasti njihove najmo=nejše organizacije, sindikata Jugo- 
slovanske strokovne zveze. Pritisnilo je nanje, naj priznajo ob=o 
veljavnost okrožnice Quadragesimo anno. Krš=anski socialisti so to 
odklonili. Vodstvo SLS je junija 1932 poskušalo vJSZ ponovno izvesti 
udar, vendar mu to ni uspelo. JSZ je ohranila svoje vodstvo s Sre=kom 
Žumrom na =elu in svojo socialisti=no-demokrati=no usmeritev. 
Razcep v katoliškem taboru na socialni in idejnopoliti=ni ravni je bil 
dokon=en. S tem je slovenski katoliški tabor samo sledil razvoju med 
katoli=ani v Evropi, ki so se že mnogo prej socialno in politi=no 
zdiferencirali in razcepili. 
Konzervativno vodstvo slovenskega katoliškega tabora se s tem 
ni hotelo sprijazniti in je vse do konca Kraljevine Jugoslavije poskušalo 

20 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
vzpostaviti idejno in politi=no enotnost katoli=anov, seveda ob svojih 
idejnih stališ=ih. To je pri krš=anskih socialistih izzvalo samo še ve=ji 
odpor in prispevalo k radikalizaciji njihovih socialnih in politi=nih 
stališ=. V drugi polovici tridesetih let so se tako odlo=ali celo za 
sodelovanje s komunisti (v okviru ljudskofrontnega gibanja). Ob 
koncu tridesetih let so krš=anski socialisti vseh treh organizacij 
(sindikat JSZ, akademski klub Zarja in Kocbekov krog okoli Dejanja) 
postajali vse bolj medsebojno povezani in nosilci naprednih demokra- 
ti=nih socialnih pogledov, hkrati pa tudi zagovorniki jasnega narodno- 
politi=nega koncepta slovenske suverenosti. 
Razkol se je še poglobil, ko je leta 1935 bivša SLS pristopila k 
avtoritarnemu režimu Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ) in 
vzela oblast v Sloveniji v svoje roke. S tem je pristala na nedemo- 
krati=no politi=no igro Beograda in Stojadinovi=evega režima: za 
vladavino v Sloveniji ni imela legitimacije, saj ni imela mandata 
volivcev. Na majskih volitvah leta 1935 namre= ni nastopila in je 
Slovenija tedaj izvolila samo liberalne poslance. 
SLS je v okviru režima JRZ v Sloveniji utrjevala svojo mo= in 
ofenzivno nastopala proti liberalcem in proti marksistom. Ob 
poudarjanju boja za uveljavitev katolištva v vsem javnem življenju je 
med drugim opuš=ala na=ela demokracije, s tem da je ovirala in 
prepre=evala delovanje liberalnih in marksisti=nih organizacij in jih 
celo ukinjala. Za=uda je pustila nedotaknjeno organizacijo krš=anskih 
socialistov. Proti politiki Ljudske fronte, ki so jo na slovenskih tleh 
podpirali komunisti, je Korošec leta 1936 javno govoril, =eš da se 
komunizmu ni treba postaviti po robu le s policijo, zapori in 
obsodbami, marve= je "idejo treba postaviti proti ideji". V boj za 
idejo se morajo uvrstiti "Cerkev in šola, (...) politi=ne stranke, kulturna 
in socialna društva ter gospodarske organizacije in celokupno njihovo 
=lanstvo". Glavna preokupacija strankine desnice in konzervativnega 
dela katoliškega tabora je bil torej antikomunizem. In prav katoliška 
mladina bi morala biti "trajno mobilizirana" za boj proti komunizmu 
kot idejnemu, socialnemu in politi=nemu gibanju. 
Leta 1936 se je KA z novimi pravili preoblikovala v Slovensko 
katoliško akcijo, ki je v svoji organizacijski strukturi in dejavnosti 
uveljavila t.i. "lastne organizacije" in "pomožne sile". V slednje so 
bile pritegnjeni tudi množi=na Prosvetna zveza, Zveza fantovskih 

SLOVENCI V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI (1929-1941) 21 
odsekov in Zveza dekliških krožkov ter katoliška in akademska 
društva na univerzi. Zaradi prioritete in borbenosti je najbolj izstopala 
Zveza katoliških dijakov, imenovana tudi "Tom=evi mladci". V glasilu 
"Mi mladi borci" so "mladci" s stališ=a antikomunizma in z mah- 
ni=evsko zagretostjo ocenjevali slovensko družbenopoliti=no sceno, 
s tem pa povzro=ali zamere in netili nasprotja tudi v katoliškem taboru. 
Do posebej nepomirljivih in ostrih nastopov je prihajalo med 
Tom=evimi mladci in študentskim klubom Straža (znanim tudi kot 
"Ehrlichovi stražarji"). Njihovi spori so se sukali predvsem ob 
vprašanjih o organiziranju katoliških študentov, katoliški enotnosti 
in o tem, kdo naj to enotnost uresni=i. Stražarji so pri tem zavra=ali 
Tom=ev "stanovski totalitarizem" in kot posebna skupina v SLS 
odklanjali podreditev slovenske katoliške skupnosti vodstvu Slo- 
venske katoliške akcije. Diferenciacija v katoliškem taboru se je 
poglabljala ob ocenah španske državljanske vojne, ob zaostrenih 
narodnih razmerah po priklju=itvi Avstrije nacisti=ni Nem=iji in 
premaknitvi meje nemškega rajha na Karavanke; kriti=na razhajanja 
v njegovih vrstah pa so povzro=ale tudi Koroš=eve zunanjepoliti=ne 
(Italiji in Nem=iji naklonjene) opredelitve. Na skupš=inskih volitvah 
decembra 1938 je sicer SLS v okviru liste JRZ dobila 78,6 % glasov, 
vendar so bile volitve javne. 
Stališ=a SLS do Beograda in narodnega vprašanja so ob dejstvu, 
da je bila katoliška stranka najmo=nejša med slovenskimi strankami, 
imela seveda posebno težo. Koroš=evi poskusi iskanja kompromisa z 
Beogradom, ki so prišli do izraza že leta 1927, nato pa predvsem v 
=asu diktature, so bili na Slovenskem deležni vsesplošne kritike 
nasprotnikov centralizma, pri =emer so bili vehementnega kriti=nega 
zavra=anja deležni tudi v katoliškem taboru samem, med katoliškimi 
izobraženci in krš=anskimi socialisti. Prav odpor v lastnih vrstah je 
SLS prisilil, daje konec poletja leta 1931 odtegnila podporo režimu, 
se ponovno oprijela avtonomizma in prešla v opozicijo. Naslednje 
leto je svoje zavzemanje za slovensko avtonomijo radikalizirala z 
javnimi manifestacijami, ki so dosegle vrh s t.i. "Slovensko deklaracijo 
SLS" konec leta 1932. Ta je nosila Korošcev podpis. 
"Ljubljanske punktacije", kot so "Slovensko deklaracijo" ime- 
novali nasprotniki, so ena najjasnejših in radikalnejših formulacij 

22 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
slovenskih narodnopoliti=nih zahtev v =asu Kraljevine Jugoslavije. V 
njej so voditelji katoliške stranke, po zgledu podobnih hrvatskih in 
srbskih izjav, kot dolgoro=ni cilj svoje politike dolo=ili Zedinjeno 
Slovenijo, ki naj bi v perspektivi združila ves slovenski narod ne 
glede na državne okvire. Ve=inski del slovenskega naroda, ki je živel 
v Jugoslaviji, bi se moral v soglasju z deklaracijo za ta ideal neprestano 
zavzemati, dokler ne bo uresni=en. "Zato si mora ... v Jugoslaviji 
priboriti tak položaj, ki bo neprestano služil kot privla=na sila za 
ostale dele naroda, žive=e v drugih državah", so ugotavljali avtorji 
deklaracije. 
Takšna poudarjeno nacionalna in avtonomisti=na usmeritev je 
katoliški stranki razumljivo zagotovila široko podporo med pre- 
bivalstvom in še utrdila njen položaj na Slovenskem. Toda dolgoro=no, 
kot smo že omenili, ni vzdržala ve=jih preizkušenj, saj je Korošec že 
leta 1935 stopil v vlado Milana Stojadinovi=a. Potem, ko so se po 
Koroš=evem vstopu v Stojadinovi=evo vlado s strankinim vodstvom 
razšli krš=anskosocialni delavci, združeni v Jugoslovanski strokovni 
zvezi, so njihovemu zgledu sledili tudi nekateri avtonomizmu in 
"ljubljanskim punktacijam" zvesti politiki. Kocbekovo razmišljanje 
o Španiji, objavljeno leta 1937 v reviji Dom in svet, v katerem je 
kriti=no ocenjeval vlogo cerkve v španski družbi in med drugim 
opredelil herezijo kot "junaštvo prepri=anih ljudi", pa je povzro=ilo 
dokon=ni prelom med strankinim vodstvom in napredno katoliško 
inteligenco. 
Po sporazumu med Hrvati in Srbi, s katerim so Hrvati leta 1939 
dobili svojo banovino, je vodstvo SLS ve=krat zahtevalo avtonomno 
banovino Slovenijo, vendar je leta 1940 te svoje zahteve zopet 
opustilo. Tako je slika na=rtov in predstav vodstva slovenske katoliške 
stranke neposredno pred drugo svetovno vojno še mo=no nejasna. 
Nekateri podatki kažejo, da je vsaj del strankinega vodstva že pred 
letom 1941 ra=unal z možnim razpadom Jugoslavije in poskušal 
pripraviti ugodna tla za eventuelno rešitev statusa Slovenije ob nemški 
okupaciji po slovaškem zgledu. To bi pojasnjevalo tudi poteze veljakov 
SLS, npr. Natla=enov odhod na pogovor z Nemci v Celje, po nemško- 
italijanski zasedbi slovenskega ozemlja spomladi 1941. Vsekakor pa 
je to vprašanje še premalo raziskano, da bi bilo mogo=e o njem re=i 
dolo=nejšo besedo. 

SLOVENCI V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI (1929-1941) 23 
Liberalni tabor 
Liberalni tabor je ostajal tudi v tridesetih letih - podobno kot v 
dvajsetih - organizacijsko in politi=no neenoten. Za njegovo usmeritev 
je zna=ilen izrazit antiklerikalizem, za liberalno stranko in njeno 
vodstvo pa tudi jugoslovanski unitarizem, kar je Slovencem nespor- 
no škodovalo v boju proti Beogradu in težnjah po narodni avtono- 
miji. 
V prvih letih po proglasitvi kraljeve diktature je bila bivša liberalna 
(Samostojna demokratska) stranka pasivna. Šele, ko je septembra 
1931, po uvedbi oktroirane ustave, kralj na novo organiziral vlado, 
so liberalci do=akali svoj politi=ni trenutek. Namesto SLS so podprli 
režim in vstopili v vlado, pri =emer so se jim pridružili tudi nekateri 
voditelji bivše avtonomisti=ne Slovenske kmetske stranke (Ivan Pucelj, 
dr. Drago Maruši=). Eni in drugi so svojo prisotnost v vladi izkoriš=ali 
za obra=un z nasprotniki, bivšo katoliško Slovensko ljudsko stranko 
in levi=arskimi politi=nimi skupinami, obenem pa brezkompromisno 
podpirali idejo jugoslovanskega unitarizma. Iz protesta do takšne 
politike so se v drugi polovici leta 1932 s stranko razšli nekateri, 
sicer pretežno liberalno usmerjeni slovenski izobraženci, ki so do 
tedaj sodelovali pri reviji Ljubljanski zvon. Neposreden povod za 
razcep v Ljubljanskem zvonu in med liberalno inteligenco je bil =lanek 
Otona Župan=i=a ob obisku slovenskega ameriškega pisatelja Louisa 
Adami=a; v njem je Župan=i= relativiziral pomen jezika za narodni 
razvoj in razvoj narodne kulture, kar je v razmerah diktature 
povzro=ilo vehementne proteste med slovenskimi kulturnimi ustvar- 
jalci. Spor se je še zaostril z napadi liberalne politike na Josipa 
Vidmarja in njegovo knjižico "Kulturni problem slovenstva", ki je 
posebej izpostavljala vlogo kulture in umetnosti v narodnem razvoju, 
zavra=ala "protislovensko" politiko slovenskih liberalcev in ugo- 
tavljala, da "narodnost je in bo ostala osnova vsake bodo=e preuredbe 
sveta". Skupina izobražencev, ki je zapustila Ljubljanski zvon in leta 
1933 ustanovila novo revijo Sodobnost, je svoja stališ=a pojasnila v 
Posebni izjavi, v kateri se je opredelila za "aktivno ohranjanje 
slovenstva, za intelektualno in duhovno svobodo in pravi=nejšo, 
socialno harmoni=nejšo ureditev družbe in sveta". "Sodobnost" je v 
tridesetih letih dejansko postala ena osrednjih slovenskih, svobodo- 

24 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
miselno in narodno usmerjenih revij in je v drugi polovici desetletja 
svoja vrata odprla tudi levi=arskim in komunisti=nim izobražen- 
cem. 
Liberalna stranka je tudi po izgubi pomembnega dela izobra- 
ženskega zaledja vztrajala pri politi=nem pragmatizmu in frazah o 
enotnem jugoslovanskem narodu. Zavra=ala je vsako misel na 
federalisti=no preureditev države in punktacije SLS zaradi njihove 
federalisti=ne usmeritve proglašala za separatisti=ne. Pri tem je 
delovala v okviru režimske Jugoslovanske nacionalne stranke in 
podpirala gibanja in =asopise na Slovenskem, npr. =asnika Pohod in 
Borba, ki so propagirali jugoslovanski nacionalizem in ob=asno celo 
izražali simpatije do razvoja dogodkov v Italiji in Nem=iji. 
Ko je na volitvah leta 1935 Jugoslovanska nacionalna stranka 
doživela neuspeh in je Korošec vstopil v vlado Jugoslovanske 
radikalne zajednice, se je politi=na mo= liberalne stranke v Sloveniji 
zve=ine sesula. Liberalci so, potisnjeni v opozicijo, še naprej ohranjali 
v rokah nekatere pomembne gospodarske organizacije (npr. Lju- 
bljansko kreditno banko in Zvezo slovenskih zadrug), del tiska ter 
prosvetno organizacijo Zvezo kulturnih društev, v svoji politi=ni 
orientaciji pa vztrajali v podpori centralisti=nemu jugoslovanstvu. 
Toda hkrati so v drugi polovici tridesetih let podpirali napredne 
kulturne tokove, odlo=no zavra=ali nacionalsocializem in se postavljali 
v bran španske republike. To pa ni prepre=ilo novih cepitev in delitev. 
Proti koncu desetletja so liberalno stranko zapuš=ale skupine mlajših 
izobražencev in politikov (leva SDS, mlada JNS), njeno vodstvo pa 
je bilo tudi v ostrem sporu z narodnozavednim, demokrati=nim krilom 
narodnoprosvetne organizacije Sokol in z Zvezo kme=kih fantov in 
deklet. Na decembrskih parlamentarnih volitvah leta 1938 se je 
liberalna stranka povezala s slovensko socialno demokracijo, v prvi 
vrsti na protikatoliški (protiklerikalni) in unitaristi=ni podlagi, nato 
pa se pridružila Ma=kovi vsedržavni opozicijski listi. Toda skupaj s 
socialnimi demokrati ji je uspelo zbrati le 14 % glasov in je prehitela 
samo levi=arsko Ljudsko fronto (7,4 % glasov), vpadljivo pa zaostala 
za SLS, ki je dobila kar 78,6 % glasov. Tako politi=no in socialno 
oslabljena je do=akala okupacijo. 

SLOVENCI V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI (1929-1941) 25 
Socialisti=ni in komunisti=ni tabor 
Socialisti so bili v tridesetih letih prav tako razcepljeni kot v 
dvajsetih. Pri tem je glavnina zlasti kvalificiranega delavstva pripadala 
Socialisti=ni stranki Jugoslavije, ki je bila leta 1929 razpuš=ena 
podobno kot druge stranke. 
Socialisti so v tridesetih letih ohranjali svoje sindikate (Ujedinjeni 
radni=ki sindikalni savez Jugoslavije - URSSJ). V Sloveniji so ti obvla- 
dovali slabi dve tretjini sindikalno organiziranega =lanstva. V svojih 
rokah so držali Delavsko zbornico Slovenije in Borzo dela. S tem so 
imeli precejšen vpliv na socialno politiko in deloma tudi na socialni 
položaj delavstva. V glavnem so socialisti vodili mezdna gibanja, 
stavke in sklepali kolektivne pogodbe s podjetji. Imeli so precej 
ob=inskih odbornikov v mestih in industrijskih krajih (Maribor, Celje, 
Trbovlje, Jesenice, Kamnik itd.). Izdajali so =asopis Delavska politika 
in sindikalno glasilo Delavec. Imeli so tudi dobro organizirano in 
kvalitetno prosvetno organizacijo Svoboda. 
Socialisti so zastopali reformisti=ne nazore in pri tem zavra=ali 
komunizem, klerikalizem in ve=inoma tudi cerkev kot institucijo. 
Kritizirali so tudi profitniški liberalizem in njegovo nesocialno 
obnašanje. Zavzemali so se za moderno delavsko zaš=itno zakonodajo, 
za politi=no demokracijo, za sekularizacijo in laizacijo družbe, za 
moderni šolski sistem s =im daljšo skupno enotno šolo. Ostro so 
kritizirali in odklanjali fašizem in nacizem, simpatizirali s špansko 
republiko in se solidarizirali z Ljudsko fronto v Evropi. Pri tem pa s 
komunisti v slovenski Ljudski fronti, s kratko izjemo v drugi polovici 
leta 1936, niso hoteli sodelovati. Sploh so vztrajali pri svojem 
monopolu nad vodstvom delavstva in se le neradi odlo=ali tudi za 
sodelovanje in povezovanje z drugim delavskim sindikatom, krš=an- 
sko socialisti=no Jugoslovansko strokovno zvezo. Zavra=ali so jo kot 
nerazredno in klerikalno, kar seveda ni bilo to=no. Tako se jim 
predvsem iz dveh razlogov ni uspelo v ve=ji meri uveljaviti v 
slovenskem prostoru in družbi: na eni strani zaradi svojega izrazito 
"kulturnobojniškega" odnosa do cerkve, na drugi zaradi svoje 
zavezanosti jugoslovanskemu unitarizmu. Eno in drugo jih je ve=krat 
zbližalo z liberalno stranko, ki se jim je poskušala na razli=ne na=ine 
oddolžiti, kadar je bila na oblasti. Zato so socialisti tudi leta 1941 
zve=ine pristali na podobnih pozicijah kot liberalci. 

26 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
Komunisti so bili na Slovenskem že v drugi polovici dvajsetih let 
maloštevilna in maloodmevna skupina, z nasilnimi ukrepi diktature 
pa je Komunisti=na partija Jugoslavije sploh izgubila svojo orga- 
nizacijo, pri =emer se je njeno vodstvo umaknilo v tujino in za nekaj 
=asa izgubilo neposrednejši stik z domovino. Do obnove pokra- 
jinskega vodstva KPJ za Slovenijo je prišlo šele ob koncu leta 1931, 
vzporedno z obnavljanjem politi=nega dela pa se je med slovenskimi 
komunisti tudi že oblikovalo stališ=e, da razreševanja nacionalnega 
vprašanja ne kaže prepuš=ati meš=anskim gibanjem in je treba boj za 
socialno osvoboditev delavstva tesneje povezati z bojem za uresni=itev 
slovenskih nacionalnih zahtev. Edvard Kardelj je tako v reviji 
Književnost že v letih 1932/33 opozarjal na širši politi=ni in družbeni 
pomen nacionalnega vprašanja in poudarjal, da lahko narodnostna 
nasprotja razreši le delavstvo, "najnaprednejša družbena sila"; vodstvo 
jugoslovanskih komunistov pa je leta 1934 med drugim ugotavljalo, 
da se "ve=ina delovnih ljudi na Slovenskem ne bori za komunizem, 
temve= za neodvisno Slovenijo, za pravice, da sami razpolagajo s 
svojo usodo in s svojim denarjem". Istega leta so komunisti=ne stranke 
Jugoslavije, Avstrije in Italije sprejele skupno izjavo, v kateri so 
obsodile nasilno razkosanje slovenskega naroda in podprle slovenske 
zahteve po priznanju samoodlo=be. Tovrstno, =eprav po=asno in 
nihajo=e odpiranje narodnostni problematiki je ob zaostrenih raz- 
merah doma in v tujini sicer krepilo levico in ji pridobivalo simpa- 
tizerje zlasti med mladimi izobraženci, vendar pa v isti sapi militantna, 
a maloštevilna skupina slovenskih komunistov v prvi polovici 
tridesetih let na slovenske razmere še ni imela ve=jega vpliva. 
Njen vpliv se je pove=al šele z razvojem ljudskofrontnega gibanja 
v drugi polovici tridesetih let. Zamisel o povezovanju naprednih sil 
leta 1935 ni bila nova in ni prihajala le iz komunisti=nih vrst. Toda 
potem, ko je k ljudskofrontnemu povezovanju junija 1935 pozval 
tudi jugoslovanski komunisti=ni plenum v Splitu, je našla ideja o 
Ljudski fronti med komunisti svoje vnete zagovornike in orga- 
nizatorje. Komunisti so poskušali od jeseni 1935 povezati slovenske 
ma=kovce, socialiste, narodne demokrate in krš=anske socialiste v 
Kme=ko-delavsko gibanje, obenem pa so se za=eli zavzemati za enotno 
sindikalno fronto tudi v sindikalnem boju. Nova politika povezovanja 
je zabeležila ve= volilnih uspehov, vendar so se od nje že leta 1937 

SLOVENCI V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI (1929-1941) 27 
oddaljili socialisti, ki so videli v komunistih le ekspozituro Moskve 
in nasprotovali njihovim težnjam po prevladujo=em vplivu v gibanju. 
Slovenski komunisti so spoznanje, da je narodno vprašanje eno 
osrednjih vprašanj "sodobnega =asa", leta 1937 potrdili z ustanovitvijo 
organizacijsko samostojne KP Slovenije, ki je sicer ostajala sestavni 
del hierarhi=no in centralizirano organizirane KP Jugoslavije, ki pa 
je vendar omogo=ala neposrednejšo in avtonomnejšo sprejemanje 
politi=nih odlo=itev. Komunisti so se ob ustanovitvi KP Slovenije na 
<ebinah obrnili na "delavce, delovno ljudstvo in Slovence" s posebnim 
manifestom, v katerem so se zavzeli za združitev vseh Slovencev v 
"Svobodni Sloveniji" in opredelili za program, ki je bil sprejemljiv 
tudi za njihove ljudskofrontne zaveznike. "Narodno usmeritev" v 
politiki slovenskih komunistov je leta 1938 obširno utemeljil tudi 
Edvard Kardelj-Sperans v knjigi Razvoj slovenskega narodnega 
vprašanja, ko je z neprikrito mislijo na prakti=no politi=no rabo in iz 
leninsko-boljševiškega zornega kota strnil pogled na slovensko zgo- 
dovino in se afirmativno zavzel za slovensko narodno prihodnost. 
O tem, koliko so slovenski komunisti v tridesetih letih dejansko 
razmišljali o možnostih revolucije v Jugoslaviji in Sloveniji in jo celo 
na=rtovali, bo moralo zgodovinopisje še izre=i dolo=nejšo besedo. 
Nedvomno pa je komunisti=no vodstvo ostajalo ves =as tesno 
zavezano politiki Moskve in Kominterne, kar je oteževalo odnose 
komunistov z ljudskofrontnimi zavezniki, po letu 1939 in paktu Hitler 
- Stalin pa povzro=ilo tudi razhajanja med pripadniki komunisti=ne 
stranke in njihovimi najbližjimi simpatizerji. Po sovjetsko-nemškem 
Paktu so slovenski komunisti sploh naglo opustili spravljivo ljudsko- 
frontno in poudarjeno narodno govorico in se skupaj z jugoslo- 
vanskimi tovariši vrnili k razrednim in internacionalisti=nim geslom. 
Kljub tovrstnemu obratu, ki je bil posledica sovjetske politike, pa 
so se vodilni slovenski komunisti v letih 1940/41 zavedali rasto=e 
grožnje vojne nevarnosti za Jugoslavijo in Slovence. Zveza Moskve z 
Berlinom in gesla o tem, da sta središ=i prave reakcije v Parizu in 
Londonu, jih je nedvomno spravila v precep, ki ga lepo ponazarja 
Kidri=eva izjava ob ustanovitvi Društva prijateljev Sovjetske zveze v 
Ljubljani junija 1940. Tedaj je Kidri= izjavil, da je pa= najprej socialist 
in šele nato Slovenec, da pa vendar upa, da se mu ne bo treba nikoli 
odlo=ati za eno stališ=e proti drugemu in bo lahko obe združil. 

28 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
Komunisti se tako niso odpovedali svoji protifašisti=ni in na- 
rodnoobrambni politiki in so tudi v letih 1940/41 nadaljevali s 
prizadevanji povezati se z nekomunisti=nimi, vendar protifašisti=no 
in narodnoobrambno usmerjenimi skupinami. Prav to jim je omogo- 
=ilo, da so lahko že štirinajst dni po okupaciji leta 1941 ustanovili 
Protiimperialisti=no fronto. 
Slovenske politi=ne in ideološke delitve pred drugo 
 svetovno vojno  
Kot poskuša pokazati ta kratek in sumaren povzetek razvoja 
glavnih politi=nih grupacij na Slovenskem v tridesetih letih, so si vse 
pomembnejše politi=ne stranke in skupine po letu 1930 prizadevale 
najti odgovor na obe temeljni vprašanji =asa: izgubljeno socialno 
ravnovesje in problem rasto=e narodne ogroženosti. Pri tem so se 
notranje cepile, obenem pa medsebojno razhajale (in redkeje po- 
vezovale). Ovira za povezovanje niso bile le razli=ne narodnopoliti=ne 
in socialne predstave, temve= predvsem svetovnonazorske in ideo- 
loške razlike. Prostor se pri tem ni širil, temve= ožil; Slovenci, ki so 
bili od konca 19. stoletja do dvajsetih let 20. stoletja politi=no in 
ideološko tradicionalno razdeljeni v tri tabore, katoliškega, liberalnega 
in socialisti=nega, so - kot je prepri=ljivo pokazal Bogo Grafenauer - 
v drugi polovici tridesetih let že težili k delitvi v dve novi veliki 
skupini: prvo, ki je v stanju zaostrenih razmer v Evropi, ob slovenskih 
mejah in doma pristajala na skupno fronto s komunisti, in drugo, ki 
je s komunisti odklanjala vsako sodelovanje. 
Vsekakor je bilo za takšen razvoj usodno, da trem tradicionalnim 
slovenskim idejnopoliti=nim taborom tako kot v dvajsetih tudi v 
tridesetih letih ni uspelo dose=i niti minimalnega konsenza o najbolj 
pere=ih narodnih, socialnih in politi=nih vprašanjih. Nasprotno: 
iskanje odgovorov je delilo celo najve=jo slovensko stranko SLS; 
Koroš=eva odlo=itev, da se bo po ve= letih odlo=nega zavzemanja za 
slovensko avtonomijo leta 1935 vrnil v Beograd in stopil v vlado 
Milana Stojadinovi=a, pa je razo=arala in zbegala tudi mnoge njene 
pristaše in volivce. Tako po eni strani ne presene=a razmeroma mo=no 
protikomunisti=no razpoloženje dela slovenskega meš=anstva, tudi 
izobraženstva in posebej ve=ine slovenskih volivcev, slovenskih 

SLOVENCI V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI (1929-1941) 29 
kmetov, saj je bilo ne nazadnje o razmerah v Sovjetski zvezi tudi na 
Slovenskem mnogo znanega. Na drugi strani pa je bilo jasno, da se 
tabor tistih, ki so pristajali na klic po narodnem povezovanju in so 
bili pri tem pripravljeni celo na zvezo s komunisti, ni krepil (le) zaradi 
rasto=ih simpatij do komunizma, temve= predvsem zaradi razo=aranj 
nad neu=inkovitostjo in nena=elnostjo meš=anske strankarske politike. 
To med drugim nazorno razkrivajo življenjske zgodbe posameznikov, 
ki so svojo politi=no pot za=eli pod okriljem ene izmed strank, nato 
pa se v drugi polovici tridesetih let znašli v eni izmed nestrankarskih 
skupin, vklju=enih v ljudskofrontno gibanje. Še danes pa se je mogo=e 
o tem prepri=ati tudi ob prelistavanju revij in =asnikov, kot sta bila 
glasilo krš=anskih izobražencev "Dejanje" in neodvisna, narodno 
usmerjena "Slovenija", ki sta odlo=no odklanjala "totalitarizme vseh 
vrst, desnih in levih" in se obenem prav tako zavzemala za "narodno 
povezovanje". 
Klic po koncentraciji politi=nih sil v "obrambo zoper rasto=o 
nevarnost" se je - tako kot drugod v zahodni Evropi - na Slovenskem 
v =asu španske državljanske vojne, po nemški priklju=itvi Avstrije in 
po delitvi <eškoslovaške še okrepil. Oba velika politi=na pola na 
Slovenskem, tisti, ki je poskušal uresni=iti narodno povezovanje in 
zaobiti ideološke razlike, in tisti, ki ni znal ali mogel enotneje strniti 
sil, zlasti pa ni hotel prestopiti praga zveze s komunisti, sta bila 
ideološko zelo neenotna. Kljub raznolikostim, ki jih nista skrivala, 
Pa je enega kot drugega povezovala v=asih sicer res zelo rahla, a zato 
ni= manj o=itna notranja vez: v prvem primeru je bila to zavest o 
narodni ogroženosti, v drugem brezkompromisni protikomunizem. 
Odnosi med obema so se ob tem po letu 1935, tako kot odnosi med 
desnico in levico sploh, stalno zaostrovali, nestrpnost je rastla in - 
kot je pretresljivo zapisal slovenski izseljenec v Ameriki - "zagnanost 
Je prehajala v zagrizenost, ta v sovraštvo..." 
Slovenija se je v tem pogledu v marsi=em razdelila po vzoru ostale 
Evrope. Vendar je bila prihodnost, kot je to pokazal kasnejši razvoj, 
odvisna predvsem od dileme, ki jo je Edvard Kocbek leta 1941 
formuliral v zahtevi: "Najprej zgodovinsko, nato ideološko stališ=e". 
V vrsti evropskih dežel so to dilemo, s tem ko so se postavili na <elo 
Protifašisti=nega in narodnega boja, v svojo korist razrešili ne- 
komunisti. Na Slovenskem in v Jugoslaviji so jo komunisti obrnili v 
svoj prid. 

30 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
 Drugi svetovni vojni naproti  
Narodnoobrambno gibanje, ki se je na Slovenskem razvilo po 
letu 1935, je sicer v razli=nih letih potekalo razli=no intenzivno, 
vendar neprekinjeno do okupacije. Pri tem je nastopalo pod razli=nimi 
imeni, z vzponi in padci, z izstopanjem enih in vklju=evanjem drugih 
skupin. Med skupinami, ki so poleg slovenskih komunistov trajneje 
sodelovale v Ijudskofrontnih akcijah, so bile slovenske sindikalne 
organizacije, liberalno Kme=ko-delavsko gibanje, demokrati=no krilo 
Sokola, Bojevniki (=lani zveze bivših vojakov prostovoljcev in vojaških 
invalidov), del socialistov, avtonomisti iz vrst katoliške stranke, 
krš=anski socialisti, pretežni del izobražencev in študentske mladine 
in t.i. Zveza kme=kih fantov in deklet. Gibanje se je prakti=no 
potrjevalo predvsem v množi=nih akcijah za uresni=itev raznih 
slovenskih zahtev, v predvolilnih nastopih, na demonstracijah, shodih, 
taborih, izletih, kulturnih in športnih prireditvah. Ohranjena kitica 
ljudskofrontne himne po svoje ponazarja vzdušje in težnje na tej ravni. 
Takole pravi: "Hej Slovenci, mar na veke nam bo gospodaril Rim in 
Belgrad, carski Dunaj, beli generali? Vstani sin gmajne, vstani kmet 
slovenski ramo z delavcem ob rami zgradi dom slovenski". 
Mednarodni dogodki leta 1939 z delitvijo <eškoslovaške so dali 
gibanju najprej dodaten polet, toda v isti sapi ga je že ob koncu leta, 
po paktu Hitler - Stalin, oslabila spremenjena politika komunistov, 
ki so zaostrili svoj odnos do dotedanjih meš=anskih in socialisti=nih 
"zaveznikov" in se po nastanku hrvaške banovine tudi v pogledih na 
prihodnost Slovenije v jugoslovanski državi odlo=no razšli z ne- 
katerimi med njimi. Do novega preobrata je prišlo šele po francosko- 
nemškem premirju leta 1940 in uvedbi diplomatskih odnosov med 
Kraljevino Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ko se je v delu slovenske 
javnosti pove=al dvom v pripravljenost in sposobnost zahodno- 
evropskih demokracij, da se bodo uprle Hitlerjevi ekspanziji, hkrati 
pa se je okrepilo prepri=anje, da lahko nacisti=no Nem=ijo u=inkovito 
zaustavi le Moskva. V takšnih razmerah je bilo sredi leta 1940 v 
Ljubljani ustanovljeno Društvo prijateljev Sovjetske zveze, ki so ga 
podprli tudi številni nekomunisti. Prizadevanja po narodnoobram- 
bnem povezovanju so tako doživela nov razmah. 

SLOVENCI V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI (1929-1941) 31 
Podrobnosti o tem, kako so se posamezne stranke in politi=ne 
skupine pripravljale na vojni =as in kako so presojale možnost naglega 
razpada Jugoslavije, kot že re=eno, še vedno ne poznamo dovolj 
natan=no. Toda iz razdalje ve= kot pol stoletja, ki nas lo=i od za=etka 
druge svetovne vojne, se zdi nesporno, da sta zlasti obe veliki 
meš=anski stranki s tem, ko sta pobudo v protifašisti=nem in na- 
rodnoobrambnem gibanju prepuš=ali levici, že pred izbruhom vojne 
zamujali priložnost za prevzem iniciative pri organiziranju slovenskega 
prebivalstva v vojnem =asu. Jasno je tudi, da na sodelovanje z 
okupatorjem, naj bi prišel od koderkoli, vnaprej ni bil nih=e pri- 
pravljen. Tako je tudi vodstvo Slovenske ljudske stranke, po poro=ilu 
Alojzija Kuharja, na sestanku v banski pala=i 30. marca 1941 sklenilo, 
da "v primeru sovražne zasedbe noben odbornik stranke, ne visok in 
nižji, nikdar ne bo sodeloval s sovražnikom, niti neposredno, niti 
Posredno, niti ne bo koga navajal k sodelovanju, pa naj bo ta pritisk 
še tako hud in celo življenje na tehtnici..." 
Druga svetovna vojna na Slovenskem se je za=ela le slab teden za 
tem. 



SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) 33 
' SLOVENCI MED DRUGO 
SVETOVNO VOJNO (1941 -1945) 
__       Položaj slovenskega naroda ob okupaciji 1941 
Vsi trije okupatorji - nemški, italijanski in madžarski, ki so 
spomladi 1941 zasedli dravsko banovino, so nameravali uni=iti 
slovenski narod kot etni=no enoto. Nemški in madžarski okupator 
sta ve=ino Slovencev razglašala za Vende ali Vindišarje in sta le 
manjšemu delu njih priznavala slovensko bit; ve=ini je to v t.i. 
Ljubljanski pokrajini (še) priznaval samo italijanski okupator. Najbolj 
odklonilen odnos so okupatorji imeli do slovenskega izobraženstva, 
zlasti tistega iz humanisti=nih poklicev (u=iteljev, profesorjev, duhov- 
nikov, zdravnikov itd.), pomenilo jim je namre= glavno oviro za 
uresni=enje etnocidnih namenov. 
Ena temeljnih zna=ilnosti okupacije Slovenije je velikarazkosanost 
slovenskega narodnega ozemlja, in to ne samo med tri sosednje države, 
temve= tudi na okoli deset pokrajinskih upravnih enot, med katerimi 
je le ena, t.j. ljubljanska pokrajina, imela središ=e na obmo=ju sedanje 
Republike Slovenije. Ker je okupacijska obmo=ja dolo=il Adolf Hit- 
!er, je Nem=iji prisodil najve=ji del (Spodnjo Štajersko, severni del 
Dolenjske, Gorenjsko, Mežiško dolino, obmo=je Dravograda, ob=ino 
Jezersko in severozahodni del Prekmurja), drugima državama pa 
skupaj komaj polovico toliko kot Nem=iji (Italiji ve=ino Dolenjske in 
Notranjske, Madžarski pa ve=ino Prekmurja in severni del Medži- 
murja). 
Vse spomladi 1941 zasedeno slovensko ozemlje so okupatorji 
nameravali še tisto leto tudi formalnopravno priklju=iti k svojim 
državam. Prvi je to 3. maja 1941 storil italijanski okupator s kraljevim 
ukazom, madžarski pa 16. decembra 1941 z zakonom parlamenta, 
nemškemu pa je dvakrat (1. oktobra in 1. novembra) iz personalnih 
razlogov (iskanje ustreznejšega pokrajinskega funkcionarja za Ko- 
roško) odloženo priklju=itev kon=no 1. januarja 1942 prepre=il 
Partizanski boj; vendar okupator nikakor ni opustil namena, da jo 

34 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
neko= tudi opravi in je ves =as vojne deloval tako, kot da bi bilo 
ozemlje tudi formalnopravno priklju=eno k nemškemu rajhu. 
Okupatorji so Slovenijo in Slovence podvrgli raznarodovanju, 
pri =emer so se razlikovali glede na rok, ko naj bi dosegli svoj namen, 
in po ukrepih, s katerimi naj bi ga uresni=ili. Najkrajši rok si je dolo=il 
nemški okupator - le nekaj let, ki se je raznarodovanja lotil tudi najbolj 
sistemati=no in z najtršimi ukrepi. Šlo je za tri poglavitne ukrepe: 1. 
množi=en izgon Slovencev (od 220.000 do 260.000 ali vsakega 
tretjega Slovenca, ki je takrat živel pod nemško okupacijo), 2. 
množi=no nemško kolonizacijo (okoli 90.000 oseb) in 3. na zelo 
kratek rok omejeno popolno germanizacijo tistih Slovencev (oziroma 
po njihovem Vindišarjev), ki naj bi glede na rasno in politi=no oceno 
(zato so že leta 1941 pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo 
zasedenega obmo=ja) še ostali doma. Med skupinami, predvidenimi 
za izgon, so bili narodno zelo zavedni in vplivni Slovenci, priseljenci 
po letu 1914, obmejno prebivalstvo ter rasno in politi=no neustrezni 
za ponem=enje. Prvo skupino naj bi izgnali kot "sovražno Nemcem", 
drugo kot "mote=o" za raznarodovanje, tretjo za pridobitev obmo=ja 
za strnjeno kolonizacijo Nemcev, ki naj bi nasproti Hrvaški in 
Ljubljanski pokrajini tvorili t.i. nemški jez ali branik, in =etrto kot 
neustrezno za ponem=enje. <e bi nacisti lahko uresni=ili ta namen, 
bi najbolj prizadeli Gorenjsko, saj bi izgnali celo polovico ljudi; 
predvidevali pa so, naj bi po vojni tam živelo le 120.000 ljudi, med 
njimi le tretjina Slovencev oz. ponem=enih Vindišarjev. Ne samo obseg 
predvidenega izgona, temve= tudi njegov kratek rok petih mesecev 
(maj - oktober 1941) in odlo=nost, da ga izvedejo, ko so ga v nekaterih 
zasedenih pokrajinah že odložili na povojni =as, pri=ajo, kako zelo se 
je nacistom mudilo obra=unati s slovenskim narodom. Vendar so 
mnoge ovire (prometne, nastanitvene, prehrambne, gospodarske itd.), 
ki jih pri na=rtovanju niso predvideli, in kon=no tudi nepredvidena 
oborožena vstaja jugoslovanskih narodov povzro=ile, da so kon=no 
nadaljevanje množi=nega izgona iz t.i. nacionalnopoliti=nih razlogov 
odložili na povojni =as in so tako med vojno, vklju=no z nekaterimi, 
spomladi 1941 še nepredvidenimi skupinami (svojci partizanov in 
ubitih talcev, prebivalci požganih vasi) izgnali tretjino za izgon 
predvidenega števila ljudi, t.j. okoli 80.000, pri =emer upoštevamo 
tudi okoli 17.000 oseb, ki so se izgonu izognile z begom na drugo 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) 35 
zasedbeno obmo=je. Med skupinami za izgon predvidenih ljudi so 
glede na odstotek izgnanih prednja=ili slovenski duhovniki iz Spodnje 
Štajerske in Gorenjske in prebivalstvo Posavja in Obsotelja. 
Zaradi zmanjšanega obsega izgona se je zmanjšal tudi obseg 
nemške kolonizacije na okoli 15.000 oseb (ve=ina v Posavju in 
Obsotelju), med katerimi je bilo tudi okoli 12.000 ko=evskih Nemcev, 
s =imer so nacisti sami odpravili ta del nemške manjšine na Slo- 
venskem. Viri pri=ajo, da so nacisti celovitejšo nemško kolonizacijo 
na Slovenskem predvidevali za povojni =as, ko bi "upoštevali 
predvsem vojaka, ki se bo vrnil s fronte." V generalni preselitveni 
na=rt "Vzhod" (Generalplan "Ost") je H. Himmler junija 1942 ukazal 
vklju=iti tudi zasedene slovenske pokrajine. 
Kolikor bolj so se nacistom postavljale ovire pri množi=nem 
izganjanju Slovencev in nemški kolonizaciji, toliko bolj gore=e so 
izvajali ponem=evanje dežele in ljudi. Pri tem sta tekla vzporedno 
dva procesa, in to uni=evanje vsega, kar bi moglo spodbujati, utrjevati 
ali ohranjati slovensko narodno zavest (uni=evanje slovenskega tiska, 
odprava slovenskega jezika v vseh javnih zavodih, razpust slovenskih 
društev in organizacij, zaplemba slovenskega kapitala itd.) in uvajanje 
vsega nemškega (nemški videz dežele, nemški otroški vrtci in šole, 
nemške organizacije in društva itd.); procesa, ki sta zajela ljudi vseh 
starosti in vseh poklicev. Zlasti štajerski in koroški nacisti v civilni 
upravi in politi=nih organizacijah so si prizadevali dosledno izvajati 
Hitlerjevo naro=ilo šefoma civilne uprave iz konca marca ali za=etka 
aprila 1941: "Machen Sie mir dieses Land wieder deutsch!" (Na- 
pravite mi to deželo zopet nemško!). 
Pri nacisti=ni obravnavi ljudi so poleg t.i. nacionalnopoliti=nih 
meril bila pomembna tudi rasna merila, saj so spomladi in poleti 
1941 pregledali in tudi rasno ocenili skoraj vse prebivalstvo zasedenih 
slovenskih pokrajin. Že spomladi 1941 so odpeljali v Avstrijo in tam 
usmrtili 583 umsko bolnih in telesno onemoglih ljudi iz Spodnje 
Štajerske in še neugotovljeno število ljudi iz Gorenjske in Mežiške 
doline. Politi=no in rasno neugodno ocenjeni ter dedno bolni ljudje 
niso dobili nemškega državljanstva, ki so ga uvedli 14. oktobra 1941, 
Postali so t.i. zaš=itenci in predvidevali so, da bi jih po vojni ste- 
rilizirali. 

36 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
Okupacijska politika italijanskega fašizma v t.i. Ljubljanski po- 
krajini, v kateri so aprila 1941 združili ve=ino Dolenjske in Notranjske 
ter Ljubljano, je bila glede odnosa do slovenstva iz prestižnih razlogov 
milejša od nemške in italijanizacija dežele in ljudi predvidena na daljši 
rok. Z upoštevanjem slovenskih kulturnih in prosvetnih ustanov 
(univerze, akademije, gledališ=, knjižnic itd.) ter tiska si je italijanski 
fašizem nasproti kruti nemški okupacijski politiki hotel pridobiti 
naklonjenost slovenskega prebivalstva, za katero je najbrž vedel, da 
je dvomljiva ali celo slaba. Dvojezi=nost v upravi, v kateri so klju=ne 
položaje prevzeli Italijani, italijanš=ina v šolah, pomožne organizacije 
fašisti=ne stranke, ki so jo s t.i. zveznim tajništvom, moškimi bojnimi 
in ženskimi fašiji uradno vpeljali v pokrajino oktobra 1942 uvedba 
korporativisti=nega sistema itd. naj bi s=asoma pripeljali do fašizacije 
in italijanizacije pokrajine. Medtem ko so italijanska vojaška poveljstva 
že od za=etka okupacije spodbujala nezaupanje in celo sovraštvo do 
Slovencev, je visoki komisar avgusta 1942 s svojimi predlogi za hitrejšo 
italijanizacijo pokrajine pokazal prave namene okupacije. Predvi- 
devamo, da bi italijanski okupator glede na Mussolinijevo izjavo iz 
junija 1941, da je treba narodnostne meje izena=iti z novimi državnimi 
mejami, =e bi Italija vojno dobila, obravnaval Slovence v Ljubljanski 
pokrajini enako kot dotlej primorske Slovence. 
Madžarski okupator v Prekmurju in v ob=ini Razkrižje si je 
prizadeval obnoviti nacionalnopoliti=ne razmere pred letom 1919, 
preden je Prekmurje prišlo v Jugoslavijo. Njegov okupacijski sistem 
je bil milejši od nemškega na Štajerskem in trši od italijanskega v 
Ljubljanski pokrajini. Prekmurske Slovence je imel za Vende, ki naj 
bi bili celo neka iz Keltov izvirajo=a, a samosvoja mešanica, ki po 
krvi, tradiciji in kulturi sodi v madžarsko državo. Tudi on je izganjal 
prišleke, zlasti izobražence in koloniste, zatrl slovenski tisk, a dopuš=al 
prekmursko nare=je z madžarsko pisavo, uvedel madžarske šole, 
madžarsko kulturno društvo in mladinsko organizacijo, madžariziral 
upravo itd. 
Krše= mednarodno pravo, sta madžarski (že leta 1941) in nemški 
okupator (leta 1942) na Slovenskem uvedla vojaško obveznost in 
mobilizirala ve=deset tiso= (po nekem podatku okoli 35.000) slo- 
venskih mladeni=ev in mož v svojo vojsko. Nemški okupator je v 
nemško vojsko in v obvezno uniformirano državno delovno službo 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) 37^ 
(Reichsarbeitsdienst) v Spodnji Štajerski mobiliziral 22 letnikov, v 
Gorenjski in Mežiški dolini pa 11, nakar je iz politi=nih in gospo- 
darskih razlogov spomladi 1944 mobilizacijo opustil. Tudi ta ukrep 
naj bi pomagal ponem=iti in pomadžariti zasedene slovenske pokra- 
jine. Samo italijanski okupator (še) ni segel po tem ukrepu, ga je pa 
ves =as izvajal v t.i. Julijski krajini, tj. v Slovenskem primorju, Istri in 
Beneški Sloveniji, kjer je tudi v vojnem =asu vztrajal pri za=rtani 
raznarodovalni politiki. 
Izkoriš=anje gmotnih zmogljivosti zasedenih slovenskih pokrajin 
ni bilo pri vseh okupatorjih enako, saj so dobili gospodarsko zelo 
razli=no razvita in poljedelsko tudi zelo razli=no rodovitna obmo=ja. 
V tem pogledu je bil nemški okupator veliko na boljšem od itali- 
janskega, ki se je od surovin lahko okoriš=al samo z lesom, ki ga je 
Italiji zelo primanjkovalo. Zaradi razli=ne gospodarske razvitosti 
Slovenije v primerjavi s severno Italijo je italijanski okupator na bivši 
rapalski meji obdržal carinsko mejo in celo jugoslovanske carinske 
tarife. Za prehrano prebivalstva Ljubljanske pokrajine je moral veliko 
ve=ino živil, zlasti moke, testenin in riža, uvoziti iz Italije ali od 
drugod. Za nemškega okupatorja je bila zelo pomembna oborožitvena 
industrija, predvsem železarstvo in kovinarstvo, in je vanjo tudi mnogo 
investiral (graditev tovarne aluminija v Strniš=u, tovarne letalskih 
delov na Teznem, elektrarni pri Dravogradu in Mariboru itd.), Slo- 
venske gorice in Haloze pa sta pomenili celo drugo najve=je vinograd- 
niško obmo=je na njegovem interesnem obmo=ju. Pomembna je bila 
zanj tudi delovna sila, zato je hitro odpravil brezposelnost, uvedel 
obvezno registracijo delovnih mo=i in jih pošiljal na delo v avstrijske 
in nemške pokrajine. Okoli 50.000 slovenskih izgnancev v prese- 
litvenih taboriš=ih v mnogih nemških pokrajinah in na Poljskem ter 
v Franciji je bilo tudi cenena delovna sila. 
Odnos prebivalstva do okupatorjev 
Po priklju=itvi Avstrije k nemškemu rajhu spomladi 1938 se je na 
Slovenskem zelo okrepila nacisti=na propagandna dejavnost. 
Nemštvo, ve=inoma vklju=eno v Švabsko-nemško kulturno zvezo 
(Schwäbisch-deutscher Kulturbund), ki so ga jugoslovanske oblasti 
1939 ponovno dovolile, se je ve=inoma nacificiralo in je nemško 

38 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE PO LITIKEVLETIH 1929-1955 
okupacijo v Spodnji Štajerski, Mežiški dolini in na Gorenjskem 
doživljalo evfori=no kot "rešitev izpod srbskega jarma". Medtem pa 
je italijanska okupacija Ljubljane in Dolenjske tamkajšnje Nemce zelo 
razo=arala in so zato tudi kmalu pristali na svojo preselitev "domov 
v nemški rajh". Navdušenje za Adolfa Hitlerja in njegov "novi red" 
je v prvih tednih okupacije zajel širši krog prebivalstva, kot ga je 
lahko pridobila nacisti=na propaganda pred aprilom 1941. Zaradi 
slabih socialnih razmer v Kraljevini Jugoslaviji in drugih vprašanj, ki 
jih ona ni rešila, je veliko ljudi pri=akovalo, da se jim bo izboljšal 
gmotni položaj. To upanje so krepili tudi nekateri okupatorjevi ukrepi, 
npr. zmanjševanje brezposelnosti, izboljšana preskrba najrevnejših 
slojev itd. Na tako razpoloženje ljudi je vplivalo tudi razo=aranje 
zaradi nepri=akovano hitrega zloma jugoslovanske vojske, nepre- 
trgana vrsta zmag sil Osi, ko sta se Nem=ija in njena oblast zdeli trdni 
in mogo=ni. V glavnem velja, da so bili v prvem obdobju okupacije 
najbolj zagreti za "novi red" gmotno šibki sloji prebivalstva, pa tudi 
del srednjih kmetov je pri=akoval izboljšanje svojega položaja. Med 
slovenskimi izobraženci, ki jih je nemški okupator kmalu mnogo 
zaprl in izgnal, so bili tisti, ki niso ostali zavedni Slovenci, redke 
izjeme. Izobraženci so se ob okupaciji =utili kot osamljeni zavedni 
Slovenci sredi od nemške propagande zaslepljenega ljudstva. Med 
Slovenci, ki so se ob okupaciji navduševali nad "novim redom" ali 
mu vsaj niso bili nenaklonjeni, je bilo najve= takih, ki pred vojno 
niso bili politi=no vidno opredeljeni. Med mlajšim rodom, ki je prej 
deloval v katoliških, liberalnih in delavskih društvih, je bilo veliko 
zavednih Slovencev. 
Odnos nemški okupaciji privrženega dela slovenskega prebivalstva 
se je za=el razmeroma kmalu spreminjati. Ugotovitev, izre=ena na 
ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte slovenskega naroda 26. 
aprila 1941 o za=asnosti uspehov okupatorjeve socialne demagogije, 
se je izkazala kot dokaj natan=na napoved. Celo del spodnještajerskih 
Nemcev, ki je zaslutil, da bo ravnanje nacisti=ne okupacijske uprave 
s Slovenci lahko imelo zanj slabe posledice, je spreminjal odnos do 
takšne politike. Med najpomembnejšimi vzroki za spreminjanje 
odnosa do nemške okupacije je bilo okupatorjevo nasilno, celo kruto 
raznarodovanje, zlasti množi=no izganjanje Slovencev. Do spoznavanja 
pravih namenov nacisti=ne okupacije in s tem do spreminjanja odnosa 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) 39 
do okupatorja je prišlo v =asu, ko so potekale priprave na odpor in v 
=asu prvih uporniških dejanj. Ostre okupatorjeve represalije so 
povzro=ale turobno razpoloženje, a hkrati poglabljale razdor med 
njim in ve=ino slovenskega prebivalstva. 
V Prekmurju, ki je po kratkotrajni nemški vojaški zasedbi prišlo 
pod madžarskega okupatorja (razen nekaj vasi ob potoku Ku=nica), 
se je še pred aprilom 1941 razmahnila propaganda nacistov in 
madžarskih revizionistov. Prekmurske Nemce je zamenjava okupa- 
torjev zelo razo=arala, prekmurske Madžare pa navdušila. Del 
evangeli=anskih pastorjev je bil madžarsko ali nemško usmerjen. V 
primerjavi z obdobjem pred letom 1919 se je slovenska narodna zavest 
med obema svetovnima vojnama le okrepila, in to zlasti med mlajšim 
rodom. Odpor proti okupatorju je v Prekmurju lahko našel oporo 
predvsem med slovenskim življem. 
Na italijanskem zasedenem in nato priklju=enem obmo=ju, v 
Ljubljanski pokrajini, je bila Ljubljana v posebnem položaju. Medtem 
ko je prej imela okoli 7 % prebivalstva svojega upravnega obmo=ja, 
tj. dravske banovine, je imela sedaj celo 26 ali 27 % prebivalstva 
Ljubljanske pokrajine. Vsi trije okupatorji so sicer razpustili dotedanje 
slovenske oz. jugoslovanske politi=ne stranke, nemški in madžarski 
okupator sta celo izganjala njihove funkcionarje in zaplenila njihovo 
imetje, vendar so v Ljubljani okrnjena vodstva strank ilegalno še 
obstajala, predstavnika katoliškega in liberalnega tabora pa je 
italijanski okupator celo vzel v svoj sosvet ali konzulto. 
Italijanske oblasti so v na=rtovani zasedbeni politiki skušale 
pridobiti predvsem naklonjenost slovenskih izobražencev, zlasti 
kulturnih delavcev in katoliške duhovš=ine, za na=rt kulturnega 
zbliževanja obeh narodov, ki naj bi privedel do postopnega stapljanja 
Slovencev z italijanstvom in fašizmom. Zato so bili ti od vseh slojev 
Prebivalstva v za=etku tudi najbolj izpostavljeni skušnjavam po 
sodelovanju. Do tega pa je tudi prišlo, o =emer pri=a nekaj dogodkov 
na kulturnem podro=ju (npr. skupni slovensko-italijanski kulturni 
ve=er 23. 6. 1941 in razstava v Jakopi=evem paviljonu); to pa ni 
dobilo širšega in trajnejšega razmaha. Ve=ina slovenskih izobražencev 
sodelovanja namre= ni sprejela z navdušenjem, temve= je ravnala 
Podobno kot ve=ina politi=nih strankarskih voditeljev: sodelovanje 
je pojmovala kot manjše zlo v primerjavi z razmerami na nemškem 

40 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
zasedbenem obmo=ju. Sicer je bilo tudi nekaj posameznih primerov 
naivnega pri=akovanja, da bo italijanski okupator prispeval kaj ve= h 
kulturnemu dvigu okupiranega prebivalstva, vendar pa drži, da med 
Slovenci, ne glede na politi=no in nazorsko prepri=anje oziroma 
stanovsko pripadnost, ni bilo takih skupin, ki bi italijansko okupacijo 
razumele kot trajno stanje in jo zato tudi zavestno podpirale. 
Protiitalijansko razpoloženje tudi podeželskega življa in nacisti=na 
socialna demagogija sta v prvih tednih okupacije na Dolenjskem 
(Novo mesto, Mirnska dolina, Šentjernej, Trebnje) privedla do 
množi=nih demonstracij z zahtevo po nemški okupaciji, ki so se v 
Trebnjem kon=ale s sedmimi smrtnimi žrtvami. 
Med veliko ve=ino prebivalstva Ljubljanske pokrajine je bilo 
enodušno odklonilno stališ=e do italijanskega okupatorja, razlike pa 
so se pojavile ob vprašanju, na kakšen na=in naj se to stališ=e izrazi. 
Izoblikovala sta se dva temeljna pogleda. Prvega je poosebljala 
Osvobodilna fronta, ki je bila za takojšen odpor proti okupatorju, 
drugega pa ve=inoma zastopniki predvojnih meš=anskih strank, ki 
so bili za postopne priprave in =akanje na ugoden trenutek ob koncu 
vojne. 
Odnos politi=nih taborov in strank ter katoliške cerkve 
 do okupacije in okupatorjev  
Tik pred napadom Nem=ije in Italije na Jugoslavijo je vodstvo 
najmo=nejšega politi=nega tabora - Slovenske ljudske stranke (JRZ) - 
sprejelo nekatere sklepe, ki naj bi usmerjali strankino delovanje v 
primeru okupacije Slovenije. Med njimi je bil sklep, da stranka z 
okupatorjem ne sme politi=no sodelovati; predvidelo pa je tudi 
takti=no delovanje na razli=nih ravneh - v emigraciji, kamor je aprila 
1941 odpotovalo nekaj voditeljev (dr. Miha Krek, Franc Snoj itd.), 
ter legalno in ilegalno v domovini. Prizadevalo naj bi si tudi, da bi 
slovensko ozemlje prišlo pod enega samega okupatorja. V ta namen 
je SLS še pred napadom na Jugoslavijo stopila v stik z nemškim 
poslaništvom v Beogradu, tozadevni "program" pa je bil tudi eden 
od poglavitnih problemov, s katerim se je ubadal Narodni svet, 
ustanovljen 6. aprila 1941 pod vodstvom bana dr. Marka Natla=ena. 
V njem so bili zastopniki legalnih politi=nih strank, zahteva po 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) 41 
=lanstvu KPS pa je bila zavrnjena, =eš da ni legalna stranka. Narodni 
svet je po pretrganju zvez z osrednjimi jugoslovanskimi oblastmi v 
Sloveniji prevzel oblast, po razpadu jugoslovanske vojske pa si je 
prizadeval, da bi Slovenija v novo, okupacijsko stanje prišla s =im 
manjšimi =loveškimi žrtvami in s =im manjšo gmotno škodo, predvsem 
pa kot nerazdeljena celota; v tem smislu gre razumeti Natla=enovo 
pot v Celje na pogovore s predstavniki nemškega rajha, ki je bila 
zaman. Ko je postalo jasno, da nemške oblasti odklanjajo stike s 
Slovenci kot nacionalnim subjektom, se je dejavnost Narodnega sveta 
omejila na sodelovanje z bolj "=loveškimi" italijanskimi oblastmi v 
Ljubljani. Ko je italijanski civilni komisar 17. aprila 1941 formalno 
prevzel oblast na italijanskem zasedbenem obmo=ju, je Narodni svet 
še nekaj =asa deloval v ilegali. Natla=en in drugi slovenski politiki so 
prve tedne okupacije v pogostih stikih s civilnim oz. visokim 
komisarjem zagotavljali lojalnost Slovencev novi oblasti. Predstavniki 
politi=nega, kulturnega in zlasti gospodarskega življenja so vstopili 
tudi v sosvet ali konzulto, ki pa je živela le pol leta. 
Vstop Slovencev v okupatorjev sosvet, zahvalne spomenice in 
poklonitve (npr. Benitu Mussoliniju v Rimu 8. 6. 1941) po proti- 
pravni priklju=itvi Ljubljanske pokrajine k Italiji in nekatera druga 
takratna dejanja lahko ozna=imo za zmerno obliko upravne in 
politi=ne kolaboracije, ki sicer ni škodila interesom prebivalstva, je 
pa vzbudila o=itke pri zahodnih zaveznikih in še bolj pri doma=ih 
nasprotnikih. Oportunizem in odsotnost pasivne rezistence sta se 
opravi=evala glede na kruto raznarodovalno politiko nemškega 
okupatorja. Predlog dr. Lamberta Ehrlicha o podtalni slovenski vladi 
se ni uresni=il, tudi ob Natla=enovem nasprotovanju; on je namre= 
nekaj =asa upal na avtonomni položaj Slovenije po vzoru Slovaške. 
Del politi=nega vodstva, ki se je prek Bližnjega vzhoda umaknil v 
London, je prevzel funkcijo zastopstva slovenskega naroda v tujini 
oziroma pred zavezniško javnostjo. Kot "za=asno slovensko narodno 
vodstvo" je že spomladi 1941 v Jeruzalemu oblikovalo slovenski pro- 
gram oziroma slovenske vojne cilje, t.j. osvoboditev in združitev vsega 
slovenskega ozemlja v mo=nejši in boljši Jugoslaviji ter vztrajanje ob 
Veliki Britaniji. Tudi Slovenci v domovini naj bi vztrajali in kljub 
nacisti=nemu nasilju =akali na navodila. 

42 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE P0LIT1KEVLET1H 1929-1955 
Nemški okupator je s svojega zasedbenega obmo=ja izgnal tudi 
veliko ve=ino duhovš=ine, lavantinskega škofa dr. Ivana Jožefa 
Tomaži=a pa tako reko= konfiniral v Mariboru. Del gorenjske, 
štajerske in koroške duhovš=ine se je tudi iz izgnanstva v Hrvaški 
zatekel v Ljubljansko pokrajino, kjer je italijanska oblast puš=ala 
avtonomijo verskega življenja in cerkvenega delovanja nedotaknjeno. 
S tem se je dodatno izpostavil pomen vedenja vodstva ljubljanske 
škofije in posebej škofa dr. Gregorija Rozmana kot cerkvene in 
moralne avtoritete. Takoj po okupaciji je tudi škof sledil vzorcu 
vedenja slovenskih politikov z zahvalnimi izjavami Italiji in njenim 
oblastnikom. Takšne izjave slovenskih politikov in škofa je okupator 
pred objavo še izmali=il, izmali=enost pa ni mogla biti nikjer po- 
jasnjena. Preve= prijazen odnos slovenskih politikov in Cerkve do 
italijanskih okupacijskih oblasti je povzro=il tudi proteste slovenske 
duhovš=ine na Primorskem. Je pa duhovš=ina v Ljubljanski pokrajini 
skupaj z verniki obsojala nasilno nacisti=no politiko na Gorenjskem, 
Štajerskem in Koroškem. Ko so italijanske oblasti kasneje pri zatiranju 
odporniške dejavnosti prekora=ile obi=ajne pravne in moralne okvire, 
med duhovš=ino in oblastmi "katoliške" Italije ni bilo ve= prejšnjega 
soglasja. Škof Rozman po nasvetu Vatikana ni javno obsodil italijanske 
represivne politike, ampak je npr. s prošnjami za pomilostitve ali 
dobrodelnimi akcijami u=inke te politike skušal omiliti. Tržaški škof 
dr. Antonio Santin in goriški nadškof dr. Carlo Margotti, po narod- 
nosti Italijana, sta veljala za podpornika fašisti=nega režima, vendar 
sta v vojnem =asu pokazala tudi razumevanje za =loveške stiske 
slovenskih vernikov. 
 Osvobodilna fronta slovenskega naroda  
Ob napadu Nem=ije in Italije na Jugoslavijo so si domoljubne 
skupine prizadevale, da se vklju=ijo v obrambo napadene domovine. 
Najvidnejši izraz te pripravljenosti je bilo prostovoljsko gibanje, ki 
pa glede na hiter zlom jugoslovanske vojske ni imelo pri=akovanega 
u=inka. Kljub hudemu razo=aranju nad hitrim zlomom vojske in 
dolo=enim.uspehom nacisti=ne propagande, se je pri narodno 
zavednih Slovencih kmalu pojavila volja do odpora, o =emer pri=ajo 
tudi spontane odporniške akcije v prvih tednih okupacije. Ob 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) 43 
spoznanju pravih ciljev okupacije, zlasti še ob hudih raznarodovalnih 
ukrepih nemškega in tudi madžarskega okupatorja, so rodoljubi 
pri=akovali napotila za odpor. V takih razmerah je imel prednost 
tisti, ki je prvi za=el organizirati prebivalstvo za odpor. To je bila 
Protiimperialisti=na oziroma Osvobodilna fronta slovenskega naroda, 
ustanovljena 26. aprila 1941 v Ljubljani na pobudo števil=no skromne 
in ilegalne Komunisti=ne partije Slovenije, ki pa je z železno disciplino 
tudi pod okupacijo ohranila organizacijsko celovitost. Poleg edine 
organizirane stranke KPS so bili pri ustanovitvi zastopani krš=anski 
socialisti, tisti del Sokola, ki se je uprl unitarizmu, in kulturni delavci 
(ustanovne skupine). Njim se je nato priklju=ilo še okoli deset drugih 
skupin, medtem ko pogovori z nekaterimi skupinami za vklju=itev 
niso uspeli. Predstavniki vseh skupin so tvorili vrhovni plenum OF, 
predstavniki ustanovnih skupin pa njegov izvršni odbor (IOOF). Do 
januarja 1943 je v IOOF deloval sekretariat, ki so ga tvorili predsednik 
Josip Rus in zastopnika komunistov in krš=anskih socialistov, nato 
pa je bil predsednik IOOF ves =as predstavnik kulturnih delavcev 
Josip Vidmar. 
Kljub okupacijskim mejam se je OF razmeroma hitro širila in se v 
organizacijskem pogledu na pokrajinski, okrožni in deloma tudi na 
okrajni ravni naslanjala na organizacijsko mrežo KPS. Postopoma 
(za=enši s štajerskim, ustanovljenim maja 1941) so se ustanovili 
pokrajinski, okrožni, rajonski (nato okrajni) in terenski (nato krajevni) 
odbori OF, v nekaterih mestih, zlasti v Ljubljani, po dejavnostih in 
ustanovah pa še mati=ni odbori OF. V odborih OF naj bi bile zastopane 
predvsem njene ustanovne skupine, vendar je to bilo predvsem v 
njenih višjih odborih in na obmo=jih, kjer so predstavniki teh skupin 
bili. V nižje odbore in predvsem terenske odbore OF pa so se ljudje 
vklju=evali neposredno, mimo skupin, in je bila sestava teh odborov 
zelo razli=na in v glavnem podobna svetovnonazorski in politi=ni 
opredelitvi Slovencev pred letom 1941. V Osvobodilno fronto in 
osvobodilni boj se je predvsem zaradi okupatorjevega odnosa do 
Slovencev iz narodne zavesti vklju=ilo razmeroma veliko število 
kulturnih delavcev. Vklju=ilo se je tudi veliko mladine in žensk, oboji 
so imeli v okviru OF tudi svoji protifašisti=ni organizaciji. 
V prvih mesecih organiziranja OF med njenimi skupinami ni bilo 
nesoglasij in trenj in je veljalo na=elo lojalnosti v medsebojnih odnosih, 

44 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POUTIKEVLEnH 1929-1955 
kar je pozneje prišlo tudi v program OF in posebno izjavo OF v 
za=etku leta 1942. Prva nesoglasja so se pojavila po spopadu med 
partizani in =etniki v Srbiji ter sta tedaj dve skupini izstopili iz OF 
(Stara in nova pravda ter Jugoslovanska ženska zveza) ali pa so ju iz 
nje izklju=ili. Vse skupine so priznavale vodilno vlogo KPS, in to 
zaradi njenega deleža pri organiziranju odpora in tudi števila 
komunistov v prvih partizanskih enotah (v Sloveniji leta 1941 npr. 
39,02 %, na Štajerskem pa okoli 80 %). Ob na=elno priznani vodilni 
vlogi si je KPS že od za=etka prilaš=ala nekatere pomembne službe in 
dejavnosti, in to tehniko, ki jo je obdržala še iz prejšnjega =asa, 
Varnostnoobveš=evalno službo OF, ki jo je avgusta 1941 ustanovil 
CK KPS, in v =edalje ve=ji meri tudi partizansko vojsko, zlasti še njen 
politkomisarski kader. 
Osvobodilna fronta si je še v letu 1941 ustvarila svoj program; 
nastajal je postopoma in dobil kon=no vsebino v Temeljnih to=kah 
OF 1. novembra oz. 21. decembra 1941 in je bil kmalu objavljen v 
glavnih glasilih OF, t.j. v Slovenskem poro=evalcu (izhajal je ves =as 
vojne in še po vojni) in Osvobodilni fronti (izhajala od novembra 
1941 do junija 1942). Ta program je na prvo mesto postavil neizprosen 
boj proti okupatorjem za osvoboditev in združitev Slovencev; tvorno 
sodelovanje v tem boju je bilo tudi pogoj za pripadnost OF. Osvo- 
bodilna fronta ni priznavala okupatorjevega razkosanja Jugoslavije 
in se zavzela za vzajemno sodelovanje njenih narodov v boju proti 
okupatorjem. 
Glede notranje ureditve povojne Slovenije in njenih zunanjih 
odnosov je program zahteval samoodlo=bo, pri =emer se je opiral na 
izjave vodilnih politikov protifašisti=ne koalicije (Atlantska izjava itd.) 
in je predvideval, da bo po vojni oz. osvoboditvi prevzela oblast OF 
kot celota. V program je na predlog Edvarda Kocbeka bila sprejeta 
trditev, da OF spreminja slovenski narodni zna=aj in ustvarja nov lik 
aktivnega slovenstva. Ker je zadnji del programa OF nastal šele po 
spopadu partizanov in =etnikov v Srbiji in po naro=ilu podpredsednika 
kraljevske vlade dr. Miha Kreka z dne 17. decembra 1941, objavljenem 
v Svobodni Sloveniji, da je treba uni=iti "vsako partizanstvo", je OF 
razglasila za edino legitimno "narodno vojsko na slovenskem ozemlju 
narodnoosvobodilne partizanske =ete" in oktobra 1941 ustanovljeno 
Narodno zaš=ito - oboroženo krajevno formacijo za obrambo pre- 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) 45 
bivalstva pred okupatorjevim nasiljem. Še ostreje je IOOF to izrazil s 
komunikejem sredi januarja 1942, da so upravni in vojaški organi 
OF edina slovenska narodna oblast. "Vsak poskus, razdirati pod 
katerimkoli naslovom slovensko narodno enotnost, oblikovano in 
izraženo v OF, je treba prepre=iti in zatreti z brezobzirno odlo=nostjo". 
Z omenjenimi izjavami obeh strani je bil na=elno onemogo=en vsak 
poskus organiziranja vzporednih odporniških organizacij. Svojega 
programa, ki ni raz=lenil niti vseh bistvenih vprašanj glede povojne 
ureditve Slovenije in Jugoslavije (vodstvo KPS je javno nastopalo 
proti prezgodnjemu "na=rtovanju"), OF ni spremenila do konca vojne, 
vendar ga je v praksi dopolnjevala in konkretizirala, vse vplivnejša 
KPS pa je usmerjala dogajanja tudi mimo programa OF. 
Nasprotniki KPS in OF so še spomladi 1942 priznavali, da je 
Osvobodilna fronta z radikalno agitacijo zoper okupatorje krepila 
pri ljudeh voljo do odpora, globila prepad med tujcem in Slovenci, 
dvigala samozavest in voljo do osvoboditve, da so mnogi ob=udovali 
drznost in požrtvovalnost upornikov in ker "nobene druge orga- 
nizacije niso videli, saj so se druge omejevale le na =akanje in na tiho 
pripravljanje," so sodelovali z njo. "Velika ve=ina ljudi na terenu in 
tudi med izobraženci o iskrenosti narodne orientacije sploh ne dvomi. 
Slovenstvo je tako mo=no poudarjeno, da gre do samostojne držav- 
nosti; to imponira, a po realnosti take orientacije nih=e ne vpraša ne 
v zunanjepoliti=nem ne v notranjepoliti=nem pogledu." (iz poro=ila 
Slovenske zaveze, 20. 5. 1942) 
Ve=ina odporniških gibanj v Evropi v svojih programih ni pred- 
videvala obnove predvojnih politi=nih, gospodarskih in socialnih 
razmer, ker razmere v ve=ini držav niso bile demokrati=ne. Proti 
"vrnitvi na staro" je bila tudi OF, KPS pa si je prizadevala za korenitejše 
družbene spremembe, ki so jih poimenovali z revolucijo z razli=nimi 
prilastki (demokrati=na, narodna, ljudska itd.), pri =emer tega pred 
sobojevniki v OF ni skrivala niti tega v javnosti posebej razglašala. 
Za dosego revolucionarnih ciljev si je KPS v okviru OF prizadevala 
za spremembo sestave oblasti in za to uporabila tudi veliko energije 
osvobodilnega gibanja. Velja omeniti, da je =ez nekaj mesecev (7. 5. 
1942) tudi Slovenska zaveza v svojem programu zahtevala "temeljito 
gospodarsko in socialno preosnovo, podružbljenje vseh za celoto 
važnih dobrin, proizvajalnih sredstev in podjetij," temeljitejšo agrarno 

46 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE VLET1H1929-1955 
reformo, zatrtje korupcije itd. ter pojmovala delo kot temeljno 
vrednoto. Poleg komunistov se je v vodstvu OF z vprašanjem druž- 
bene preobrazbe ukvarjal Edvard Kocbek. On je pomen osvobodil- 
nega boja videl tudi v ustvarjanju novih družbenih odnosov. Prepri=an 
je bil, da je krš=anstvo združljivo z na=elom družbene revolucionar- 
nosti. 
Ker sta KPS in OF videli v monarhiji in kraljevski vladi bistveno 
oviro za korenitejšo spremembo družbenih razmer in tudi za prihodnjo 
federativno ureditev po zamislih KPJ (federacija petih narodov in ne 
treh), sta imeli do njiju odlo=no odklonilen odnos. S tem je bil zlasti 
še po spopadu partizanov in =etnikov v Srbiji povezan odnos KPS in 
OF do =etništva. 
Komunisti=na partija Slovenije je bila del KPJ in se je zato glede 
splošne usmeritve dogajanj morala ravnati po sklepih in navodilih 
njenih vodstvenih organov, za pripravo odpora zlasti po sklepih t.i. 
majskega posvetovanja KPJ v Zagrebu. Prvo neposredno radijsko 
zvezo z izvršnim komitejem Komunisti=ne internacionale je CK KPS 
vzpostavil šele konec julija 1942 v Ko=evskem Rogu, vendar je zaradi 
velike italijanske ofenzive trajala le do srede avgusta istega leta, za 
nekaj tednov jo je nato januarja 1943 obnovil v Polhograjskih 
Dolomitih. Ohranjene brzojavke pri=ajo, da je šlo bolj za poro=ila o 
dogajanju v Sloveniji kot pa za kakšne smernice Kominterne. Razmere 
v Sloveniji so v marsi=em zahtevale druga=no zasnovo pri orga- 
niziranju protiokupatorskega odpora kot v drugih jugoslovanskih 
pokrajinah. Najvidnejši izraz posebnega razvoja je bila Osvobodilna 
fronta, ob njej pa še vrsta drugih ustanov in dejavnosti. Vsaj v prvih 
letih NOB so vojne razmere oz. šibke povezave z jugoslovanskim 
centrom (do poletja 1943 le s kurirji) omogo=ale tudi precej avto- 
nomno delovanje slovenskega vodstva NOB. Tudi nekatere oblike v 
graditvi oblasti in državnosti so bile avtonomne, npr. ustanovitev 
Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora (SNOO) septembra 1941, 
ki je bil do pomladi 1943 edini takšen organ v Jugoslaviji. V Sloveniji 
niso uporabljali nekaterih predpisov jugoslovanskega vodstva (npr. 
t.i. fo=anskih in driniških predpisov o NOO). Centralisti=ne težnje 
jugoslovanskega vodstva pa so prihajale =edalje bolj do izraza na 
Slovenskem po 2. zasedanju AVNOJ. Izraz tega je bila tudi ustanovitev 
Oddelka za zaš=ito naroda (OZNA), ki je bil podrejen izklju=no 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) 47 
jugoslovanskemu vojaškemu vodstvu. Ukinitev VOS OF so namre= 
na prvem zasedanju Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) 
v <rnomlju 19. in 20. februarja 1944 razglašali kot korak naprej v 
demokratizaciji narodnoosvobodilnega gibanja na Slovenskem. Zato 
je ustanovitev OZNA za slovensko narodnoosvobodilno gibanje 
pomenila velik korak nazaj. Zdaj se je še bolj kot prej pokazalo 
precenjevanje prisile in nasilja za doseganje ciljev. V tem pa se je še 
najbolj izražala boljševiška usmeritev vodstva KPS. 
 Slovenska partizanska vojska  
V skladu s programsko zahtevo OF po takojšnjem oboroženem 
odporu se je po pripravah, ki so intenzivno potekale zlasti po 
prvo junijski konferenci KPS v Ljubljani, 22. junija 1941 ustanovilo 
glavno poveljstvo slovenskih partizanskih =et in po njegovem t.i. 
partizanskem zakonu iz srede julija 1941 za=ele ustanavljati prve 
slovenske partizanske enote - =ete in bataljoni. Te so že v letu 1941 
opravile mnogo raznovrstnih odmevnih bojnih akcij, zlasti še na 
nemškem zasedbenem obmo=ju. Iz nekaterih razlogov se je parti- 
zanstvo v Primorski in zlasti Koroški v polni meri razvilo nekoliko 
pozneje, v Prekmurju pa so bili za=etki partizanstva jeseni 1941 za 
dalj =asa razbiti ali uni=eni. Septembra 1941 se je slovensko par- 
tizanstvo organizacijsko precej poenotilo z jugoslovanskim (posve- 
tovanje v Stolicah pri Krupnju) in ga je SNOO vklju=il v jugoslovansko 
partizansko vojsko. Kljub temu sta delovanje in bojevanje slovenske 
partizanske vojske v marsi=em potekala druga=e kot v drugih 
jugoslovanskih pokrajinah. Šlo je predvsem za bolj organski razvoj 
enot od manjšin do ve=jih, brez širših množi=nih vstaj (zgodovina 
opredeljuje kot množi=ni vstaji na Gorenjskem konec 1941 in na 
Primorskem in v Istri septembra 1943) in zato tudi brez množi=nih 
osipov in prehajanja enot v nasprotnikov tabor. Na razmeroma gosto 
naseljenem ozemlju, kakršno je Slovenija, prepredenim z gostimi 
prometnicami in mnogimi okupatorskimi postojankami, so lahko 
partizanske enote delovale le ob veliki podpori številnega prebivalstva, 
vklju=enega v osvobodilno gibanje. To so zelo hitro ugotovili 
okupatorji in ost svojega nasilja uperili na civilno prebivalstvo. Prvi 
dve leti je bilo vklju=evanje v partizansko vojsko na prostovoljni 

48 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
osnovi, od septembra 1943 pa tudi z mobilizacijo po uvedbi splošne 
vojaške obveznosti za moške od 17. do 45. leta starosti; so pa 
mobilizacijo v nekaterih pokrajinah za=eli izvajati šele =ez nekaj 
mesecev. 
Kljub precej neugodnim razmeram za delovanje ve=jih enot in 
kr=evitim prizadevanjem okupatorjev, da na obmo=jih, ki so jih imeli 
za dele svojih držav (in to je bilo vse slovensko ozemlje!), že v kali 
zatrejo vsak odpor, in kljub hudim porazom se je partizanska vojska 
krepila. Tako je spomladi 1942 že imela ve=je enote -odrede, povezane 
v grupe odredov, in v drugi polovici tega leta na Dolenjskem in 
Notranjskem ob odredih tudi že prve štiri premi=ne brigade, ki so se 
jim spomladi in poleti 1943 pridružile brigade v drugih slovenskih 
pokrajinah. Iz njih so v drugi polovici 1943 ustanovili prvi dve 
slovenski diviziji (14. in 15.), po kapitulaciji Italije pa še tri nadaljnje 
(18., 30. in 31.). Vse divizije so oktobra in decembra 1943 vklju=ili 
v slovenska korpusa (7. in 9.), nekaj brigad pa tudi v 4. (štajersko) 
operativno cono (=eprav so bili pozneje tudi tam pogoji za ustano- 
vitev korpusa). Jeseni 1943 je že pod organizacijsko zelo razvejanim 
in s strokovnim kadrom izpopolnjenim glavnim štabom NOV in PO 
Slovenije bilo najve=je število partizanskih enot in najbrž v njih vsaj 
za nekaj =asa tudi najve=je število partizanov (okoli 40.000), na 
Štajerskem in Koroškem pa jih je bilo najve= poleti in jeseni 1944. 
Okupatorji niso niti malo podcenjevali osvobodilnega gibanja in 
slovenske partizanske vojske ter so razmeroma kmalu (italijanski npr. 
že spomladi 1942) bojevanje v Sloveniji ocenjevali kot pravo vojno 
(it. guerra guerrigiata) in temu primerno krepili svoje oborožene sile 
in represivni aparat. Vsak ve=ji kraj in gospodarsko napravo so 
spremenili v utrjeno postojanko, enako so varovali tudi prometnice. 
Najgostejša vojaška zasedba je bila v Ljubljanski pokrajini poleti 1942, 
ko so bile tam štiri italijanske divizije in ve= ve=jih bojnih skupin in 
razmerje med oboroženci in civilnim prebivalstvom 1 : 4. Medtem 
ko je bojevanje proti slovenskim partizanom v Ljubljanski pokrajini 
bilo predvsem zadeva italijanske vojske, je bilo na nemškem zased- 
benem obmo=ju ter na Primorskem to zadeva policije. Šef nemške 
policije H. Himmler je v letih 1943 in 1944 vse slovensko ozemlje 
razglasil za obmo=je protipartizanskega bojevanja in je to bila zadeva 
operativnih štabov za uni=evanje tolp v Ljubljani in Trstu (nato v 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) 49 
Gradiški).To pa ne pomeni, da v operacijah proti partizanom že od 
leta 1941 ne bi sodelovala tudi nemška vojska. 
Praviloma so bile akcije in operacije partizanskih enot dobro 
zasnovane in tudi opravljene, kar sta priznavala tudi nemški in 
italijanski okupator. So pa bile tudi takšne akcije in operacije, ki so 
temeljile na napa=nih politi=nih presojah in so zato zahtevale precej 
ve= žrtev; mednje sodijo tudi nekateri "legendarni" pohodi. 
Zaradi obsega bojevanja proti okupatorjem so velike sile proti- 
fašisti=ne koalicije tako jugoslovansko kot slovensko partizansko 
vojsko vsaj od pomladi 1943 priznavale za svojo zaveznico. Zato so 
imele pri glavnem štabu NOV in POS, štabih obeh slovenskih 
korpusov in cone svoje vojaške misije ter obveš=evalne in druge 
skupine; pošiljale so gmotno pomo=. Nekaj operacij pa je slovenska 
partizanska vojska uskladila in izvedla na prošnjo britanske in 
ameriške vojske ter je pri nekaterih sodelovalo njuno letalstvo. 
<e upoštevamo celotno vojno obdobje na Slovenskem, je socialna 
sestava partizanske vojske ustrezala socialni sestavi slovenskega 
naroda, v svetovnonazorskem pogledu pa so ob vstopu v partizanske 
enote prevladovali kristjani. Ta svetovnonazorska sestava pa se je ob 
delovanju KPS in SKOJ v partizanskih enotah spreminjala v precej 
ve=ji meri kot v nižjih organih OF. Ker so v enotah upoštevali pri 
merilih za sprejem v KPS in SKOJ predvsem hrabrost in disci- 
pliniranost pri izpolnjevanju vojaških dolžnosti, sprejem ni nujno 
pomenil spremembe svetovnonazorske usmeritve. Zaradi posebnih 
razmer na Slovenskem, zlasti še ob upoštevanju Osvobodilne fronte, 
politi=ni komisarji v slovenskih partizanskih enotah niso nosili znaka 
srpa in kladiva, temve= znak OF. Tudi poimenovanje nekaterih enot 
za proletarske je bilo le kratkega daha in odpravljeno na predlog 
slovenskega politi=nega vodstva. Nasveta Izvršnega komiteja Komin- 
terne jugoslovanskemu partizanskemu vodstvu, naj ne ustanavlja ve= 
proletarskih enot, to v drugih pokrajinah ni upoštevalo. 
V enotah NOV in PO Slovenije so mo=no prevladovali Slovenci, 
vendar so partizanske enote sprejemale vase tudi pripadnike drugih 
narodov ali pa so iz njih ustanavljale posebne enote (italijanske bri- 
gade, ruske, avstrijske, madžarske bataljone itd.). Zna=ilno za sloven- 
sko partizansko vojsko je tudi, da v nobenem, še tako hudem =asu, ni 
zapustila slovenskega ozemlja, =eprav so ji to iz jugoslovanskega centra 

50 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
svetovali. Je pa ob=asno sodelovala v operacijah na Hrvaškem, kot 
so hrvaške partizanske enote ob=asno delovale na Slovenskem. 
Kot marsikatera vojska niti slovenska partizanska vojska ni bila 
imuna pred negativnimi pojavi. Ti so se najvidneje in najusodneje 
izrazili na t.i. prvem osvobojenem ozemlju na Dolenjskem in No- 
tranjskem spomladi in poleti 1942, in to s samovoljo partizanskih 
poveljnikov oz. štabov (t.i. vojvodstvo), z neutemeljenimi usmr- 
titvami, krutim na=inom zasliševanj in usmrtitev, pri =emer ni bilo 
izvzetih niti nekaj celih družin itd. Vodstvo KPS in OF, ki je bilo 
krajevno blizu tem pojavom, proti nosilcem teh pojavov ni ukrepalo 
niti pravo=asno niti dovolj odlo=no, kot je tako zaradi slabih izkušenj 
ukrepalo kasneje v nekaterih podobnih, a manj razširjenih negativnih 
pojavih. Neugodna okoliš=ina je bila, da so partizanska vojaška 
sodiš=a, ki so sodila tudi civilnim osebam, nastala razmeroma pozno 
(ve=ina od jeseni 1943 dalje), da njihova sestava ni bila vedno ustrezna, 
da so bila v mnogo=em formalisti=na in premalo ob=utljiva za 
ugotavljanje teže posameznikove krivde, izrekala so eksemplari=ne 
kazni itd. V marsikaterem pogledu pa je partizansko vojaško sodstvo 
vendarle omejevalo samovoljo, druga=e pa je bilo z organi izrednih 
služb - VOS OF in OZNA, ki so imeli glede odlo=anja o življenju in 
smrti dale= prevelike pristojnosti. 
Osvobodilni boj s partizanskimi enotami je na obsežnih obmo=jih 
slovenskega ozemlja v ve=ji ali manjši meri ali pa popolnoma 
onemogo=il u=inkovitost okupacije, spremenil slovensko ozemlje v 
bojiš=e in s tem prepre=eval izvajanje ukrepov okupatorjev. Zmanjšal 
je obseg množi=nega izgona slovenskega prebivalstva in nase vezal 
znatne oborožene sile okupatorjev. Nemški okupator je moral za akcije 
proti partizanom pritegovati tudi ljudi iz proizvodnje in uprave 
(vermanšaft) in odlagati vpoklice v nemško vojsko tistih, ki so bili 
potrebni za obrambo pred partizani doma. Osvobodilni boj je v znatni 
meri prepre=eval ropanje naravnih bogastev in zmanjševal izkoriš=anje 
gospodarskih zmogljivosti na Slovenskem, in to ne le z napadi na 
gospodarske naprave, temve= tudi s prekinjanjem prometa po cestah 
in železnicah ter elektri=nih daljnovodov. Napadi na prometnice so 
imeli še širše posledice, saj so onemogo=ali redne povezave nemških 
armad v Italiji in na Balkanu z Nem=ijo. To so priznavala tudi 
zavezniška poveljstva za južno Evropo in vojaške misije na Slo- 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) 51 
venskem. Potem ko je nemški okupator leta 1942 na svojem zasede- 
nem obmo=ju uvedel vojaško obveznost (na Štajerskem že marca 
1942) in za=el izvajati prisilno mobilizacijo v svoje oborožene sile, je 
osvobodilno gibanje bistveno zmanjšalo obseg te mobilizacije in s 
tem število slovenskih žrtev na nemških frontah. Ubežniki iz nemške 
vojske so kot dobro izurjeni vojaki postali zelo pomembni del 
partizanskih enot na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem. Odpor 
proti okupatorjem v domovini je pospeševal prebege prisilno mobi- 
liziranih Slovencev iz nemških in italijanskih enot na frontah in 
posredno pripomogel k ustanovitvi prekomorskih enot in jugo- 
slovanskih enot v Sovjetski zvezi. V teh enotah so imeli Slovenci, ki 
so bili prej v nemški, italijanski in madžarski vojski, velik delež. Kar 
veliko Slovencev se je vklju=ilo v boj proti okupatorjem v drugih 
jugoslovanskih pokrajinah in v drugih okupiranih deželah Evrope. 
V enotah slovenske partizanske vojske se je, =e upoštevamo ves =as 
odpora proti okupatorjem, zvrstilo okoli 80.000 borcev. 
Odpor proti okupatorjem je sprostil velike energije Slovencev. 
Pozitivni rezultati (ali dosežki) so bili sad velikanskih naporov in 
požrtvovalnosti tistih, ki so se vklju=ili v boj proti okupatorjem - to 
pa je le bila ve=ina Slovencev. Zelo pomemben dosežek boja na strani 
protifašisti=ne koalicije je bila priklju=itev velikega dela slovenskega 
ozemlja, ki ga je po rapalski pogodbi dobila Italija. Na osvobodilnem 
boju v znatni meri temelji slovenska državnost. 
Ukrepi okupatorjev za zadušitev slovenskega odpora 
Vsi trije okupatorji na Slovenskem, ki so si prizadevali za popolno 
vklju=itev zasedenih slovenskih pokrajin k svojim državam, in tudi 
nacisti=ne oblasti na Koroškem ter fašisti=ne na Primorskem in v 
Istri niso nikakor podcenjevale uporniške dejavnosti na Slovenskem. 
V prvih letih okupacije so si prizadevali, da popolnoma zadušijo vsako 
uporniško organizacijo in njeno dejavnost, ko pa so ugotovili, da 
tega ne zmorejo, so jo poskušali vsaj omejiti. V za=etku je to bila 
predvsem naloga policije, ki je k svojim protiuporniškim akcijam in 
operacijam pritegovala tudi vojaške enote in druge oborožene 
formacije (npr. vermanšaft, razne vrste milic itd.), v Ljubljanski 

52 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE VLETIH 1929-1955 
pokrajini pa je to od januarja oz. maja 1942 bila predvsem naloga 
italijanske vojske, ki je imela ne samo v tej pokrajini, temve= tudi v 
t.i. Julijski krajini velike in mo=ne enote. Med ukrepi okupatorjev za 
zadušitev oz. omejitev odpora je bilo zelo pomembno njihovo nasilje, 
ki je tudi med glavnimi zna=ilnostmi fašisti=ne in nacisti=ne okupacije 
na Slovenskem. 
Med oblikami nasilja na nemškem okupacijskem obmo=ju, na 
Koroškem in v Prekmurju so bile najhujše obsežne aretacije in mu=enje 
politi=nih jetnikov v okupatorjevih zaporih, usmrtitve sodelavcev 
narodnoosvobodilnega gibanja in pošiljanje politi=nih jetnikov v 
koncentracijska ter druga taboriš=a. Najve=ji zapori na nemškem 
zasedbenem obmo=ju sta bila sodna zapora v Mariboru in Celju in 
policijski zapori v gradu Begunje na Gorenjskem. Natan=no število 
jetnikov je znano samo za begunjske zapore, in to 11.477, medtem 
ko se zaradi pomanjkanja zaporniških knjig za nekatere druge zapore 
število jetnikov samo ocenjuje, npr. za mariborske sodne zapore okoli 
14.000, med njimi okoli 9.000 politi=nih jetnikov. Nemška policija 
je imela svoje zapore tudi v okrajnih oz. okrožnih mestih (Ptuj, 
Ljutomer, Krško itd.), v letih 1941-1943 tudi na gradu Bori in nekaj 
=asa tudi v Strniš=u pri Ptuju. Slovenske politi=ne jetnike je nemška 
policija zapirala tudi zunaj slovenskega ozemlja, npr. v Gradcu, 
Celovcu, na Dunaju itd. Proti koncu vojne je "=istila" zapore in brez 
objave usmrtila nekaj sto politi=nih jetnikov, npr. iz mariborskih, 
ljutomerskih, radeških in drugih zaporov. 
Za tiste, ki jih je okupator usmrtil v objavljenih usmrtitvah, se je 
že med vojno uveljavilo ime talci, ker so bile pri tem navzo=e prvine 
talstva, =eprav velja, da so bili usmr=eni predvsem privrženci na- 
rodnoosvobodilnega gibanja ali celo ujeti partizani. Na Spodnjem 
Štajerskem je bilo tako usmr=enih 1.590 talcev, ki jih ni obsodilo na 
smrt nobeno okupatorjevo sodiš=e, ampak je smrtno kazen izrekel 
policijski funkcionar. Na Gorenjskem in v Mežiški dolini je okupator 
usmrtil 1.221 talcev, poleg njih pa še 49 v koncentracijskem taboriš=u 
Mauthausen. Na Gorenjskem je okupator najprej imel nekakšno 
posebno sodiš=e in nato politi=no kazensko zbornico, vendar so o 
usodi politi=nih jetnikov dejansko odlo=ali policijski organi. Poli- 
ti=nim jetnikom iz avstrijske Koroške je sodilo t.i. ljudsko sodiš=e 
(Volksgerichtshof) iz Berlina, na smrt obsojene so obglavili v dunajskih 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) 53 
zaporih. Objavljanje usmrtitev z lepaki naj bi preplašilo Slovence in 
jih odvrnilo od odporniškega gibanja. 
Najbolj u=inkovito sredstvo nemškega okupatorja v boju proti 
narodnoosvobodilnemu gibanju in pri zatiranju odpora proti nemški 
prisilni mobilizaciji predvsem v letu 1942 in v prvem polletju 1943 
so bili ukrepi proti svojcem talcev in partizanov. Te je okupator uve- 
del že leta 1941, vendar so množi=no in kruto obliko dobili v letu 
1942. Na Spodnjem Štajerskem je nemška policija v dveh akcijah 
poleti 1942 otroke lo=ila od odraslih in najmlajše odpeljala v domove 
društva "Lebensborn", kjer so bili na voljo Nemcem za posvojitev, 
druge pa v posebna prevzgojevalna taboriš=a v nemškem rajhu. 
Odrasle je odpeljala v taboriš=e Auschwitz in jih ve=ino usmrtila, 
najstarejše pa v posebno taboriš=e v Nem=iji. Na Gorenjskem in v 
Mežiški dolini ni lo=ila otrok od odraslih in je vse odpeljala v 
preselitvena taboriš=a "Volksdeutsche Mittelstelle", v kakršnih so 
bili drugi slovenski izgnanci. Tako je nemška policija prek posebnih 
taboriš= v celjski okoliški šoli, Škofovih zavodih v Št. Vidu nad 
Ljubljano in škofijskem dvorcu v Gori=anah izgnala okoli 8.000 
svojcev partizanov in ubitih talcev. 
Se bolj kruto je nemški okupator ravnal po Himmlerjevih navodilih 
z dne 25. junija 1942 na Gorenjskem. Tam je že septembra 1941 
požgal Rašico, v letu 1942 pa je požgal in "zravnal z zemljo" (njegov 
izraz!) celo 12 vasi, v katerih je moške, starejše od 15 let, postrelil, 
njih trupla zmetal v ogenj, druge prebivalce pa odpeljal v taboriš=a. 
Na Štajerskem je nemški okupator do jeseni 1944 požigal le po- 
samezne doma=ije, nato pa tudi cela naselja, zlasti v svojih ofenzivnih 
operacijah. 
Število v domovini usmr=enih talcev je bilo veliko, še ve= Slovencev 
Pa je izgubilo življenje v nemških in tudi madžarskih koncentracijskih 
taboriš=ih. Zaradi pomanjkanja ustreznih virov je znano število mrtvih 
le iz nekaterih taboriš=, npr. iz Mauthausna od okoli 4.100 Slovencev 
1.630 mrtvih, v Auschwitzu 1.331 mrtvih. 
Nasilje nemškega okupatorja je zlasti v drugem polletju 1941 in v 
letu 1942 zadalo hude udarce osvobodilnemu gibanju, a je hkrati 
tudi poglabljalo nasprotja med okupatorjem in slovenskimi rodoljubi. 
V primerjavi s številom udeležencev NOB je ta boj zahteval najve= 
žrtev v letu 1942, ki je tudi =as najhujšega okupatorjevega nasilja na 

54 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
vsem slovenskem ozemlju. Drugi vrh njegovega nasilja je bil v 
poslednjih mesecih vojne. 
V Prekmurju je madžarski okupator nastopil proti prvim klicam 
odpora poleti 1941. Ko mu je uspelo vdreti v odporniško organizacijo, 
je septembra 1941 opravil obsežne aretacije in konec oktobra tudi 
sodno obravnavo, po kateri je dva od treh na smrt obsojenih usmrtil 
v Murski Soboti. Pozneje so madžarska sodiš=a sodila prekmurskim 
rodoljubom v Vacu in Pe=uhu in morda tudi drugod. Po nemški zasedbi 
Madžarske marca 1944 in vzpostavitvi fašisti=nega režima oktobra 
1944 so oblasti politi=ne jetnike izro=ale nemški policiji; takrat so 
tudi odpeljali Jude iz Prekmurja v koncentracijsko taboriš=e Auschwitz 
in jih tam ve=ino tudi usmrtili. 
Italijanski okupator je spomladi 1941 najprej za=el zapirati v 
Ljubljani politi=ne emigrante iz Slovenskega primorja in Istre; njih je 
obravnaval predvsem italijanski protivohunski center v Ljubljani. V 
za=etku junija 1941 vzpostavljeno policijsko ravnateljstvo (kvestura) 
v Ljubljani je s svojimi podrejenimi organi zasledovalo predvsem 
komunisti=no dejavnost, vendar je zaradi uni=enja jugoslovanske 
policijske kartoteke do pozne jeseni 1941 o KPS vedelo le malo. Po 
za=etku oboroženega boja je visoki komisar za Ljubljansko pokrajino 
septembra 1941 uvedel italijanski sistem konfinacije za politi=ne 
osumljence in izredno sodiš=e za prijete upornike. Ko je v za=etku 
oktobra 1941 to obsodilo tri prijete partizane, je medtem Mussolini 
za obravnavo politi=nih hudodelstev pooblastil vojaško vojno sodiš=e 
2. armade na Sušaku in novembra 1941 ukazal ustanoviti njegov 
oddelek v Ljubljani.Ta je od decembra 1941 do septembra 1943 imel 
8.737 sodnih obravnav proti 13.186 osebam, izrekel 83 smrtnih 
obsodb in so jih nad 52 Slovenci tudi izvršili ter 3.494 obsodb na 
=asovne kazni (412 na dosmrtno je=o). 
Po osmih mesecih ve= ali manj neuspešnega bojevanja proti 
slovenskim partizanom je Mussolini 19. januarja 1942 obrambo 
javnega reda in mira zaupal vojski in 30. maja istega leta še njegovo 
varovanje, s =imer je italijanska vojska imela zelo velika pooblastila 
za represivno dejavnost, medtem ko sta pristojnost in ugled obo- 
roženih oddelkov civilne uprave (policija in karabinjerji, razne milice 
itd.) upadla. Poveljstvo 2. armade na Sušaku na =elu z generalom 
Mariom Roatto je 1. marca 1942 v zloglasni okrožnici 3 C (Circolare 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) 55^ 
3 C) predvidelo ne samo rušenje in požige stanovanjskih hiš, temve= 
tudi celih naselij, ustrelitve talcev, interniranje prebivalstva itd. 19. 
marca 1942 je vojska s požigom vasi Golo in Škrilje za=ela svojo 
požigalniško dejavnost in požgala ve= kot 150 vasi in zaselkov 
Ljubljanske pokrajine, najve= seveda v svoji veliki ofenzivi poleti in 
jeseni 1942. Predvsem po prizadevanju vojaških krogov sta še pred 
izdajo omenjene okrožnice visoki komisar in poveljnik 11. armadnega 
zbora, general Mario Robotti, v drugi polovici aprila 1942 uvedla 
sistem streljanja talcev kot maš=evanje za uporniške oborožene akcije. 
Od 28. aprila 1942, ko so v Radohovi vasi ustrelili prvih šest talcev, 
do januarja 1943, ko so ustrelili poslednje, so v 21 skupinah ustrelili 
145 talcev. Po dogovoru je polovico talcev predlagala policija, drugo 
polovico pa vojska. Ustrelili so tudi take ljudi, ki so jih samo sumili 
protiokupatorske dejavnosti, pa jim tega niso mogli dokazati in jih 
zato niso mogli postaviti pred vojaško vojno sodiš=e. 
Italijanskemu okupatorju ni bilo težko ugotoviti, da je središ=e 
slovenskega upora v Ljubljani, zato jo je skušal z utrjenim obro=em 
lo=iti od podeželja in jo z ve= zaporednimi racijami "o=istiti" 
upornikov. Od februarja do julija 1942 so italijanske oborožene sile 
v treh ve=dnevnih racijah preverile okoli 43.000 moških in jih nekaj 
sto zaprle, okoli 4.000 pa odpeljale v italijanska koncentracijska 
taboriš=a. Vanje so medtem odpeljale tudi okoli 1.200 jugoslovanskih 
=astnikov, nato pa internacije razširile na vso pokrajino. Zlasti so 
italijanske oborožene sile lovile moške pa tudi ženske in ponekod 
celo otroke za internacijo v veliki ofenzivi poleti in jeseni 1942. Za 
daljši ali krajši =as je bilo v italijanskih koncetracijskih taboriš=ih, 
med katerimi je bilo najhujše tisto na otoku Rabu, okoli 25.000 
Slovencev (tj. okoli 7,3 % prebivalstva). Medtem so tekla pisna 
dogovarjanja med Rimom (celo Mussolinijem) in Ljubljano o inter- 
niranju ali preselitvi okoli 60.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine 
v Italijo, =esar pa v vojnem =asu ni bilo mogo=e storiti. Poslednje 
množi=ne racije v Ljubljani je italijanski okupator opravil decembra 
1942 (t.i. boži=ne racije) s pomo=jo Prostovoljne protikomunisti=ne 
milice (Milizia volontaria anticomunista - MVAC) in so v zapore 
odpeljali 702 osebi, 505 od njih v zapor MVAC v Belgijski vojašnici. 
V Ljubljanski pokrajini je ves =as veljalo na=elo, da je treba ujete 
Partizane postreliti, prizanesti je treba le tistim, ki se pred bojem 
Predajo z orožjem, tiste so spravili v koncentracijska taboriš=a. 

56 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETI» 1929-1955 
Po zatrtju protifašisti=ne dejavnosti v Slovenskem primorju in Istri 
leta 1940, ki se je kon=alo z zloglasnim drugim tržaškim procesom 
decembra 1941 (ustreljenih pet rodoljubov) in razmeroma lahki zmagi 
v vojni z Jugoslavijo je Mussolini maja 1941 dolo=il nekoliko milejši 
odnos do primorskih in istrskih Slovencev. Vendar je po za=etkih 
partizanskih oboroženih akcij na Primorskem zgodaj spomladi 1942 
ukazal ali vsaj dovolil zatrtje upora z najkrutejšimi sredstvi. Marca 
1942 so fašisti požgali prvo vas - Ostrožno Brdo, nato junija pri 
Ilirski Bistrici äcst vasi, ubili 34 moških in konfinirali v Italiji 462 
prebivalcev požganih vasi. Julija 1942 so požgali Podgri= in Lozice 
ter avgusta Ustje pri Vipavi. Nekaj vasi, npr. Vojsko, so požgali tudi 
v letu 1943. Sredi junija 1942 v Trstu ustanovljeni generalni (nato 
specialni) inšpektorat javne varnosti na =elu z Giuseppom Guclijem, 
ki je deloval vse do zloma nemškega rajha (!), s svojimi premi=nimi 
oddelki (nuclei mobili) ni samo zasledoval partizanov, temve= je tudi 
ustrahoval civilno prebivalstvo. Prenapolnil je zapore v Trstu in celo 
v severni Italiji s slovenskimi in hrvaškimi rodoljubi, njegova stavba 
na Via Belosguardo 8 v Trstu pa je zaradi ne=loveškega mu=enja 
zapornikov, zlasti žensk, dobila ime "villa triste" (žalostna vila). Okoli 
2.500 oseb je ta inšpektorat leta 1943 poslal v italijanski koncentra- 
cijski taboriš=i Cairo Montenotte (moške) in Frascette Alatri (ženske), 
po kapitulaciji Italije pa mnogo upornikov tudi na moriš=e v tržaško 
Rižarno. Zaprtim primorskim in istrskim Slovencem, tudi ujetim 
partizanom, je sodilo posebno fašisti=no sodiš=e v Rimu. Po sedaj 
znanih podatkih je to sodiš=e v letih 1942 in 1943 na 54 sodnih 
obravnavah sodilo 159 Slovencem in jih 16 obsodilo na smrt, med 
njimi 7 v odsotnosti, 118 pa na ve=letne zaporne kazni. Ve=ina 
zapornikov pa zaradi po=asnega sodnega postopka do zloma fašizma 
v Italiji sploh ni prišla pred sodiš=e. 
Nemški okupator je po zasedbi Slovenskega primorja in Istre ter 
Ljubljanske pokrajine proti osvobodilnemu gibanju in prebivalstvu 
nastopal zelo nasilno. Zlasti njegove esesovske in policijske enote so 
uporabljale zelo krute ukrepe: množi=ne požige krajev in celih 
krajevnih skupin (npr. Komen in Rihemberk, Brkini, Banjška in 
Trnovska planota itd.), ubijanje v tržaški Rižarni (nekaj tiso=), 
ustrelitve in obešanje talcev (npr. na Op=inah, na Via Ghega v Trstu), 
pokoli celih vasi z otroki vred (npr. Lipa, Peterneli v Goriških Brdih), 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) ; 57 
iztikanje o=i in obglavljanje ujetih partizanov (Idrijske Krnice) itd. 
To nasilje je motilo celo nekatere visoke funkcionarje nacisti=ne civilne 
uprave, ki so sodili, da takšno nasilje le pospešuje odlo=anje prebi- 
valstva za partizane. 
Protirevolucionarni tabor in kolaboracija do kapitulacije 
 Italije  
Slovenski politi=ni dejavniki so bili razen nekaterih omahujo=ih 
posameznikov usmerjeni protiokupatorsko, vsaj po svoji intimni 
opredelitvi. Perspektivo slovenskega naroda so povezovali z zmago 
zavezniškega, predvsem zahodnega tabora. K temu so ga navajali 
tudi stiki z jugoslovansko begunsko vlado v Londonu, ki so ji, tako 
kot zavezniki, priznavali legitimnost zastopanja slovenskega naroda 
doma in na tujem. Razni meš=anski dejavniki v Ljubljani in na 
Primorskem so prek Vatikana in Švice vzpostavili obveš=evalne kanale 
z ministrom dr. Miho Krekom in drugimi politiki v emigraciji. Tako 
se je v delnem soglašanju z jugoslovansko begunsko vlado v Londonu 
(1943 -1944 nekaj =asa tudi v Kairu) in pod vplivom radijskih oddaj 
BBC izoblikovala tudi taktika njihovega preživetja in vedenja pod 
okupacijo. V osnovi je šlo za protiokupatorsko naravnanost, pred- 
videno na dolgi rok ter s predvideno pospešeno aktivnostjo pred 
koncem vojne, =akanje na te odlo=ilne trenutke pa naj bi bilo 
zapolnjeno z utrjevanjem ilegalne organizacije, obveš=evalno de- 
javnostjo ter s sabotažami, ki ne bi zahtevale preve= žrtev od Slovencev. 
Meš=anski tabor je namre= za razliko od KPS pri=akoval dolgotrajno 
vojno, tudi pod vtisom sporo=il iz Londona. 
Spomladi in poleti 1941 je v Ljubljani vzniknilo ve= protio- 
kupatorskih organizacij, od katerih so se nekatere personalno ali 
celo organizacijsko prekrivale z za=etki Osvobodilne fronte. Mladinski 
del SLS je že 29. maja 1941 ustanovil Slovensko legijo, ki naj bi 
organizirala prej omenjeno protiokupatorsko dejavnost. Postala je 
najmo=nejša ilegalna formacija protirevolucionarnega tabora in se je 
obdržala do konca vojne. Šibkejši liberalni tabor ji je sledil s Sokolsko 
in Narodno legijo, ustanovljenima tudi še v letu 1941; ob povezavi 
s štabom Draže Mihailovi7a v Srbiji pa se je pri=elo tudi =etniško 
gibanje. Septembra 1941 so se predstavniki katoliškega in liberalnega 

58 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
tabora sporazumeli za skupni narodni program in ga posredovali 
jugoslovanski vladi v London. Dr. Alojzij Kuhar ga je v obliki t.i. 
londonskih to=k novembra 1941 razglasil tudi po radiu. Njegovo 
bistvo je bila velika Združena Slovenija kot del federativne kraljevine 
Jugoslavije z demokrati=no politi=no ureditvijo in pravi=nejšim 
družbenim redom. Dejansko je protirevolucionarni tabor pri tem 
programu vztrajal do konca vojne. 
Protirevolucionarni tabor je bil nato zaradi nastopa KPS, OF in 
partizanstva do neke mere presene=en, je pa skrbno spremljal njihovo 
dejavnost, raz=lenjeval posledice ter skušal logi=no predvidevati 
nadaljnji razvoj. Zelo kmalu je prišel do ocene, da gre pri OF v 
organizacijskem in programskem smislu za maskirani na=rt komu- 
nisti=ne stranke, da prevzame oblast in izvede revolucijo; partizanske 
akcije pa so bile po njegovem v isti funkciji, predvsem pa prezgodnje 
in zelo škodljive glede na vse bolj kruto maš=evanje okupatorjev. Da 
pravilno ocenjuje razmere in namene, je vodstvo meš=anskega tabora 
prepri=evalo pisanje v tisku KPS in OF, razli=ni letaki in izjave, notranji 
razvoj OF, vedenje partizanov na terenu in Varnostnoobveš=evalne 
službe v Ljubljani. Višek so predstavljale vse pogostejše usmrtitve 
ovaduhov, o katerih krivdi so navajali premalo prepri=ljivih dokazov, 
predvsem pa usmrtitve ali poskusi usmrtitve politi=nih nasprotnikov. 
Nastajala je nekakšna razredna napetost, ki sta jo oba tabora vse bolj 
doživljala kot samoumevno. Meš=anski tabor je komunisti=no partijo 
in OF vse bolj ozna=eval za zlo=insko in neodgovorno ter bratomorno, 
nasprotni tabor je odgovarjal z oznakami o izdajalcih in beli gardi. 
Razvila se je ogor=ena "=asopisna" in propagandna vojna, ki je od 
jeseni 1941 in pozimi 1941/1942 posebej v Ljubljani in okolici 
postajala tudi krvava. 
Ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman in precejšen del duhovš=ine 
je o na=inu in razsežnostih protiokupatorskih akcij OF razmišljal 
podobno kot vodstvo meš=anskega tabora. V pastirskem pismu 
oktobra 1941 je obsodil "podvige raznih osvobodilnih gibanj ne- 
razsodnih ljudi", ki so zaradi posledic škodljivi narodu. Opozoril je, 
da ni verjeti narodnim geslom internacionalnih komunistov, s katerimi 
po še veljdvni okrožnici Divini redemptoris katoli=ani ne smejo 
sodelovati. Tudi komunisti=ni recepti socialnega ozdravljenja družbe 
ne bodo prinesli pravi=ne ureditve. Dr. Rozman je nato konec 

SL0VENC1MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) ; 59 
novembra 1941 v pridigi ostro obsodil umore in ropanje, ponovno 
povzdignil glas po usmrtitvi katoliških študentov, sicer =lanov 
direktorija profašisti=ne študentske organizacije, Franca Župca in 
Jaroslava Kiklja marca 1942 itd. Po prvih usmrtitvah duhovnikov 
junija in julija 1942 ga o smotrnosti in dobronamernosti partizanstva 
ni mogel nih=e ve= prepri=ati. To so sprevideli tudi posredniki in 
odposlanci vodstva OF, ki so skušali dose=i, da bi ob nastajajo=i 
državljanski vojni Cerkev ostala vsaj nevtralna. Za nekatere njihove 
dokaze je bil sicer dovzeten, toda glede umorov je ostal neomajen. 
Kasneje je sicer odobril odhod dr. Metoda Mikuža k partizanom ter 
še kasneje nekako kodificiral delovanje duhovš=ine pod partizansko 
oblastjo v Beli krajini. V naslednjem obdobju je nekako samoumev- 
no deloval znotraj protirevolucionarnega tabora, =eprav v=asih bolj 
kot objekt kot pa subjekt. Na Primorskem je slovenska duhovš=ina 
zaradi narodnoosvobodilnega izro=ila bila do OF nevtralna ali pa jo 
je celo podpirala, vsaj v za=etnem obdobju. Enako tudi tisti slovenski 
duhovniki v slovenski Štajerski, ki jih nemški okupator zaradi njihove 
starosti ni izgnal na Hrvaško. 
Partizansko delovanje je povzro=alo vse bolj kruto maš=evanje 
okupatorjev, najprej na nemškem zasedbenem obmo=ju in nato tudi 
v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem. To je pri prebivalstvu 
vzbujalo strah in grozo, med njegovim delom pa tudi nezadovoljstvo 
in verbalni odpor, ki so ga pove=evale tudi vse bolj številne usmrtitve 
resni=nih in tudi namišljenih nasprotnikov OF. Do poletja 1942 je 
partizanska stran v Ljubljani usmrtila okoli 60 oseb, na Dolenjskem 
in Notranjskem pa nekaj sto. Na partizanskem ozemlju Dolenjske in 
Notranjske, ki je po okupatorjevih podatkih zajemalo celo dve tretjini 
Ljubljanske pokrajine, je prišlo celo do skupinskih usmrtitev, us- 
mrtitev celih družin z otroki vred, krutosti pri zasliševanjih in 
usmrtitvah itd. Razširilo se je t.i. vojvodstvo, tj. brezdušen odnos do 
ljudi, sektaštvo, =igar najvidnejši izraz je bilo ustanavljanje prole- 
tarskih enot, od =ete do brigade, revolucionarna ikonografija itd. 
Ti in še drugi pojavi so znotraj tradicionalnih podeželskih 
skupnosti povzro=ali vznemirjenje, strah in odpor. Za=ela se je 
diferenciacija, del katoliškega prebivalstva se je po=util v vedno ve=ji 
eksistencialni stiski, množile so se ocene v poro=ilih, ki so prihajala 
v Ljubljano - vedno ve= tudi s strani duhovš=ine - da razmere postajajo 

60 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
nevzdržne. Vodstvi SLS in Slovenske legije sta to ocenili kot "revo- 
lucijo pod okupacijo z vsemi njenimi grozotami" ter naro=ili pozorno 
spremljanje dogajanja, pri =emer so sodelovali tudi organi Katoliške 
akcije, po deželi pa so za=eli hoditi emisarji Slovenske legije. 
Iz Londona so ob tem prihajali vse pogostejši pozivi k enotnosti 
in spametovanju. Po drugi strani je skušal poenotiti ter spraviti pod 
svoje okrilje ves protirevolucionarni tabor tudi Mihailovi7ev po- 
oblaš=enec za Slovenijo major Karel Novak. Tako je konec marca 
1942 prišlo do sporazuma o ustanovitvi Slovenske zaveze kot 
osrednjega in hkrati predstavniškega organa protirevolucionarnih 
slovenskih politi=nih sil. Vanjo je bila povabljena tudi KPS, vendar je 
bila ta zamisel o sodelovanju takrat že utopi=na, =eprav je v letih 
1942 in 1943 prišlo do nekaterih posrednih pogovorov med pred- 
stavniki OF in Slovenske zaveze. Ob že znanem politi=nem programu 
in ne da bi natan=no izrazila svoj odnos do OF in partizanstva, je 
Slovenska zaveza vsaj do kapitulacije Italije ter ob sporih z majorjem 
Novakom vsaj glede na del prebivalstva in jugoslovansko begunsko 
vlado opravljala svojo predstavniško vlogo. 
V za=etku so v vodstvu Slovenske zaveze prevladovale ideje 
osebnosti iz sredinskega in liberalnega tabora, tako da ni slu=ajno, 
da so njeni prvi proglasi oziroma dokumenti napisani v izrazito 
narodno-demokrati=nem in celo socialisti=nem duhu. Osnova njenega 
programa je že omenjeni program iz jeseni 1941, ob tem pa se 
poudarja potreba po koreniti socialni in gospodarski preobrazbi 
družbe, celo s podružbljanjem vsega, kar koristi narodu, proizvajal- 
nih sredstev in podjetij. Vsebuje tudi vodilo, da "priprave za narodno 
osvoboditev je treba prvenstveno voditi po koristih in razmerah 
slovenskega naroda samega. Zato (...) je treba zavarovati ljudem 
življenje in premoženje, kar se le da, ne da bi prodajali svojo narodnost 
in sodelovali ali pomagali sovražniku." Od poletja 1942 je bilo 
vodstvo Slovenske zaveze slejkoprej v rokah SLS, =eprav je imel zelo 
pomembno vlogo tudi Janko Ma=kovšek iz liberalnega tabora. 
Ob porastu revolucionarnega nasilja ter ob nemo=i meš=anskega 
tabora so italijanske oblasti konec pomladi 1942 za=ele dobivati 
razli=ne predloge in ponudbe za prepre=itev nadaljnjega razvoja 
partizanstva. Najbolj brezpogojne so bile ponudbe skupine Stražarjev, 
ki je pri=ela tudi s samoiniciativnimi "policijskimi" akcijami proti 

SL0VENC1MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) \ 61 
OF v Ljubljani. 1. aprila 1942 je dr. Lambert Ehrlich izro=il itali- 
janskim oblastem spomenico, ki je vsebovala mo=no kritiko italijanske 
zasedbene politike, na koncu pa predlog za ustanovitev avtonomne 
slovenske varnostne službe, ki naj bi varovala ljudi pred partizanskim 
nasiljem. Kasneje so podobne spomenice predložili še ljubljanski 
župan dr. Juro Adleši=, dr. Marko Natla=en in škof dr. Rozman. Marca 
1942 je visoki komisar Emilio Grazioli sklenil spremljati proti- 
komunisti=no gibanje in ga izrabiti za svoje namene, maja pa je vojaško 
poveljstvo že resno razpravljalo o ponudbah Stražarjev, da so 
pripravljeni stopiti v boj. Junija 1942 je o=itno v pogajanja z 
italijanskimi oblastmi stopila tudi sama Slovenska zaveza, =eprav o 
tem ni na voljo neposrednega vira. Isti mesec so navodila poveljstva 
2. italijanske armade na Sušaku svetovala poveljstvu 11. armadnega 
zbora v Ljubljani pospeševanje razdora med raznimi politi=nimi 
smermi, hujskanje Slovencev proti Slovencem. 
Še pred tem je major Novak skušal ustvariti osnovo za aktivno 
=etništvo, ki naj bi bilo protiokupatorsko in protipartizansko us- 
merjeno. Sredi maja 1942 je z vzhodnega obrobja Ljubljane odšla v 
notranjost Dolenjske manjša ilegalna =etniška enota, ki naj bi se ji 
pridružile skupine iz raznih dolenjskih krajev. Ob spopadih s partizani 
in pomanjkanju pri=akovane ve=je okrepitve je takoj splahnela 
protiokupatorska naravnanost in se je dejavnost omejila na pro- 
pagando in usmrtitve partizanskih ujetnikov in aktivistov OF. Ob 
predhodnih pogajanjih v Ljubljani in Novem mestu so t.i. lažni 
Štajerski bataljon na Dolenjskem italijanske oblasti sprejele v svojo 
službo z imenom Legija smrti. Spomladi 1942 je tudi v nekaterih 
drugih krajih prišlo do neodvisnih primerov aktivnega odpora proti 
partizanom oziroma njihovi oblasti (Tabor, Suha krajina). Ponekje so 
tako samoobrambno organiziranje moških pospeševali duhovniki, v 
nekaterih primerih pa so ti temu tudi nasprotovali. Poleti in jeseni 
1942 so za=ele vznikati vse številnejše vaške straže, kar je =asovno 
in deloma tudi vzro=no sovpadalo z veliko in hudo italijansko 
ofenzivo (16. julij - 4. november 1942). Odhod v vaške straže je 
sprva potekal še na prostovoljni bazi, nato vse bolj na neposredni ali 
Posredni prisilni na=in, npr. ob grožnjah z odgonom v internacijo, 
kasneje ob obljubah za izpust iz nje. Italijanske oblasti so vaške straže 
organizirale v okviru t.i. Prostovoljne protikomunisti=ne milice. V 

62 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
poveljstvu 11. armadnega zbora v Ljubljani je formacijo vodil urad 
MVAC, vendar so bile posamezne enote (trije bataljoni in mnoge 
posadke) odvisne tudi od nižjih italijanskih poveljstev. Vaške straže 
so imele zagotovljeno oskrbo in zelo slabo oborožitev, mobilnih in 
ve=jih enot niso imele kljub formalnemu obstoju treh bataljonov Legije 
smrti. Ve=inoma so imele obrambne naloge, sodelovale pa so tudi pri 
nekaterih italijanskih ofenzivnih operacijah. Nadzirali so jih italijanski 
zvezni =astniki. Poleti 1943 je ve= kot sto postojank vaških straž oz. 
"formacij MVAC" varovalo ve= kot 6.000 stražarjev. 
Znotraj vaških straž in mimo okupatorjevega nadzora je odlo=ujo= 
vpliv in posredno tudi poveljstvo imela Slovenska legija. Za vpliv so 
se z njo spopadale tudi liberalne formacije, predvsem pa =etniški 
vodja major Novak. Ta je spomladi 1943 ob pri=akovanju odlo=ilnega 
preobrata v vojni ponovno organiziral =etnike na terenu in zahteval 
=imve= moštva od vaških straž. Njegovi spori s Slovensko zavezo so 
zato pripeljali do kompromisa in ustanovitve t.i. vojnega sveta. Ob 
pri=akovanju bližnje kapitulacije Italije in zavezniškega izkrcanja na 
Jadranu je Slovenska zaveza skušala vaške stražarje organizirati v t.i. 
Slovensko narodno vojsko, vendar ji je to uspelo le na pol. 
Nastop vaških straž je v Ljubljanski pokrajini tako omogo=il 
razvidnost in sprostitev vseh globokih ideoloških in politi=nih 
nasprotij med Slovenci, in to ne samo med politi=nimi vodstvi, temve= 
tudi med širšimi sloji prebivalstva. Množi=nost ter oblike teh 
razdvojenosti, medsebojnega boja ter vsakdanje razmere na terenu 
so kazali na stanje prave državljanske vojne v razmerah sovražne 
okupacije. 
 Dolomitska izjava  
Po velikem preobratu na vseh treh svetovnih bojiš=ih - vzhodno- 
evropskem, afriškem in tihooceanskem - in v ugodnem razvoju 
osvobodilnega boja na Slovenskem je centralni komite KPS dal 
pobudo za pogovore s krš=anskosocialisti=no in sokolsko skupino v 
Osvobodilni fronti. Ti pogovori so pripeljali do izjave o enotnosti 
OF, ki je po kraju svojega nastanka v Polhograjskih Dolomitih dobila 
ime Dolomitska izjava. S podpisom te izjave 1. marca 1943 je OF 
postala enotna organizacija s tudi formalno zagotovljeno vodilno 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) ; 63 
vlogo KPS, drugi dve temeljni skupini, krš=anskosocialisti=na in 
sokolska, pa sta se odrekli snovanju lastnih strank. Od Dolomitske 
izjave naprej je OF vse bolj postajala le transmisija partijske politike. 
Skupine so nekaj =asa sicer še obstajale, vendar je KPS ob=evala le z 
njihovimi posamezniki. S tem je za dalj =asa prenehalo pluralno 
politi=no življenje v okviru osvobodilnega gibanja in boja. 
Kljub temu da so predstavniki Sokola in krš=anskih socialistov v 
izvršnem odboru OF izjavo podpisali, pa je bilo med =lanstvom sku- 
pin (med sokoli zlasti v Ljubljani, med krš=anskimi socialisti pa 
predvsem na Dolenjskem) ob tem =utiti nezadovoljstvo. To je bilo 
preseženo šele z zborom aktivistov OF na Pugledu v Ko=evskem Rogu 
konec aprila 1943 in pisnim posredovanjem posameznih =lanov IO 
OF. 
KPS že od snovanja organizacije ni pristajala na to, da bi bila OF 
koalicija zares enakopravnih partnerjev. Že na za=etku so si komunisti 
zagotovili monopol v nekaterih zadevah partizanske vojske, v 
Varnostnoobveš=evalni službi OF, tehniki in deloma tudi v pro- 
pagandi. KPS je bila tudi pobudnica ustanovitve OF in obenem edina 
stranka v njej. Ta njena vloga je bila nesporna, zato pa OF ni mogla 
postati prava koalicija, temve= je do Dolomitske izjave le imela 
nekatere koalicijske zna=ilnosti. 
Osvobodilna fronta je v razvoju od organizacije s koalicijskimi 
zna=ilnostmi do enotne organizacije pod vodstvom KPS šla skozi ve= 
razli=nih stopenj in razvoj ni tekel v eni smeri, zgolj k vse ve=jemu 
približevanju enotni organizaciji na ra=un postopnega zmanjševanja 
koalicijskih prvin, temve= je bil bolj kompleksen. Vzrok za podpis 
Dolomitske izjave prvenstveno ni bil toliko v boljševiški naravi KPS, 
ki je bila sicer nesporna, temve= je bil v prvi vrsti povezan z razli=nimi 
gledanji slovenskega in jugoslovanskega vodstva osvobodilnega 
gibanja na nadaljnji razvoj boja. Izjava je pomenila le enega prvih 
korakov k poenotenju osvobodilnih gibanj jugoslovanskih narodov. 
Po drugi strani pa je podpis izjave pospešila tudi bojazen slovenskih 
komunistov, ki pa se je izkazala kot neupravi=ena, da bi ob morebitni 
angloameriški zasedbi Slovenije oz. ob koncu vojne prišlo v OF do 
notranjih razhajanj in bi se lahko katera od skupin osamosvojila (mislili 
so predvsem na krš=anske socialiste) ter bi kot taka pomenila 
"rezervo" za protirevolucijo. 

64 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
 Položaj na Slovenskem jeseni 1943  
Na zlom osi Rim - Berlin dobro pripravljena partizanska vojska je 
v nekaj dneh razorožila precej italijanskih enot, zlasti tistih, ki so bile 
znotraj Ljubljanske pokrajine, npr. pehotno divizijo "Isonzo" iz 
Novega mesta, ali tiste, ki so se iz Hrvaške prek Slovenije umikale v 
Italijo. Osvobodilna fronta je uvedla splošno mobilizacijo moških od 
17. do 45. leta starosti v partizansko vojsko, ki se je tudi z mnogimi 
prostovoljci, npr. 4.000 iz Ljubljane, vra=ajo=imi se interniranci iz 
italijanskih koncentracijskih taboriš= v Furlaniji itd. nekajkrat pove=ala 
in do konca leta 1943 dobila tudi svojo kon=no sestavo z glavnim 
štabom NOV in POS, 7. in 9. korpusom ter s 4. operativno cono 
(štajersko). 
Obmo=ja, ki so se po dvajsetih letih rešila fašizma je zajela t.i. 
vseljudska vstaja, v kateri je slovensko prebivalstvo izražalo trdno 
voljo in odlo=enost po lo=itvi Slovenskega primorja, Istre in Beneške 
Slovenije od Italije in po priklju=itvi k Sloveniji in Jugoslaviji, kar je 
16. septembra 1943 izrazil tudi sklep vrhovnega plenuma OF. 
Nesoglasja v taboru nasprotnikov OF v Ljubljani za strnitev 
oboroženih oddelkov, nesposobnost njihovega vojaškega vodstva, 
stati=na taktika bojevanja - zaprtje v postojanke Gr=arice (=etniki), 
Turjak (MVAC in =etniki) in druge, zanašanje na okupatorjevo pomo= 
in izkrcanje britanske in ameriške vojske v Istri itd. so omogo=ile 
partizanom ujetje velikega števila nasprotnikov. Pri tem so partizanske 
enote brez sodbe usmrtile okoli 130 ujetnikov (na Velikem Osolniku, 
ranjence s Turjaka, v Velikih Laš=ah, na Velikih Blokah), okoli 250 
so jih partizanska vojaška sodiš=a v Ko=evju in Ribnici obsodila na 
smrt (16 tudi na velikem sodnem procesu v Ko=evju) in so jih usmrtili 
v Mozlju in Jelendolu, nekaj desetin (števila ni mogo=e natan=neje 
ugotoviti) pa med veliko nemško ofenzivo (v Gr=aricah, v Ma=kovcu, 
na Travni gori, pri Bir=ni vasi in morda še kje), v kateri se je pred 
partizane postavilo vprašanje, kaj storiti z ujetniki. Usmr=ena je bila 
manj kot =etrtina ujetnikov, ve=ino so namre= partizanska poveljstva 
po ujetju vklju=ila v svoje enote ali pa v delavske bataljone. Precejšen 
del pripadnikov MVAC in tudi =etnikov pa se je umaknil v postojanke 
nemške vojske in policije v dolini Save, pri Kostanjevici, ob železnici 
Ljubljana - Postojna in v Ljubljano. Poraz oboroženih protipartizanskih 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) ; 65^ 
oddelkov, tik pred kapitulacijo Italije ali šele po njej preimenovanih 
v Slovensko narodno vojsko, je povzro=il tudi razpad Slovenske zaveze 
in odstop njenega vojaškega zastopnika majorja Karla Novaka. 
Razsežno partizansko ozemlje v vsej južni Sloveniji, Istri, Gorskem 
kotarju in Hrvaškem primorju, s katerega so partizani ogrožali 
pomembne prometne zveze med nemškim rajhom, južno ter jugo- 
vzhodno Evropo in jadransko obalo, partizanska fronta pred Gorico, 
ki je dobila precejšen odmev v nacisti=nih =asnikih itd., so zelo 
vznemirili vrhovno vodstvo nemškega rajha, o =emer pri=ata izjavi 
A. Hitlerja in dr. J. Goebbelsa 22. septembra 1943 o "slovenski 
nevarnosti". Hitler je kljub aneksionisti=nim predlogom avstrijskih 
nacistov upošteval zunanjepoliti=ne odnose do B. Mussolinija in 10. 
septembra 1943 za navedeno obmo=je in Furlanijo ustanovil ope- 
racijsko cono "Jadransko primorje" (Operationszone "Adriatisches 
"Küstenland") z vrhovnim komisarjem dr. Friedrichom Rainerjem v 
Trstu. Med šestimi pokrajinami, ki so jo sestavljale, je bila tudi 
"Ljubljanska pokrajina". Dr. Rainer ji je 20. septembra 1943 na 
predlog ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rozmana imenoval za šefa 
generala Leona Rupnika. 
Rupnikova pokrajinska uprava je v precejšnji meri odstranila 
sledove italijanske okupacije dežele, poudarjala slovenski zna=aj 
pokrajine, je pa v marsi=em bila popolnoma odvisna od nemških 
"svetovalcev" (Beraterjev), in to tako pri šefu pokrajinske uprave, 
kjer so bili celo trije (general E. Rösener, dr. H. Doujak in dr. F. 
Jaklin), kot v skoraj vseh njenih uradih. Šlo je torej za okrnjeno 
pokrajinsko avtonomijo pod nemško nacisti=no nadoblastjo. Ce je 
Slovenska zaveza v svojem programu maja 1942 zahtevala povezavo 
obnovljene Kraljevine Jugoslavije s slovanskimi narodi srednje in 
jugovzhodne Evrope in celo z Rusijo za zlom germanskega impe- 
rialisti=nega pritiska na slovenski narod, je Rupnik gledal rešitev 
slovenskega vprašanja pri Nem=iji kot prenoviteljici Evrope in 
zaš=itnici malih narodov. Idejno so bila njegova stališ=a podobna 
stališ=em Dimitrija Ljoti=a (antisemitizem in obsojanje zahodne 
"plutokracije"). 
Rupnikova pokrajinska uprava v Ljubljani je vzpostavila slovensko 
policijsko upravo, in to politi=no in kriminalisti=no policijo z 
ravnateljem dr. Lovrom Hacinom ter policijski varnostni zbor s 

66 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
polkovnikom Stankom Pal=i=em. Odnose med slovensko politi=no 
policijo in ljubljansko izpostavo komandanta varnostne policije in 
varnostne službe na Bledu je treba še prou=iti. 
V drugih pokrajinah omenjene operacijske cone, v katerih so 
živeli Slovenci, je pokrajinska uprava bila v italijanskih rokah, izvajali 
so jo od dr. Rainerja imenovani prefekti italijanske narodnosti ob 
nemških svetovalcih. Italijanska je ostala tudi policija, seveda pod 
nadzorstvom nemške policije. Je pa nemški okupator vsaj na terenu 
upošteval tudi slovenski zna=aj posameznih obmo=ij in kljub nejevolji 
italijanskih fašistov dopuš=al vzpostavo slovenskih ob=inskih uprav 
in odpiranje slovenskih osnovnih šol pa tudi ustanovitev slovenskih 
protipartizanskih oddelkov. 
Slovensko domobranstvo in druge protipartizanske 
 formacije po kapitulaciji Italije  
Ob kapitulaciji Italije so vaške straže ter =etniki zaradi napa=ne 
strategije - zanesljivo pri=akovanje zavezniškega izkrcanja ter osre- 
doto=enja enot brez mobilnosti - povsem podlegli odlo=nim par- 
tizanskim napadom. Partizansko vodstvo se je pred tem posebej 
pripravilo prav za obra=un z doma=im nasprotnikom in ni v odlo=ilnih 
trenutkih pokazalo nobene pripravljenosti za sodelovanje ali vsaj 
premirje ter si tako zagotovilo hitro zmago v tej kratkotrajni, 
nekajtedenski, =isti državljanski vojni v Ljubljanski pokrajini. Preostale 
protirevolucionarnc enote so se po lastni pobudi ali pa po odobritvi 
politi=nega vodstva iz Ljubljane zatekle pod okrilje novega, nemškega 
okupatorja. To vodstvo je ocenilo, da takti=ni razlogi za proti- 
partizanski boj ostajajo tudi v novih razmerah ter se je v drugi polovici 
septembra 1943 sporazumelo z višjim vodjem SS in policije v 18. 
vojnem okrožju, generalom Erwinom Rösenerjem, ki sta mu Hitler 
in Himmler v policijskem pogledu podredila še Ljubljansko pokrajino 
ob odlo=ilni vlogi generala Rupnika, da se osnujejo slovenske enote 
za boj proti partizanom z imenom Slovensko domobranstvo. Neusmil- 
jen partizanski obra=un z ujetimi =etniki in vaškimi stražarji, številni 
begunci s partizanskega ozemlja itd. je tudi del javnega mnenja utrdil 
v odlo=enosti nadaljevati samoobrambni boj proti komunisti=ni sili, 
to pot s pomo=jo nemškega okupatorja. Za nemške oblasti je bilo 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) ; 67 
domobranstvo pomožna policijska sila, ki je bilo po dogovoru 
omejeno zgolj za bojevanje na slovenskem ozemlju. Z glediš=a 
protirevolucionarnega vodstva ter tudi samih domobrancev ter dela 
prebivalstva pa je šlo za slovensko narodno vojsko, ki ob izsiljeni 
kolaboraciji z okupatorjem brani prebivalstvo pred komunisti=nim 
nasiljem, narod v celoti oziroma Slovenijo pa pred napovedujo=o se 
boljševizacijo. Funkcionalno gledano je torej domobranstvo nada- 
ljevanje vaških straž oz. MVAC, je pa bilo veliko bolje organizirano, 
bolje oboroženo in u=inkovito. Po eni strani je imelo pomembno 
vlogo pri varovanju prometnih naprav pred partizanskimi napadi, 
po drugi strani pa je s svojimi udarnimi bataljoni od pozne pomladi 
1944 skušalo izriniti partizanske sile iz Dolenjske in Notranjske. V 
osrednji Dolenjski je bilo razmeroma uspešno, vdori v Belo krajino 
in Loško dolino pa niso imeli dolgoro=nejših u=inkov; povsem pa je 
domobranstvo obvladovalo okolico Ljubljane ter predvsem Pol- 
hograjsko hribovje. Uživalo je podporo dela prebivalstva, na nekaterih 
obmo=jih pa celo njegove ve=ine. Nova=enje v domobranstvo je bilo 
formalno prostovoljno, dejansko pa tudi deloma prisilno. Ob pritisku 
nemških oblasti ter ob oportunizmu nekaterih protirevolucionarnih 
dejavnikov ter agresivne propagande se je ob Slovenskem domo- 
branstvu ter generalu Rupniku ustvarilo vzdušje, ki je deloma že imelo 
totalitarna obeležja. V ta sklop je mogo=e uvrstiti najbolj odmeven 
dogodek v kratki zgodovini domobranstva - domobranski prisegi 
20. aprila 1944 in 30. januarja 1945, t.j. na nacisti=na praznika. 
Zaprisego, ki je za oborožene formacije sicer obi=ajna zadeva, je zahte- 
val general Rösener, tudi z grožnjo razpustitve domobranstva, da bi 
z njo dosegel ve=jo disciplino in neko formalnopravno osnovo, na 
katero se je bilo mo= kasneje v odnosu do domobranstva uradno in 
tudi javno sklicevati. Z njo so se domobranci zavezali, da se bodo 
skupaj z nemškimi oboroženimi silami na slovenskem ozemlju bojevali 
proti komunistom in banditom ter njihovim zaveznikom, potrdili so 
skratka to, kar so že tako pol leta po=eli. Iz besedila prisege ne izhaja, 
da bi prisegli neposredno Hitlerju, =eprav se je v protidomobranski 
javnosti in tudi pri zaveznikih uveljavilo takšno mnenje. 
Še pred formalno ustanovitvijo s strani vrhovnega komisarja dr. 
Rainerja oz. generala Rösenerja se je Slovensko domobranstvo 

68 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
organizacijsko razvijalo v obliki bataljonov (pod Gorjanci, v Ljubljani 
in na Notranjskem), na nižji ravni pa v obliki posadnih in zbiralnih 
=et, deloma tudi kot nadaljevanje prejšnjih vaških straž. Konec 1943 
so bile ustanovljene domobranske teritorialne skupine, od katerih so 
spomladi ostale le tri: šolska skupina v Ljubljani, skupina za zava- 
rovanje železniške proge na Notranjskem ter zaš=ita okraja Novo 
mesto. Kot mobilne enote so bili konec pomladi in poleti 1944 
ustanovljeni 4 udarni bataljoni, katerih glavna naloga je bila izrinjati 
partizane iz osrednje Dolenjske in južne Notranjske. Imeli so 
slovenske poveljnike. Domobranske =ete - vseh je bilo ve= kot 70, 
tudi specialnih, ki niso bile v sklopu bataljonov - so posebej v 
Polhograjskih Dolomitih ter okrog Novega mesta in Ljubljane 
opravile naloge nadzora in =iš=enja ozemlja, torej tudi policijske 
naloge poleg bojevanja proti napadajo=im partizanom. 
Na =elu Slovenskega domobranstva je bil organizacijski štab, ki 
je imel obi=ajne vojaške odseke, razen operativnega, kajti o vseh ve=jih 
akcijah in operacijah je odlo=al Rosenerjev operativni štab za bojevanje 
proti partizanom v Ljubljani. Poleg tega je organizacijski štab, ki ga 
je vodil polkovnik Franc Krener, nadziral še poseben nemški "Auf- 
baustab", ki je tudi odlo=al o oskrbi in formalni organizaciji domo- 
branstva. Poleti 1944 je število domobrancev doseglo 13.500 in se 
do konca vojne ni bistveno zmanjšalo. 
Domobranci so ob svoji "policijski" službi zaprli in tudi usmrtili 
precej ujetih partizanov in tudi civilistov, kar je bila posledica 
nespoštovanja nemških predpisov, predvsem pa še zmeraj ostrega 
vzdušja in prakse državljanske vojne na terenu, posebno na obmo=jih, 
kjer je bilo prebivalstvo izrazito spolarizirano in ko je tudi partizanska 
oblast krvavo nastopala proti svojim nasprotnikom. Živelo se je v 
vzdušju obojestranskega sumni=enja, ovajanja, ncpomirljivega so- 
vraštva... Varnostnoobveš=evalna služba OF in tudi še OZNA sta še 
v letu 1944 izvajali usmrtitve, tudi skupinske, ki niso imele pokritja 
v sicer razglašeni sestavi partizanske sodne oblasti. To se je, sicer v 
manjši meri, dogajalo tudi na Primorskem in Gorenjskem; posebej 
na Gorenjskem je bila tudi reakcija protirevolucionarne strani ostra, 
=eprav števil=no neprimerljiva z represalijami partizanske strani. Po 
drugi strani je tudi =rna roka opravila nekaj skrivnih usmrtitev 
partizanskih somišljenikov; pri njej lahko zgolj slutimo domobransko 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) [ 69^ 
ozadje. Postojanka pri Sv. Urhu je ve=inoma izvrševala obsodbe nad 
jetniki iz ljubljanskih domobranskih zaporov; opravila je ve= kot 120 
usmrtitev. 
Nemški okupator je iz takti=nih razlogov dopustil organiziranje 
domobranstva tudi na Primorskem in Gorenjskem. Slovenski narodni 
varnostni zbor (SNVZ) pod poveljstvom polkovnika Antona Kokalja 
se na Primorskem vojaško ni uveljavil, je pa pripomogel k obnavljanju 
slovenske kulture, kjer tega ni mogla opraviti partizanska stran, ter 
izrinjanju italijanske fašisti=ne navzo=nosti. Na Gorenjskem je 
"Gorenjska samozaš=ita" (Oberkrainer Selbstschutz) pod poveljstvom 
gestapovskega pod=astnika Ericha Dichtla bila bolj uspešna, saj je 
vojaško prevladovala na levem bregu Save ter delno tudi na ško- 
fjeloškem obmo=ju, uživala pa je tudi precej podpore med prebi- 
valstvom. Generala Odilo Globocnik v Trstu in E. Rösener v Ljubljani 
od teh dveh formacij nista zahtevala, da njuni pripadniki prisežejo. 
Število pripadnikov SNVZ na Primorskem je doseglo najve= 2.000 
mož, ki pa se je jeseni 1944 precej zmanjšalo; okupator je predvideval, 
da bo v SNVZ zbral okoli 10.000 primorskih ljudi. Okoli 15 =et je 
bilo jeseni 1944 organiziranih v štirih bataljonih, ki so tvorili t.i. 
1. slovenski udarni polk. Bataljoni so na Vipavskem sodelovali tudi 
v ofenzivnih akcijah proti enotam 9. korpusa NOV in POJ. Gorenjska 
samozaš=ita je štela okoli 2.500 pripadnikov, med katerimi je bilo 
precej ubežnikov iz partizanov, bivših nemških vojakov in celo 
osumljencev kriminalnih dejanj. Imela je svojo udarno =eto, druge 
enote pa so delovale nekako v smislu vaških straž - stalnih postojank 
in so bile podrejene izpostavam nemške varnostne policije (gestapu). 
Tako na Primorsko kot na Gorenjsko je za organizacijo protirevo- 
lucionarnega gibanja politi=na, propagandna in tudi vojaška pomo= 
Prihajala od slovenskih dejavnikov v Ljubljani. 
<etništvo se je v vojaškem pogledu pojavljalo in krepilo v 
nekakšnih valovih, kot so pa= njegovi voditelji pri=akovali "odlo=ilni 
razvoj dogodkov". Zaradi majhne podpore med prebivalstvom nikdar 
ni doseglo mo=i, da bi lahko opazno poseglo v razmerje bojujo=ih se 
sil na Slovenskem. Po uni=ujo=em porazu v Gr=aricah septembra 1943 
je trajalo skoraj pol leta, da se je uredilo vprašanje novega poveljstva 
(polkovnik in pozneje general Ivan Prezelj) in so se na terenu pojavili 
novi =etniški odredi, ki so imeli organizacijsko in finan=no podporo 

70 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
med liberalnimi krogi v Ljubljani. Zaradi protinemške obveš=evalne 
in druge dejavnosti, tudi infiltracije v domobranstvo, je gestapo z 
aretacijami leta 1944 zadal ob=uten udarec t.i. Jugoslovanski vojski 
v domovini oziromaDržavni obveš=evalni službi. Podobno kot poleti 
1943 je tudi na prelomu 1944/45 =etniško vodstvo želelo pritegniti 
v svoje vrste števil=nejše moštvo, tokrat iz domobranstva, vendar 
brez opaznejšega uspeha. Tako je bilo na obmo=ju Trebnjega in v 
Polhograjskih Dolomitih nekaj =etniških odredov, ki pa skupaj niso 
dosegli števila 500 mož. Ob=asno so nekateri odredi napravili pohod 
na Primorsko ali Gorenjsko, pri =emer partizanov niso napadali, a so 
jih ti ves =as zasledovali in jih skušali uni=iti. Na Primorskem so 
imeli =etniki nekakšno podporo v Gorici, od koder sta znana dva 
poskusa organiziranja =etniškega odreda. Druga=e je bilo na Šta- 
jerskem, kjer je v Slovenskih goricah deloval odred Jožeta Melaherja- 
Zmagoslava. Novembra 1944 je napadel tri nemške orožniške postaje, 
se kasneje pasiviziral, a v za=etku 1945 sklenil z okupatorjem nekakšen 
sporazum o nenapadanju, kot ga je v približno istem =asu sklenil tudi 
general Prezelj in s svojimi =etniki sodeloval z okupatorjem pri "varo- 
vanju obmo=ja". Pred koncem vojne so se slovenski =etniki vsaj v 
zahodni Sloveniji povezali z umikajo=imi se srbskimi =etniki in se 
nato z njimi umaknili v Furlanijo. 
 Graditev slovenske državnosti  
Tako Osvobodilna fronta kot njej nasprotni tabor sta razglašala 
pravico slovenskega naroda do samoodlo=be, a sta se hkrati zavzemala 
za obnovo Jugoslavije. OF je bila proti monarhiji in vrnitvi begunske 
vlade, tabor nasprotnikov OF pa se je zavzemal za obnovo monarhije 
in ostal zvest begunski vladi v Londonu. Oba tabora sta bila za 
federativno ureditev Jugoslavije, pri =emer je OF upoštevala pet 
narodov in vsaj od jeseni 1943 tudi nacionalno posebnost Bosne in 
Hercegovine, tabor nasprotnikov OF pa le tri. Neugodno zanj je bilo 
to, da jugoslovanska begunska vlada zaradi nasprotij med srbskimi 
in hrvaškimi politiki ni mogla sprejeti izjave o zna=aju obnovljene 
Jugoslavije. Tabor nasprotnikov OF tudi ni mogel svojih nazorov 
oznanjati v legalnem =asopisju, ki je bilo pod okupatorjevim nad- 
zorom, temve= le v ilegalnem. 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) [ 71 
Osvobodilna fronta si je v boju proti okupatorjem in njihovim 
sodelavcem prizadevala tudi graditi novo oblast, za katero je upo- 
rabljala ime narodna ali ljudska oblast, in tudi slovensko državnost v 
okviru t.i. nove Jugoslavije. Že leta 1942 je na partizanskem svo- 
bodnem ozemlju, ki je po okupatorjevih podatkih zajemalo dve tretjini 
t.i. Ljubljanske pokrajine, Boris Kidri= dva organa - narodno- 
osvobodilni svet in zbor odposlancev narodnoosvobodilnih odborov, 
ki pa se zaradi velike italijanske ofenzive ni mogel sestati, prezano- 
sno ozna=eval za vlado in parlament. Teh izrazov niso uporabljali 
pozneje, ko je zares izvoljeni (seveda le na Dolenjskem in No- 
tranjskem, od drugod so bili odposlanci delegirani) in množi=ni Zbor 
odposlancev slovenskega naroda v Ko=evju 3. oktobra 1943 izvolil 
120-=lanski Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO). Ta se je 
na svojem 1. zasedanju v <rnomlju 19. in 20. februarja 1944 
konstituiral kot predstavniški in zakonodajni organ, njegovo pred- 
sedstvo z odseki in komisijami pa je do izvolitve narodne vlade 
Slovenije 5. maja 1945 v Ajdovš=ini opravljalo tudi funkcijo vrhovnega 
izvršnega organa. 
Od srede leta 1944, ko je po sporazumu med Nacionalnim 
komitejem osvoboditve Jugoslavije (NKOJ) in predsednikom jugoslo- 
vanske vlade dr. Ivanom Subaši=em postajal za partizansko gibanje 
vedno bolj o=iten ugoden razplet vojne in še zlasti po vselitvi osrednjih 
organov NOB v Beograd, se je vedno bolj krepil jugoslovanski 
centralizem. Poverjeništva NKOJ so s svojimi navodili vedno bolj 
pogosto posegala v dejavnost organov slovenske državnosti, zlasti še 
na podro=ju notranjih in gospodarskih zadev, tudi partizanska vojska 
je postajala vse bolj jugoslovansko uniformirana. Na=elo nekaterih 
slovenskih pravnikov, izraženo v letih 1943 in 1944, da mora biti 
primarna suverenost federalnih enot pred suverenostjo federacije itd., 
se v jugoslovanskem središ=u ni upoštevalo. <e je Josip Broz - Tito 
jeseni 1943 še predvideval ustanovitev armad kot najve=jih parti- 
zanskih vojaških enot po federalnih enotah, jih je 1. januarja 1945 
za=el ustanavljati kot nacionalno mešane enote 1. marca 1945 
ustanovljene Jugoslovanske armade in je postopoma ukinil pokra- 
jinske glavne štabe NOV in PO oz. JA. Z vklju=itvijo slovenske 
partizanske vojske v JA je slovenski narod izgubil en atribut svoje 
suverenosti. 

72 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-195 J 
 Pogledi od zunaj na dogajanja na Slovenskem  
Zahodni zavezniki, tj. ustrezni dejavniki Velike Britanije in 
Združenih držav Amerike, so v za=etku dobivali podatke o razmerah 
v Jugoslaviji oz. v Sloveniji iz ve= virov - od svoje misije v štabu 
Draže Mihailovi7a, od jugoslovanske kraljeve vlade, od poslaništev 
v nevtralnih državah itd. Do podatkov so prihajali tudi z analizo 
izjav beguncev, radijskih oddaj in =asopisnih =lankov. Glede Slovenije 
so bila pomembna poro=ila, ki jih je dr. Miha Krek dobival od 
protirevolucionarnega vodstva iz Ljubljane ter jih nato pošiljal 
zavezniškim organom. Tako je do njih prihajala le njegova verzija 
razlage dogajanj, npr. spopada med partizani in vaškimi stražarji ter 
vzrokov za sodelovanje slednjih z italijanskim okupatorjem. Nekateri 
britanski politiki, npr. poslanik George Rendel, so kazali razumevanje 
za logiko take razlage. Vendar so se množili tudi druga=ni glasovi in 
Krekova "linija" je na londonskem radiu lahko svobodno prihajala 
do izraza le do srede leta 1942. Od takrat dalje je imela vedno ve=jo 
vlogo britanska cenzura in po odlo=itvi, da zahodni zavezniki 
podprejo partizane Josipa Broza - Tita in postopoma zapustijo Mi- 
hailovi7a, je tudi v oddajah londonskega radia prevladala partizan- 
ska usmeritev. Zavezniki so od svojih novih misij pri slovenskih 
partizanih dobivali poro=ila v povsem partizanskem duhu tudi zato, 
ker so bile te misije omejene le na partizanske vire. Po kapitulaciji 
Italije britanska obveš=evalna služba ni imela ve= predstavnikov pri 
slovenskih =etnikih, mreža polkovnika Vladimira Vauhnika pa je bila 
verjetno povezana le z obrobnimi britanskimi službami. Je pa konec 
avgusta 1944 vodja ameriške misije pri Mihailovi=u predlagal, naj 
pošljejo ameriškega =astnika k "nacionalistom" v Slovenijo. V tem 
kontekstu je vsaj pri Britancih prevladal politi=ni in vojaški prag- 
matizem in v skladu s prejetimi poro=ili je pri njih prevladal tudi zelo 
negativen vtis predvsem o generalu Leonu Rupniku. Ob tem je prišlo 
tudi do neposredne zavezniške propagandne dejavnosti; tako so npr. 
na Dolenjskem nekajkrat letala trosila letake s pozivi domobrancem, 
naj opustijo sodelovanje z nemškim okupatorjem in za=no sodelova- 
ti s partizani. 
Odnos slovenskih politikov v emigraciji do dogajanj v domovini 
je bil iz znanih razlogov najprej naklonjen protirevolucionarni strani 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) \ 73 
oziroma njeni razlagi vzrokov za taka dogajanja. Z bolj pluralnimi 
informacijami, po priznanju Tita za zaveznika in zaradi pritiska 
zaveznikov je tudi med njimi prišlo do diferenciacije. Tako se je, kot 
je bilo že omenjeno, kazalo v oddajah londonskega radia, v drugih 
javnih izjavah in nastopih v korist partizanov ter s kritiko politike 
meš=anskega vodstva in kolaboracije v domovini. Zvest prvotni 
opredelitvi in neomajni podpori in zagovarjanju protirevolucionarne 
opcije je ostajal ve=inoma samo dr. Miha Krek. Toda tudi drugi, ki so 
mislili druga=e, so se zavedali tragi=nosti razvoja v Sloveniji, predvsem 
pa jih je vedno bolj pri=elo skrbeti za usodo domobrancev. V Ljubljano 
so za=eli pošiljati poro=ila, naj premislijo o svoji taktiki, toda že konec 
leta 1943 so iz Ljubljane odgovarjali, da v tujini ne =utijo, ne vidijo 
dobro, kaj se v domovini pravzaprav dogaja, da jim gre za življenje in 
da ne morejo ravnati druga=e ter da bodo kljub druga=nemu mnenju 
"Londona" nadaljevali svojo pot. Kot poskus rešitve domobrancev 
gre razumeti predvsem govor dr. Alojzija Kuharja po londonskem 
radiu septembra 1944, podobno pa so izzveneli tudi pozivi Franca 
Snoja po njegovem prihodu na partizansko ozemlje. Poleti 1944 je 
tudi dr. Izidor Cankar v Rimu skušal osebno pregovoriti dr. Kreka in 
druge emigrantske politike za spremembo politike, s pismom pa tudi 
škofa dr. Rozmana. Potem ko je pri tem doživel odklonitev, je 
napovedal žalostno usodo domobrancev in zgodovinski propad 
Slovenske ljudske stranke. 
Pred koncem vojne 
V drugi polovici leta 1944 so se vsi trije poglavitni dejavniki na 
Slovenskem za=eli pripravljati na konec vojne. Fronte so se vedno 
bolj pomikale v notranjost Evrope in od nemškega rajha so za=ele 
odpadati njegove zaveznice druga za drugo: Romunija, Bolgarija, 
Finska in sta mu ostala zvesta le režima v Slovaški in Neodvisni 
državi Hrvatski. Nemški okupator je na Slovenskem in v bližnji 
Furlaniji za=el graditi ve= utrjenih =rt, v katerih naj bi se njegove 
oborožene sile upirale prodirajo=im silam protifašisti=ne koalicije. 
Za graditev je uporabljal dnevno od sto tiso= do dvesto tiso= delovnih 
mo=i in ogromne koli=ine gradbenega materiala. Za temi =rtami je 
utrjeval tudi posamezna mesta, v katerih naj bi vodili obrambo t.i. 

74 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
bojni komandanti, pripravljal razstrelitev pomembnih prometnih in 
drugih naprav, uni=eval partizanska ozemlja drugega za drugim itd. 
Tako kot v Nem=iji in Avstriji je tudi v delu zasedene Slovenije v t.i. 
Volkssturm vklju=eval mlade in starejše moške. Aprila 1945 je ve=ina 
slovenskega ozemlja postala t.i. zaledno obmo=je dveh velikih 
nemških skupin armad na vzhodni fronti ob Muri in Dravi ter na 
jugovzhodni fronti, ki je tekla še sredi jugoslovanskega ozemlja. 
Slovenska mesta in pomembne prometne ter industrijske naprave so 
bile v poslednjem obdobju vojne izpostavljene pogostim bombnim 
napadom ameriškega letalstva iz Italije, kar je tudi povzro=alo žrtve 
med civilnim prebivalstvom. 
Slovensko osvobodilno gibanje se je najprej pripravljalo na konec 
vojne že avgusta in v za=etku septembra 1944, ko je po obisku Josipa 
Broza - Tita pri zavezniških poveljstvih v Italiji in sestanku z britanskim 
premierom Winstonom Churchillom v Neaplju pri=akovalo zavez- 
niško izkrcanje na Jadranu. Predvidelo je vojaške operacije za 
=imprejšnjo zasedbo Trsta in Primorske in dolo=ilo na=ine delovanja 
politi=nih in oblastnih dejavnikov pod morebitno zavezniško zasedbo. 
Kljub nekaterim konkretnim zavezniškim vojaškim na=rtom za 
izkrcanje v severnem delu Jadrana (npr. na=rti "Gelignite", "Accom- 
plish", "Aniseed", "Antagonise", "Gradient" itd.) se je zavezniška 
vojaška dejavnost usmerjala drugam in je osvobajanje jugoslovanskega 
obmo=ja prepustila jugoslovanskim partizanom, ki so z mobilizacijo 
moštva v osvobojenem vzhodnem delu države postajali vedno bolj 
redna in od zaveznikov upoštevana armada. 
V poslednjih operacijah za osvoboditev Jugoslavije in obmo=ij, ki 
naj bi po vojni prišla v jugoslovansko državo, se je slovenska 
partizanska vojska operativno vklju=ila v skupne operacije Jugo- 
slovanske armade. 7. in 9. korpus sta morala sodelovati s 4. armado 
pri reško-tržaški operaciji in se nato tudi organizacijsko vklju=iti vanjo, 
4. (štajerska) cona pa s 3. armado in se nato tudi vklju=iti vanjo. S to 
vklju=itvijo, z vklju=itvijo precejšnjega dela slovenskih partizanskih 
enot v 2. (slovensko) divizijo Korpusa narodne obrambe Jugoslavije 
(KNOJ) in ukinitvijo glavnega štaba JA za Slovenijo maja 1945 je 
bilo tudi konec avtonomne slovenske partizanske vojske kot po- 
membnega atributa slovenske državnosti. Razen Prekmurja, ki ga je 
že v za=etku aprila 1945 osvobodila Rde=a armada, so vse druge 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) [ 75 
slovenske pokrajine osvobodile enote JA od 28. aprila do 15. maja 
1945. Politi=ni in strateški pomen slovenskega ozemlja z vsemi 
navzkrižji se je ponovno vidno izrazil ob koncu druge svetovne vojne 
v Evropi, ko se je na njem znašlo celo osem armad iz štirih vojska. 
Politi=ni in oblastni dejavniki slovenskega osvobodilnega gibanja 
so se od poznega poletja 1944 zlasti z izdelavo številnih elaboratov 
in na=rtov pripravljali na vzpostavitev uprave v mestih in trgih ter 
izbiro kadra zanjo, na zasedbo prometnih, industrijskih in drugih 
naprav ter tudi za delo na raznih podro=jih v novih, povojnih 
razmerah. Pripravam na "prevzem" oblasti in uprave po izgonu 
okupatorja je bil namenjen tudi drugi zbor aktivistov OF v <rnomlju 
v za=etku septembra 1944. Tisti mesec je Osvobodilna fronta sklenila, 
da se zapre za vstop morebitnih skupin, ki bi hotele imeti skupinski 
zna=aj, in je odprta le še za vstopanje posameznikov. Proglašene 
amnestije in roki za prestop iz nasprotnih oboroženih formacij v 
partizansko vojsko so imele nekaj uspeha le na Primorskem. Zbiranje 
podatkov o vojnih zlo=inih in zlo=incih je bila naloga marca 1944 
ustanovljene komisije za ugotavljanje zlo=inov okupatorjev in njihovih 
pomaga=ev za Slovenijo in njenih pokrajinskih podružnic. Po usta- 
novitvi na=elstva OZNA za Slovenijo junija 1944 in njenih po- 
krajinskih, okrožnih in okrajnih organov od avgusta 1944 dalje je 
na=elstvo OZNA za Slovenijo prevzelo zbiranje podatkov o kola- 
boracionistih in drugih nasprotnikih OF. Za njihovo povojno 
obravnavo je podatke iz raznih virov vnašalo na posebno kartoteko, 
ki ima nekaj tiso= listov (nikakor pa toliko kot navajajo nekateri 
pisci). So pa v tej kartoteki tudi listi nekaterih partizanov, ki jih OZNA 
nikakor ni mogla imeti za politi=ne nasprotnike. Ni še pojasnjeno, 
ali je OZNA ve=ino te kartoteke uporabila pri povojnem "=iš=e- 
nju". 
Kljub temu da je izgubilo podporo jugoslovanske kraljeve vlade 
ter tudi posredne stike z zahodnimi silami, je slovensko proti- 
revolucionarno vodstvo ob bližajo=em se koncu vojne moralo storiti 
nekaj, da bi politi=no vsaj preživelo. V strateškem pogledu je šlo za 
na=rt, ki ni bil nikdar popolnoma izdelan, da ob koncu vojne na 
Slovenskem organizirano prevzame oblast, prizna legitimnost kralja 
Petra II. in ponovno tudi generala Dražo Mihailovi=a vsaj za ozemlje 
Slovenije, ob tem pa bi se slovenske protirevolucionarne sile skupaj 

76 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
s srbskimi protirevolucionarnimi silami vojaško upirale prodirajo=i 
partizanski vojski. Ob tej "državljanski vojni" naj bi podobno kot v 
Gr=iji zahodni zavezniki posredovali na njihovi strani in jih zaš=itili. 
Pri tem so prezrli, da so Britanci v Gr=iji zaš=itili partizane pred 
partizani in ne kolaboracionistov pred partizani. Še bolj so si seveda 
želeli izkrcanja britanske in ameriške vojske na Jadranu in njuno 
zasedbo Slovenije ali vsaj njenega zahodnega dela. V tem smislu je 
vodstvo pošiljalo v tujino prošnje in pozive, pri =emer mu je za za=etek 
s svojim pozivom po zavezniški okupaciji leta 1944 pomagal tudi 
škof dr. Rozman. Proti koncu leta 1944 so v Ljubljani ustanovili 
Narodni odbor za Slovenijo, ki je na sicer bolj operativen na=in 
združeval iste politi=ne skupine kot predhodna Slovenska zaveza. 
Odbor je na podlagi t.i. Izjave z 29. oktobra 1944 obnovil osnovni 
politi=ni program protirevolucionarnega tabora. Skrivaj je za=el 
organizirati razne organe in pripravljati dokumente, ki naj bi bili 
potrebni za u=inkovit prevzem oblasti ob koncu vojne. Vse tri 
domobranske formacije in =etniške odrede ter še ilegalne legije je 
organiziral v "Slovensko narodno vojsko". Povezal se je z navzo=imi 
srbskimi vojaškimi in politi=nimi voditelji, s katerimi so poskušali 
oblikovati u=inkovito vojaško vodstvo, vendar niti v tej bližajo=i se 
eksistencialni stiski v protirevolucionarnem taboru ni prišlo do 
popolne enotnosti. V vojaškem pogledu je npr. general Rupnik 
na=rtoval poslednji odpor za vsako ceno v Zgornjesavski dolini, a je 
nato odstopil pod pritiskom Narodnega odbora za Slovenijo. Ta je 3. 
maja 1945 v Ljubljani organiziral zborovanje na Taboru, oblikoval 
narodno vlado za Slovenijo in razglasil prevzem oblasti v Združeni 
Sloveniji kot delu Kraljevine Jugoslavije. Kljub nekaterim na=rtom o 
umiku v Italijo se je politi=no vodstvo skupaj z vojaško silo umaknilo 
na Koroško. 
 Smrtne žrtve Slovencev v drugi svetovni vojni  
Druga svetovna vojna, v kateri je bila v letih 1941-1945 tudi 
Slovenija, je bila prva totalna vojna v =loveški zgodovini in ni potekala 
samo na frontah, temve= tudi v njihovem globokem zaledju. Ta vojna 
tudi ni bila samo boj za osvajanje spornih sosednih ozemelj in kolonij, 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) ; 77 
temve= tudi ideološka, iztrebljevalna, obrambna itd. Zato tudi njene 
smrtne žrtve niso bili samo vojaki, padli na frontah ali umrli zaradi 
ran in bolezni, temve= tudi civilno prebivalstvo, ki je izgubilo življenje 
iz raznih razlogov in v razli=nih okoliš=inah (bombardiranja, pokoli 
iz rasnih in drugih vzrokov itd.). Tako je bilo tudi na Slovenskem. V 
tem sestavku so navedeni samo podatki o nekaterih vrstah smrtnih 
žrtev med Slovenci v drugi svetovni vojni, kajti število vseh smrtnih 
žrtev še ni ugotovljeno niti približno. Po vojni so državne oblasti v 
prizadevanju za =imve=jo odškodnino iz premaganih držav navajale 
pretirano visoko število smrtnih žrtev (za celo Jugoslavijo npr. 
1,700.000), zato ima zgodovinopisje takšne podatke (tudi komisije 
za ugotavljanje zlo=inov okupatorjev in komisije za vojno škodo) za 
nezanesljive. <e pa so zgodovinopisje in nekatere ustanove in or- 
ganizacije posegali tudi na podro=je viktimologije, so lahko ugotavljali 
le število žrtev ene, tj. partizanske strani, in žrtev nacisti=nega in 
fašisti=nega nasilja in le v nekaj primerih število vseh žrtev. Vojaško 
zgodovinopisje je npr. za Slovenijo navedlo takšne podatke o smrtnih 
žrtvah: "V vrstah oboroženih enot NOV in Narodne zaš=ite, od 
pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja, v taboriš=ih in zaporih 
ter kot žrtve nacisti=nega terorja (je) izgubilo življenje okrog 46.000 
oseb." Nato navaja posamezne vrste smrtnih žrtev: v oboroženem 
boju padlih in za ranami umrlih okoli 16.000 oseb, v ujetniških in 
koncentracijskih taboriš=ih 9.000, od bombardiranj 1.600, okupa- 
torji in njihovi sodelavci pa naj bi pomorili okoli 19.400 civilnih 
oseb, med njimi okoli 2.500 talcev. (Narodnoosvobodilna vojna na 
Slovenskem 1941-1945. Ljubljana 1976, str. 1018-1021) Vendar že 
podatek o pomorjenih civilnih osebah pri=a o nezanesljivosti teh 
podatkov. Hrvaški demograf Vladimir Žerjavic navaja za Slovenijo 
47.000 oseb kot "skupno demografsko izgubo" in 38.000 oseb kot 
"vojno izgubo", med njimi naj bi jih 32.000 izgubilo življenje doma 
in 6.000 na tujem. (V Žeravi=: Gubici stanovništva Jugoslavije u 
drugom svjetskom ratu. Zagreb 1989, str. 41, 65) Do resni=nih 
podatkov se bo mogo=e dokopati le z njihovim zbiranjem po 
Posameznih skupinah žrtev in po manjših obmo=jih, kar je že v teku, 
vendar nekateri dejavniki za to ne kažejo pravega razumevanja. 

78 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
 Zna=aj vojne na Slovenskem 1941 -1945  
Zna=aj vojne na Slovenskem v letih 1941 -1945 ni bil enozna=en. 
Se med samo vojno so zanjo razne strani uporabljale razli=ne oznake. 
Partizanska stran jo je ve=inoma pojmovala kot narodnoosvobodilni 
boj, partizanski funkcionarji tudi kot revolucijo z raznimi prilastki 
(demokrati=na, slovenska, narodna itd.). Okupatorji so jo razglašali 
za banditsko vojno (Bandenkrieg, guerra dei ribelli) in v bojevanju 
niso uporabljali dolo=il ženevske konvencije, so jo pa v vojaškem 
pogledu pojmovali kot pravo vojno (guerra guerrigiata). Proti- 
revolucionarni tabor jo je razglašal kot komunisti=no revolucijo in 
kot državljansko vojno. Tudi v povojnem =asu jo razli=ne strani 
imenujejo razli=no. 
<e upoštevamo bistvo in celoto dogajanja na vsem slovenskem 
narodnem ozemlju v letih 1941-1945, sta bili osnovni zna=ilnosti 
tega obdobja fašisti=na in nacisti=na okupacija ter odpor okupa- 
torjem. Ker so okupatorji vse slovensko ozemlje imeli za ozemlje 
svojih držav, =eprav ga nemški okupator formalnopravno še ni 
priklju=il k nemškemu rajhu, so na njem vztrajali dokler so le mogli 
- italijanski do kapitulacije Italije, nemški in madžarski pa do konca 
vojne. Nacisti=na izro=itev Ljubljanske pokrajine in Gorenjske Leonu 
Rupniku oz. Narodnemu odboru za Slovenijo tri dni pred splošno 
kapitulacijo Nem=ije je bila le simboli=nega zna=aja. Tudi oboroženi 
odpor, ki se je v okviru Osvobodilne fronte slovenskega naroda 
razvijal od poletja 1941 dalje, je postopoma zajel vse slovensko 
narodno ozemlje ne glede na predvojne državne in nove okupatorjeve 
meje ter je trajal neprekinjeno dotlej, dokler ni bil okupator kon=no 
pregnan z njega. Protiokupatorski odpor ali osvobodilni boj je sprostil 
velike energije Slovencev in izbojeval pomembne dosežke na vojaškem 
in drugih podro=jih, kar je upoštevala tudi protifašisti=na koalicija. 
Med tremi možnostmi, ki so bile v usodnem letu 1941 pred 
slovensko družbo - takojšen ali kasnejši odpor ali vdano prenašanje 
okupacije - se je uveljavila opcija Komunisti=ne partije Slovenije oz. 
Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Pred vojno najmo=nejša 
stranka - Slovenska ljudska stranka - glede tega ni dobro ocenila 
razmer in razpoloženja ljudi, ki so bili protiokupatorsko razpoloženi, 
saj je na ve=ini slovenskega ozemlja šlo za narodovo preživetje, na 

SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945) ; 79 
drugem delu pa za globok prezir prebivalstva do države, proti kateri 
so se že v avstrijski vojski bojevali slovenski fantje in možje, ki je 
hlepela po slovenski zemlji in je njen režim že skoraj dvajset let 
nacionalno zatiral Slovence. Pozivu KPS in OF na odpor so se v 
precejšnji meri odzvali tudi tisti, ki so bili pred okupacijo na nek 
na=in povezani s SLS ali vsaj njeni volivci in so med njimi tudi spon- 
tano nastajale odporniške skupine. Komunisti=ni partiji Slovenije in 
Osvobodilni fronti nasprotni protikomunisti=ni tabor v Ljubljani bi 
lahko drugo pot - organiziranje takojšnjega odpora proti okupatorjem 
- izbral le v prvih mesecih okupacije, pozneje sta mu to onemogo=ala 
obojestransko izklju=evanje in velika premo= partizanskega tabora. 
Protikomunisti=ni tabor si zaradi tega in tudi zaradi okupacijskega 
sistema na nemškem zasedbenem obmo=ju, na avstrijskem Koroškem 
in vedenja fašisti=nih oblasti na Primorskem ni mogel ustvariti 
pomembnejših položajev zunaj Ljubljanske pokrajine in je lahko šele 
pozneje z okupatorjevo privolitvijo razvil svojo dejavnost na Go- 
renjskem in v manjši meri na Primorskem. 
Pri organiziranju odpora je KPS, o kateri je bilo med ljudmi kar 
precej pomislekov, s svojimi izkušnjami ilegalnega delovanja in z 
vojaško disciplino svoje organizacije pokazala veliko sposobnost pri 
pripravi in širjenju osvobodilnega boja. Tako je tudi za=ela krepiti 
svojo vlogo in osvobodilni boj uporabljati in izrabljati tudi za 
uresni=evanje svojih strateških ciljev, tj. za prevzem oblasti in izvedbo 
socialisti=ne revolucije. Ob prizadevanjih za uni=enje ali izgon 
okupatorjev, tj. za narodno osvoboditev, za podporo napadeni "prvi 
socialisti=ni državi" Sovjetski zvezi, ob vojaškem prispevku k boje- 
vanju protifašisti=ne koalicije itd., je KPS še med vojno, zlasti po 
Dolomitski izjavi, prevzela vodilno, monopolno vlogo ter do=akala 
konec vojne s celovitim sistemom oblasti in državo (s sicer omejeno 
suverenostjo). To ji je omogo=ilo "takojšen prehod v proletarsko 
revolucijo". <eprav so funkcionarji KPS med vojno izjavljali, da v 
razvoju revolucije ne gre za "etape", bi lahko dogajanje v Sloveniji 
med vojno s stališ=a globalnih in specifi=nih rezultatov oz. z vidika 
objektivnih posledic ozna=ili tudi kot "prvo etapo revolucije". 
Tako so razumeli in doživljali bistvo odporniškega gibanja tudi 
njegovi nasprotniki, predvsem vodstvo meš=anskega protirevo- 
lucionarnega tabora, ki je imelo sebe za nosilca kontinuitete in 

80 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
legitimnega predstavnika slovenskega naroda, Osvobodilno fronto 
na =elu s KPS pa za nedovoljeno diverzijo v izjemnih =asih. Šlo je 
tudi za razliko v ocenjevanju, kateri so bistveni interesi pod okupacijo 
in katera je najbolj racionalna taktika v odnosu do okupatorjev in 
katera politi=na sila in kakšen družbenopoliti=en red bo vladal v 
Sloveniji (oz. v Jugoslaviji). Da bi prepre=il razvoj v revolucionarni 
smeri, se je meš=anski protirevolucionarni tabor odlo=il za vojaško- 
policijsko kolaboracijo z italijanskim in nato tudi z nemškim 
okupatorjem. Zato lahko medsebojne spopade med Slovenci v 
Ljubljanski pokrajini od poletja 1942 dalje ozna=imo za državljansko 
vojno v razmerah okupacije. Funkcionalna kolaboracija v Ljubljanski 
pokrajini je koristila okupatorjema, zato jo je nemški okupator odobril 
tudi drugod, vendar razen morda na Gorenjskem takšen razvoj ni 
presegel koli=inskega praga, da bi lahko dogajanje ozna=ili za 
državljansko vojno. <e torej upoštevamo vse slovensko ozemlje in 
ves vojni =as, lahko državljansko vojno na Slovenskem ozna=ujemo 
kot =asovno in krajevno omejen pojav. 

SLOVENCI VFEDERAT1VNI JUGOSLAVIJI (1945-1955) ; 81 
SLOVENCI V FEDERATIVNI 
JUGOSLAVIJI (1945-1955) 
Mednarodni položaj v desetletju po drugi svetovni vojni 
Leto 1945 pomeni poleg konca druge svetovne vojne z vojaškim 
porazom držav z nacionalsocialisti=no in fašisti=no politiko tudi konec 
t.i. antihitlerjevske koalicije, v kateri sta sodelovala oba ideološko- 
politi=na nasprotna si pola (komunisti=ni in zahodnodemokrati=ni). 
Konec tega zavezništva je pomenil za=etek t.i. hladne vojne in 
blokovske razdelitve sveta, ki se je kazal že med vojno. Medvojne 
napetosti so se dokon=no prelile v jasna nasprotja že na jaltsko-krimski 
konferenci (4.-11. februarja 1945), ko so zavezniki že mogli govoriti 
o povojni ureditvi sveta s perspektivo skorajšnjega konca vojne. 
Mednarodni položaj in razmerje sil sta bila ob koncu druge 
svetovne vojne temeljito spremenjena: Evropa je prešla zenit svoje 
pomembnosti, svetovnega razvoja nista narekovali ve= Velika Britanija 
in Francija, temve= ZDA in Sovjetska zveza. Socializem, kot državna 
doktrina pred vojno odrinjen na obrobje, je po vojni predvsem zaradi 
zmagovite SZ dobil neslutene razsežnosti, tako v Evropi kot tudi 
drugod. Že takoj po vojni je zato prišlo do tekmovanja velikih sil, ki 
sta želeli osvojiti =im ve= politi=nega in geografskega prostora. Novi 
velesili, ZDA in SZ, si nista prizadevali le pridobiti materialne in 
ozemeljske koristi, pomembnejša je namre= postajala ideološka plat 
boja. Njuni interesi so se prepletali in na "križiš=ih" so izbruhnili 
tudi vojni spopadi, =eprav se je kmalu pokazalo, da je realna politika 
ohranjanje položaja "status quo". 
Razpadla antihitlerjevska koalicija je bila tudi fizi=no razdeljena s 
t.i. železno zaveso, razprostrto od Baltika do Trsta. Ob njej so nastali 
trije pomembnejši problemi hladne vojne v Evropi: nemško, av- 
strijsko, tržaško vprašanje; slednji dve sta se neposredno dotikali 
slovenskih meja. 
V prvih desetih letih po vojni je bil položaj v Evropi in svetu že 
dokaj jasen. Ideološka in politi=na bloka sta že bila oblikovana, utrjena 
je bila "železna zavesa". Aprioristi=na politi=no-ideološka dogmatika 

82 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
je razburjala politi=no življenje posameznih držav. Deliri=na antikomu- 
nisti=na evforija, ki se je stopnjevala na zahodu (vrhunec je dosegla v 
makartizmu v ZDA), je bila nasprotje agresivne "antiimperialisti=ne" 
gonje na vzhodu. Najaktualnejši problemi Evrope se zato niso reševali, 
saj so z reševanjem zavestno zavla=evali na obeh straneh. 
V hladni vojni je bila Sovjetska zveza nedvomno država, ki je v 
povojnem =asu dosegla izjemen vzpon mednarodnega pomena; hkrati 
s tem je rasel tudi vpliv komunizma. Temelj hladne vojne in glavni 
razlog zanjo je zato postalo širjenje komunizma/socializma v svetu, 
predvsem še v Evropi. Temu so se ZDA odlo=no zoperstavile s politiko 
poudarjenega protikomunizma, ki so jo izvajale z gospodarskimi 
ukrepi, s politiko zavezništva, oblikovanjem vojaških paktov. S 
Trumanovo doktrino (12. marca 1947), Marshallovim na=rtom (5. 
junija 1947) in Eisenhowerjevo politiko odrivanja sovjetskega bloka 
(rollback) je postalo o=itno, da nasprotja med obema blokoma ne 
bodo kratkotrajna. Med vidnejše odseve delitve sveta sodijo teri- 
torialne in ideološke delitve Koreje, Vietnama in Nem=ije z Berli- 
nom. 
Protikomunisti=no Trumanovo doktrino in njeno ekonomsko 
nadgradnjo, Marshallov na=rt, je SZ sprejela izrazito odklonilno. 
Posebej Marshallov na=rt je namre= povzro=il resno razpoko v 
sovjetskem taboru in prvi= po vojni so se pokazali znaki neenotnosti. 
Zato ni =udno, da se je SZ že kar sredi prepira s svojimi sateliti o 
vsebini in namenu Marshallovega na=rta odlo=ila uresni=iti idejo - o 
kateri je že leta 1945 in 1946 Stalin razpravljal s Titom - o ustanovitvi 
nekakšnega posvetovalnega organa, ki naj bi združeval komunisti=- 
ne in delavske stranke Evrope. Rezultat tega je bil konec septembra 
1947 ustanovljeni Informativni biro komunisti=nih partij (Inform- 
biro). 
V socialisti=nem taboru so se kazale razpoke, ki jih je "hegemon" 
SZ lepila s prisilno enotnostjo. Strah pred razpadom socialisti=nega 
tabora je bil stalno prisoten in je bil vzrok za vse mogo=e ukrepe - 
tudi sodno preganjanje "notranjih sovražnikov" - da do tega ne bi 
prišlo. 
Svet je v tem =asu živel v vsakodnevnem stresu; zahodna in 
vzhodna politika sta izvajali propagandno vojno. To je bilo izredno 
nestabilno in politi=no živ=no razdobje v svetovni zgodovini. Na 

SLOVENCI V FEDERATIVNI JUGOSLAVIJI (1945-1955) ; 83 
vojaškem podro=ju je "pat pozicija" omogo=ala relativen mir in 
prepre=evala vojaške spopade širšega obsega. 
 Politi=ni razvoj Slovenije 1945 -1948  
S koncem druge svetovne vojne sta novi slovenski narodno- 
politi=ni položaj opredeljevali dve temeljni zna=ilnosti: po eni strani 
je sodelovanje slovenske narodnoosvobodilne vojske v zmagoviti 
antifašisti=ni koaliciji pripomoglo, da so Slovenci kot narod preživeli, 
kar je dvignilo narodno samozavest. Po drugi strani je bil konec vojne 
za=etek novega obdobja revolucionarnega spreminjanja države in 
družbe. Priklju=eno je bilo ozemlje slovenske Primorske, =eprav mejno 
vprašanje še ni bilo rešeno. Jugoslovanska armada in slovenski 
partizani pa so se pod pritiskom zaveznikov morali umakniti iz Trsta 
in okolice (Beograjski sporazum 12. junija 1945) ter z avstrijske 
Koroške (20. maja 1945). 
Na politi=nem in gospodarskem podro=ju se je v Jugoslaviji 
nadaljevalo že med vojno za=eto odlo=anje iz državnega centra. 
Slovenija se je morala odre=i nekaterim med vojno pridobljenim 
klju=nim atributom državnosti (lastni vojski), slovenski organi oblasti 
pa so vedno bolj postajali izvrševalci politike, oblikovane v zveznih 
oblastnih in politi=nih organih. Temu slovensko politi=no vodstvo ni 
odlo=neje nasprotovalo. 
Jugoslovanski politi=ni in družbeni razvoj je v letih od 1945 do 
1948 v veliki meri sledil sovjetskemu vzoru. Izkazovala pa se je 
jugoslovanska druga=nost zaradi zmage narodnoosvobodilnega 
gibanja v drugi svetovni vojni, zaradi relativno višje razvitosti, zaradi 
mednarodnopoliti=nih okoliš=in, razmeroma kratkega obdobja 
posnemanja sovjetskega modela in dejstva, da so jugoslovanski 
komunisti bolj upoštevali svoje izkušnje kot sovjetske. Druga=e so 
bili urejeni mednacionalni odnosi, izhajajo=i iz avnojskih na=el o 
federativni ureditvi ve=nacionalne države, enakopravnosti narodov, 
brez izrazite prevlade enega naroda, =eprav je sovjetska ustavna 
ureditev formalno na nekaterih podro=jih puš=ala ve= pravic kot 
jugoslovanska (pravica do lastne vojske in neposrednega navezovanja 
diplomatskih odnosov z drugimi državami). 

84 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
Politi=ne spremembe, za=ete v =asu osvobodilne vojne, so bile 
potrjene z razglasitvijo republike 29. novembra 1945 in s sprejemom 
ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije 31. januarja 1946. 
V tem =asu je prevzela oblast in se kot edina politi=na sila utrdila 
Komunisti=na partija. Vzpostavljena je bila t.i. partijska država, 
politi=ni sistem, v katerem sta bili partija in država poistoveteni in 
sta dobili vlogo absolutno odlo=ujo=ih družbenih dejavnikov. 
Komunisti=na partija je izšla iz vojne kot zmagovita in edina 
politi=na sila in je imela v rokah vzvode zakonodajne in izvršne oblasti, 
vpliv na sodiš=a in kontrolo nad represivnim aparatom. Vsi družbeni 
segmenti, vklju=no z gospodarstvom, so bili vodeni na centraliziran 
na=in, pri =emer je imel vodilno vlogo politbiro KP. Ve=ino vodilnih 
funkcij v Sloveniji (ve= kot 70 %, klju=ne položaje pa prakti=no v 
celoti), so obdržali oziroma zasedali =lani KPS. 
Do leta 1948 in svojega 5. kongresa je bila KPJ formalno del 
Ljudske fronte Jugoslavije in svojega politi=nega delovanja ni 
formalno registrirala. Delovala je kot kadrovska stranka, ki je =lane 
sprejemala po dolo=enih merilih. Poudarek je bil na delavstvu, =eprav 
je prav v industrijskih središ=ih na Štajerskem zaradi "sektašenja" 
bilo =lanov KPS sorazmerno malo (npr. v Trbovljah konec leta 1946 
661 =lanov). Število =lanov je hitro raslo: konec leta 1945 je bilo 
=lanov KPS 4.980, v za=etku leta 1947 12.800, konec istega leta 
24.100, novembra 1948 na 2. kongresu KPS, ko je bilo njenega 
vodenja politike predvsem preko OF in LF konec, pa je imela 37.960 
=lanov in 7.700 kandidatov. 
Osvobodilna fronta (OF) je svoj koalicijski zna=aj izgubila že med 
vojno, tako da se njena politi=na vloga in dejavnost ob koncu vojne 
ni bistveno spremenila. OF se je ozna=ila za "edinega politi=nega 
predstavnika za vso Slovenijo". Nove naloge in organizacijska na=ela 
je dobila na 1. kongresu OF v Ljubljani (Tivoli, 15. in 16. julij 1945), 
na katerem so sprejeli program, izražen v razširjenih Temeljnih to=kah 
OF. <lan je bil lahko vsak državljan, ki je pristal na ta program in ki 
se ni pregrešil zoper narodno =ast. Razširjena je bila z množi=nimi 
organizacijami, kot so Enotni sindikati Slovenije, Antifašisti=na zveza 
žena, Ljudska mladina Slovenije itd. OF je bila edina organizacijska 
oblika, v kateri je potekalo politi=no življenje. Za neposredno nalogo 
si je OF postavila nadzor nad delovanjem oblastnih organov in 

SLOVENCI V FEDERATIVNI JUGOSLAVIJI (1945-1955) 85 
organizacij oz. njihovo usmerjanje in delovno mobilizacijo pri obnovi 
domovine. 
Kljub predvideni široki zasnovi delovanja je preko OF svojo 
politiko dejansko uresni=evala KP OF je izgubljala svojo samostojno 
politi=no vlogo, postajala je prenašalec politi=ne volje in prakse KP 
OF - v njej so klju=ne položaje zasedali =lani KP - je prevzela vlogo 
politi=nega nosilca oblasti, ki se je kazala v kontroli in usmerjanju 
delovanja organov oblasti. Avgusta 1945 se je OF formalno vklju=ila 
v Ljudsko fronto Jugoslavije (LFJ). 
Program LFJ je bil do leta 1949 hkrati tudi program KP Poleg 
splošnih ciljev, sprejemljivih za ve=ino slojev (republikanska oblika 
vladavine, omogo=anje klasi=nih demokrati=nih pravic, kot so 
svoboda govora, združevanja, tiska, prepri=anja, veroizpovedi in 
tajnih volitev, ozemeljska celovitost, bratstvo in enotnost, obnova, 
izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev), je vseboval tudi pou- 
darjeno sodelovanje s Sovjetsko zvezo in nekatere revolucionarne 
cilje. To je bilo v prvi vrsti spreminjanje lastniških in ekonomskih 
odnosov. Na 3. kongresu LFJ v za=etku leta 1949 se je situacija obrnila 
- program KPJ, sprejet na 5. kongresu leta 1948, je postal tudi pro- 
gram LFJ. 
Temelj družbene ureditve je bil sistem ljudske demokracije, ki je 
sicer formalno še ohranjal nekatere prvine klasi=ne parlamentarne 
oblasti (tudi svoboda politi=nega združevanja, kar je izhajalo iz 
sporazuma Tito-Šubaši=), vendar z osrednjo vlogo Ljudske fronte v 
politi=nem prostoru. Sistem ljudske demokracije je bil zamišljen kot 
prehoden sistem, s pomo=jo katerega naj bi bil po izvedbi revolu- 
cionarnih ukrepov dosežen glavni cilj - socializem po sovjetskem 
vzoru. 
Povojna oblast je imela zna=aj ljudske oblasti, ki se je v na- 
rodnoosvobodilnem taboru oblikovala med drugo svetovno vojno, s 
temeljnim na=elom, da vsa oblast izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu, 
to pa svojo oblast uresni=uje preko izvoljenih predstavniških organov 
državne oblasti - ljudskih odborov. Hkrati se je formiral oblastni 
sloj, ki se je precej razširil. Poleg oblastne strukture je namre= nova 
oblast oblikovala še vzporedno politi=no strukturo, tako da so se z 
enakimi vprašanji ubadali v resornem ministrstvu in v pristojnih 
komisijah politi=nih organizacij. Komunisti=na partija je pri tem 

86 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
zagovarjala podvajanje funkcij, tako da so bile državne in strankarske 
funkcije v rokah istega =loveka (predsednik vlade je bil hkrati sekretar 
CK KPS in tudi sekretar GO IO OF, na=elnik agitpropa je bil hkrati 
minister za prosveto ipd.). 
Politi=na opozicija je imela možnost delovanja znotraj LFJ, pa 
tudi zunaj nje (pravno formalno do leta 1965). Politi=nim strankam 
je bila dopuš=ena možnost delovanja, toda tega slovenske predvojne 
politi=ne stranke niso izkoristile, niso prijavile delovanja in se niso 
registrirale. V Jugoslaviji je delovanje obnovilo 9 strank. Tudi v 
razširjeni AVNOJ oziroma Za=asno ljudsko skupš=ino DFJ so bili iz 
vrst predvojnih slovenskih poslancev (izvoljenih leta 1938) kooptirani 
le trije poslanci JRZ oziroma SLS. V Sloveniji organizirana politi=na 
opozicija ni sodelovala niti na volitvah v jugoslovansko in slovensko 
ustavodajno skupš=ino (november 1945, oktober 1946). 
Javni izraz politi=nega nasprotovanja oblasti je bila izjava škofovske 
konference katoliških škofov Jugoslavije (pastirsko pismo) septembra 
1945, v katerem so vernikom pojasnjevali kritike katoliške cerkve 
na ra=un nove državne oblasti, zlasti pred volitvami v ustavodajno 
skupš=ino. Pisma, napisanega predvsem na pobudo zagrebškega 
nadškofa dr. Alojzija Stepinca, veliko župnikov v Sloveniji bodisi 
zaradi lojalnosti do OF bodisi zaradi politi=nih pritiskov pri nedeljskih 
mašah ni bralo. Vodstvo ljubljanske škofije je pred tem (11. julija 
1945) na zahtevo Narodne vlade Slovenije podalo izjavo o lojalnosti 
katoliške cerkve novi oblasti in v njej tudi obžalovalo svoje medvojno 
ravnanje. 
Nova politi=na organiziranost je prinesla veliko razo=aranje tudi 
nekdanjim zaveznikom v Osvobodilni fronti. Nekateri od teh (npr. 
Edvard Kocbek) so partijskemu vodstvu o=itali, da si je prisvojilo 
vso oblast, vendar so vodilni komunisti te o=itke zavra=ali, postopoma 
pa s kritiki znotraj Ljudske fronte in Komunisti=ne partije tudi 
obra=unali. Nekdanji frontovski pluralizem pa se je deloma vendarle 
ohranil in postal podlaga za krepitev opozicijskih sil v kasnejših letih. 
Volitve so bile bolj tekmovanje, kje bodo dosegli višjo volilno 
udeležbo in v kakšnem =asu, kot pa dejanski izraz merjenja politi=ne 
mo=i. Kandidatne liste, na katerih je bilo ve= kandidatov, je postavljala 
OF, medtem ko opozicija zunaj LF na volitvah v ustavodajno 
skupš=ino Jugoslavije (11. novembra 1945) zaradi omejevanja 

SLOVENCI VFEDERATIVNI JUGOSLAVIJI (1945-1955) 87 
dejavnosti ni sodelovala. Na voliš=ih so bile poleg volilnih skrinjic 
za OF nameš=ene tudi t.i. "=rne skrinjice" (brez liste). V Sloveniji je 
na teh volitvah zmagala lista Osvobodilne fronte Slovenije zaradi 
svojih medvojnih zaslug, pa tudi onemogo=anja delovanja že sicer 
šibke opozicije, odvzetja volilne pravice do 10 % volilnih upra- 
vi=encev, specifi=nega na=ina izvajanja volitev, ki je omogo=al kontrolo 
nad glasovanjem volivcev in premeš=anje volilnih kroglic. V nekaterih 
volilnih okrajih, zlasti na Štajerskem, so bili rezultati za edino listo 
slabi, v okrajih Radgona in Lendava pa je doživela poraz. Ne glede 
na napake v izvedbi volitev so tuji predstavniki ocenjevali, da je 
Ljudska fronta v =asu volitev v Jugoslaviji uživala ve=insko podporo 
prebivalstva, ki pa je za=ela zaradi represivnih ukrepov novih oblasti 
naglo usihati. 
Ustava Federativne ljudske republike Jugoslavije je bila sprejeta 
brez glasu proti, v njeni zasnovi pa je bil opazen vpliv sovjetske ustave. 
Po ustavi je oblast izhajala iz ljudstva. Socializem kot družbeni sistem 
v ustavi ni bil omenjen. Za državno lastnino so bila razglašena naj- 
pomembnejša proizvodna sredstva, ves tuji kapital, uvedena je bila 
agrarna reforma. Poleg državne je dopuš=ala še zadružno in privatno 
lastnino. Ustava je Jugoslavijo opredeljevala kot "zvezno narodno 
državo republikanske oblike, skupnost enakopravnih narodov, ki so 
na temelju pravice do samoodlo=be, vklju=no s pravico do odcepitve, 
izrazili svojo voljo, da živijo v federativni državi." V skladu s 
federativno ureditvijo je imela ljudska skupš=ina dva zbora: zvezni 
zbor in zbor narodov; v prvega so volili vsi volilni upravi=enci na 
osnovi splošne volilne pravice (en predstavnik na 50.000 prebivalcev), 
v zbor narodov pa je vsaka republika volila po 30 poslancev (avto- 
nomna pokrajina Vojvodina 20, Kosovsko-metohijska oblast 15). 
Na volitvah v slovensko ustavodajno skupš=ino (27. oktobra 
1946) je z veliko ve=ino zmagala lista OF. Organizirane opozicije 
tako kot na volitvah v zvezno skupš=ino ni bilo, pred volitvami so 
bila organizirana le množi=na zborovanja v podporo Osvobodilni 
fronti. 
Ustavodajna skupš=ina LRS je 17. januarja 1947 izglasovala prvo 
slovensko ustavo. Republiška ustava je temeljila na dolo=bah ustave 
Federativne ljudske republike Jugoslavije, v nacionalnem pogledu je 
izražala temeljne pridobitve narodnoosvobodilnega boja: lastno 
državnost v okviru federativne Jugoslavije in pravico do samoodlo=be, 

88 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1935 
vklju=no s pravico do odcepitve. Ljudska Republika Slovenija je bila 
po ustavi ljudska država republikanske oblike. 
Ljudska oblast je temeljila na na=elu samouprave teritorialnih enot 
(od kraja preko okrajev, okrožij do republike in federacije), toda v 
praksi so bili nižji organi podrejeni višjim, tako da se je uveljavil 
strogi centralizem. Resni=no oblast so imeli zvezni organi, tudi 
slovenska ministrstva so bila podrejena zveznim. Ve= pristojnosti so 
v prvem obdobju ohranila le resorna ministrstva za prosveto, kulturo, 
zdravstvo in sociale 
V veliki odvisnosti od zveznih organov so bili gospodarski resorji, 
zlasti pa urejanje vojaških in notranjih zadev. Od maja 1945 ni imela 
slovenska vlada nikakršnih pristojnosti v vojaških zadevah, nacionalne 
slovenske enote pa so bile s=asoma odpravljene. 
Notranja uprava je bila centralizirana že leta 1944 z ustanovitvijo 
Oddelka za zaš=ito naroda in podreditvijo slovenskih enot Vojske 
državne varnosti neposredno poverjeništvu za narodno obrambo 
NKOJ (kasneje ministrstvu za obrambo). Pod nadzorom slovenskega 
ministrstva za notranje zadeve so ostale le enote Narodne milice. 
OZNA je dobila poleg pristojnosti državne varnosti še veliko vlogo 
v sodstvu. Vodila je preiskovalne postopke, zasliševala osumljence, 
vlagala obtožnice in pripravljala gradivo za sodne procese. O svojem 
delu je poro=ala neposredno zveznemu organu, tako da tudi slovenski 
oblastni organi niso veliko vedeli o njenem delovanju in niso reagirali 
ob številnih pritožbah prebivalcev na ra=un nepravilnosti OZNE. 
Spreminjanje družbene ureditve so spremljale razne oblike nasilja. 
Nasilje je bilo hkrati maš=evanje za medvojno ravnanje resni=nih in 
domnevnih sodelavcev okupatorja (t.i. retorzija) in obra=un z 
razrednimi nasprotniki oz. tistimi, ki naj bi po partijski ideologiji to 
bili. Z revolucionarnimi ukrepi naj bi se na hitro spremenila socialna 
struktura slovenskega prebivalstva, slovenski narod pa naj bi doživel 
tudi "moralno o=iš=enje." 
Med najbolj nasilnimi dejanji je bil izvensodni poboj domobrancev, 
ki so jih med 27. in 31. majem 1945 vrnile britanske vojaške oblasti 
z Vetrinjskega polja (po razli=nih virih je bilo v celoti vrnjenih med 
8.000 in 12.000, okrog 2.000 pa je bilo zajetih še na slovenskih 
tleh). OZNA in Korpus narodne odbrane Jugoslavije sta domobrance 
spravljala v ve= sprejemnih taboriš=, kjer so bili po kratkem postopku 

SLOVENCI V FEDERATIVNI JUGOSLAVIJI (1945-1955) 89 
razdeljeni v tri skupine (za izpustitev, za izro=itev vojaškemu sodiš=u 
in za usmrtitev). Po razli=nih virih je bilo usmr=enih med 7.000 in 
12.000 domobrancev (po dosedanjih ugotovitvah slovenskega 
zgodovinopisja med 7.000 in 8.000); najbolj znana moriš=a so pod 
Krenom in pri Macesnovi Gorici v Rogu ter v opuš=enih jaških 
premogovnikov pri Hrastniku in v Hudi jami pri Laškem, znani pa 
so tudi drugi kraji v okolici Celja, Novega mesta, Škofje Loke in na 
Pohorju. Poleg slovenskih domobrancev je bilo prav tako brez 
predhodnega sojenja usmr=enih tudi ve= tiso= vrnjenih hrvatskih 
domobranov, ustašev, =etnikov in pripadnikov drugih oboroženih 
formacij, pa tudi doma=ih Nemcev in še neugotovljeno število 
civilistov. O usodi vrnjenih domobrancev in pripadnikov drugih 
vojaških formacij je odlo=alo jugoslovansko vojaško in politi=no 
vodstvo. 
Politi=ni sistem, temelje= na na=elu pritegovanja množic v politi=no 
življenje prek OF (t.i. ljudska demokracija), je KP izrabila za obra=un 
z meš=ansko opozicijo in za podreditev medvojnih politi=nih zavez- 
nikov. Oblast je proti potencialni opoziciji nastopila s sodnimi procesi. 
Osnovni namen procesov s politi=nim ozadjem je bil "razkrinkavanje 
protiljudskosti" starojugoslovanskega režima, obra=unati z razrednimi 
nasprotniki (trgovci, industrialci, kulaki), pa tudi s Cerkvijo in 
pripadniki nemške manjšine ter zapleniti njihova premoženja. Poli- 
ti=ni sodni procesi so bili umeš=eni med druge procese (pri katerih 
so bili nekateri obtoženci oz. obsojenci dejansko krivi), npr. proti 
vojnim zlo=incem, kolaboracionistom, vojnim dobi=karjem, špe- 
kulantom in kriminalcem, da bi tako prenesli ogor=enost in jezo ljudi 
zaradi medvojnih zlo=inov in storjenih kriminalnih dejanj tudi na 
obtožene za povojno politi=no delovanje proti oblasti. Podlaga za 
procese je bila najve=krat politi=na in ne strokovna odlo=itev, precejšen 
del procesov je potekal pred izrednimi sodiš=i in po hitrem postopku. 
Branilci so bili podvrženi hudemu pritisku javnosti in tiska, poj- 
movanje tedanje zakonodaje in vloge sodiš= je bilo v funkciji 
razrednega boja, predvsem podržavljenja lastnine. Politika je sodiš=a 
štela za "borbene organe", ki se borijo proti razrednim sovražnikom. 
Sodni procesi s politi=nim ozadjem so imeli mnoge zna=ilnosti 
stalinisti=nih procesov. Za razliko od sovjetskih stalinisti=nih procesov 

90 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
v Sloveniji niso obra=unavali s politi=no opozicijo, ki bi lahko bila 
enakopraven politi=ni konkurent novi oblasti. 
Med najbolj zna=ilnimi povojnimi procesi so bili procesi pred 
sodiš=i narodne =asti, katerih namen je bil uveljavljati moralna na=ela 
iz NOB (obsojencem so poleg zapornih kazni pogosto zaplenili tudi 
premoženje in jim odvzeli državljanske pravice) procesi proti na- 
cisti=nim vojnim zlo=incem, proti sodelavcem okupatorja, terori- 
sti=nim skupinam, vohunom, saboterjem in organizatorjem "kraljeve" 
vojske v domovini, procesi proti trgovcem in industrialcem in t.i. 
"kulaški" procesi. Med politi=nimi procesi izstopajo Nagodetov 
proces (julij 1947), deloma duhovniški procesi (sodijo v razli=ne 
kategorije) in dachauski procesi (1948-1949). Pri slednjih je šlo za 
politi=ni obra=un znotraj KPS in so nosili tipi=no obeležje stalinskih 
sodnih procesov (skonstruirane oz. izmišljene obtožbe, sojenje 
pripadnikom iste stranke oz. ideološkim istomišljenikom). Politi=no 
ozadje so imeli deloma še drugi sodni procesi. 
Sodstvo je postalo sredstvo razrednega boja in je temeljilo na 
politi=no zanesljivem, a strokovno neusposobljenem kadru. V javnem 
tožilstvu LRS je bilo npr. leta 1945 od 57 uslužbenih 48 z ustrezno 
izobrazbo (pravno fakulteto), leta 1949 pa od 164 le 81, torej manj 
kot polovica. 
Poleg sodnih procesov so nove oblasti opozicijo ali domnevno 
opozicijo skušale onemogo=iti tudi na druge na=ine, zlasti z de- 
javnostjo OZNE in kasneje Uprave državne varnosti (UDV). Ker so 
za najmo=nejšo opozicijsko silo štele katoliško cerkev, so še posebej 
proti njej izpeljale vrsto politi=nih, administrativnih, ekonomskih, 
sodnih in drugih ukrepov. Oblast je na ta na=in mo=no zmanjšala 
vpliv katoliške cerkve na vseh podro=jih družbenega življenja. 
Po podatkih javnega tožilstva LRS je bilo v letih 1947-49 pred 
rednimi sodiš=i v Sloveniji na smrt obsojenih 124 oseb, od tega za 
kriminalna dejanja (uboji, razbojništva ipd.) le 8. V letih 1948-1950 
je bilo letno okrog 1000 politi=nih obsojencev, leta 1952 207 in leta 
1953 91. Natan=no število politi=nih obsojencev do leta 1948 še ni 
ugotovljeno. 
Povojna oblast je zagovarjala in vzpostavljala ve=jo socialno 
enakost, =eprav se je na drugi strani v prvih letih po vojni izoblikoval 
nov priviligiran sloj. Privilegiji so izhajali iz politi=nega položaja 

SLOVENCI VFEDERATIVNI JUGOSLAVIJI (1945-1955) 91 
posameznika. Kljub deklarirani enakosti pred zakonom je bila 
politi=na karakteristika tista, ki je odlo=ala, ali bo posameznik deležen 
ugodnosti ali ne. Med izrazitimi privilegiji so bili oficirski in 
funkcionarski magazini (do za=etka petdesetih let). Pri socialnem in 
zdravstvenem varstvu, zaposlovanju, šolstvu in kulturi je bila lahko 
tudi negativna politi=na karakteristika vzrok, da posameznik ni bil 
deležen pravic, ki so jih zakoni zagotavljali vsem državljanom. 
Oblast je skrbela za zdravstveno in socialno varstvo, zlasti otrok 
in še posebej vojnih sirot, ter poskrbela za repatriacijo izseljenih 
Slovencev. Prizadevala si je za dvig kulturne ravni, obnovo in razvoj 
šolske mreže, kar še posebej velja za Primorsko. Z radikalnimi spre- 
membami se je za=ela spreminjati patriarhalna struktura družbe in 
družine, dosežena je bila ve=ja emancipacija žensk (volilna pravica, 
pravica do enakega pla=ila za enako delo, enakopravnost z moškimi 
na vseh podro=jih, skrb za matere, vklju=no s porodniškim dopu- 
stom). 
 Preobrazba gospodarstva  
Državno-partijsko vodstvo si je prizadevalo, da bi bile spremembe 
na podro=ju gospodarstva =im preje izvedene, saj je bila po sovjetski 
doktrini komunisti=na vladavina odvisna prav od hitre gospodarske 
preobrazbe. Zunanje in notranje politi=ne razmere so bile vzrok, da 
je na podro=ju lastninskih odnosov prihajalo do postopnega spremi- 
njanja. Državno-partijsko vodstvo je menilo, da do ureditve politi=nih 
vprašanj ne bi bilo smotrno za=eti s korenitimi spremembami 
obstoje=ih odnosov in je še pred koncem vojne odstopilo od taktike 
"frontalne zadušitve" privatnega sektorja in se rajši odlo=ilo za 
"postopno dušitev" oziroma za bolj prikrito krepitev državnega 
sektorja. Najpomembnejša gospodarska podjetja so podržavili z 
zaplembo (konfiskacijo) ali z za=asno državno upravo (sekvestrom); 
tista, ki pa jih niso mogli zase=i na tak na=in, so spravili v odvisen 
položaj od države z ekonomskimi in represivnimi ukrepi. Med 
ekonomskimi so bili naju=inkovitejši tisti, ki so se nanašali na 
dohodnino in prometni davek, na dolo=anje cen, distribucijo surovin 
in industrijskih izdelkov, odkupe in na trgovanje s kmetijskimi 
pridelki, na proizvodne plane in promet z nepremi=ninami, kredite, 

92 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
delnice, revizijo, ra=unovodstvo ter na zaposlovanje delovne sile. Ti 
ekonomski ukrepi so zasebnikom tako otežili poslovanje oziroma jih 
spravili v tako podrejen položaj v primerjavi z državnimi in zadružnimi 
podjetji, da je ve=ina kmalu opustila dejavnost ali skupaj z lokali 
prešla v državni sektor. Hkrati pa je oblast posegla po ukrepih 
razlaš=evanja. 
Revolucionarni ukrepi v lastninskih odnosih in prilagajanje zna=aja 
gospodarstva politi=nemu sistemu sta bili poglavitni akciji oblasti po 
koncu vojne, zlasti še po volitvah novembra 1945. Ukrepi na 
gospodarskem podro=ju so imeli za politi=ni cilj pove=ati državno 
lastnino z oslabitvijo nosilcev prejšnje oblasti. 
Nova oblast je v prvih dveh povojnih letih najprej podržavila t.i. 
"sovražno" premoženje (nemško in premoženje sodelavcev oku- 
patorja), kar se ozna=uje kot "patrioti=na nacionalizacija". Ve=ina 
odvzemov premoženja v korist države je bila izvedena na osnovi 
zaplemb. Te so bile v kazenskem sistemu dopolnilna kazen za razli=ne 
prestopke. Najve= zaplemb so v Sloveniji izrekla sodiš=a poleti 1945. 
Na osnovi zakonov o pobijanju špekulacije in gospodarske sabotaže 
ter nedovoljene trgovine je akcija proti "špekulantom" v Sloveniji 
potekala konec leta 1945 in je pomenila na=in zaplenjanja zasebnih 
trgovin in gostinskih obratov, kar je v veliki meri oteževalo že tako 
omejeno preskrbo. V državno last je z zaplembami do konca leta 
1946 prešlo okoli 70 % kapitala, vloženega v industrijo. Oblast je 
zaplembe uporabljala tudi kasneje kot dopolnilno kazen za tiste, ki 
jih je obsojala zaradi kršitev dolo=il obvezne oddaje kmetijskih pri- 
delkov in drugih kršitev zakonodaje. Jeseni 1946 je jugoslovansko 
partijsko vodstvo presodilo, da je nastopil =as za nacionalizacijo, 
zato je z zakonom (december 1946) podržavilo vsa pomembnejša 
podjetja v državi. Naslednji velik korak v procesu podržavljenja je 
bila t.i. druga nacionalizacija (april 1948), s katero so bila po- 
državljena še preostala zasebna gospodarska podjetja, tako da je 
državni gospodarski sektor postal prevladujo=; združeval je 93 % 
vseh gospodarskih podjetij ter 99,3 % vseh zaposlenih delavcev. 
Zadnja - t.i. tretja nacionalizacija - je bila izvedena deset let kasneje 
(december' 1958). Takrat so bila nacionalizirana stanovanja nad 
dolo=enim lastniškim maksimumom in gradbena zemljiš=a v dolo=enih 
urbanih okoliših. 

SLOVENCI VFEDERATTVNI JUGOSLAVIJI (1945-1955) 93 
Po prevzemu oblasti je obnova postala ena prvih gospodarsko- 
politi=nih nalog. Po sovjetskem zgledu je dobila prednost obnova 
gospodarskih objektov, zlasti prometnih pa tudi industrijskih. 
Vzpostavljena sta bila u=inkovita finan=na služba in sistem preskrbe. 
Oblikovan je bil nov odnos do dela (tekmovanja, udarništvo) s 
poudarkom na gospodarskem interesu skupnosti oz. države. Glede 
obnove stanovanjskih in gospodarskih poslopij na podeželju, javnih, 
prosvetnih, kulturnih, zdravstvenih in drugih objektov je veljalo 
na=elo postopnega odstranjevanja posledic vojne. To je pomenilo, da 
se je v letu 1945 za=ela zasilna obnova, na=rtna in dokon=na pa bila 
izpeljana šele v naslednjih letih (obnova podeželja je trajala do leta 
1953). 
Eden klju=nih na=inov prevzemanja oblasti je bilo polaš=anje 
"komandnih" položajev v gospodarstvu, ki bi ustvarili pogoje za 
njegovo socialisti=no preobrazbo. Vzpostavljanje novega gospo- 
darskega sistema je zahtevalo novo hierarhi=no in centralisti=no 
urejeno gospodarsko upravo, zlasti pa okrepitev državnega gospo- 
darskega sektorja z likvidacijo zasebnega podjetništva, zamenjavo 
individualne pobude s kolektivno in državnim na=rtovanjem. To je 
KPJ prevzela iz sovjetske teorije in prakse, a je dodala še svojo: 
"konfederativno izgradnjo", ki je v bistvu pomenila favoriziranje 
hitrejšega razvoja gospodarsko nerazvitih republik ter zmanjševanje 
razlik med razvitimi in nerazvitimi deli države. 
U=inki revolucionarnih gospodarsko-politi=nih ukrepov so bili v 
prvi vrsti negativni: ve=ji del podržavljenih podjetij je nova oblast 
ukinila ali preoblikovala (njihova osnovna sredstva je razdelila med 
posamezna podjetja ali jih v celoti priklju=ila novim državnim 
podjetjem), zamenjala administracijo in strokovno vodstvo ter spre- 
menila proizvodne programe; podržavljanje je pomenilo konec 
zasebne pobude in za=etek državnega podjetništva in ni temeljilo na 
prizadevanjih po =im ve=ji rentabilnosti, temve= na udejanjanju 
gospodarskih državnih na=rtov s poudarkom na potrebah države. To 
se je negativno odrazilo tudi v slabo organizirani in neu=inkoviti 
preskrbi prebivalstva. 
Politi=ni namen je imel tudi zakon o agrarni reformi in kolonizaciji 
(sprejet 23. avgusta 1945). Domala enak zakon z upoštevanjem 
nekaterih posebnosti je za Slovenijo sprejelo Predsedstvo SNOS 17. 

94 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
decembra 1945. Namen zakona je bil predvsem politi=en: vezati kmete 
- teh je bila v državi ve=ina - na novo oblast. Agrarno reformo je tako 
mogo=e razumeti kot sredstvo za prevzemanje oziroma utrjevanje 
oblasti. Agrarna reforma je bila kljub temu, da jo je izvedla oblast 
pod vodstvom KP, ukrep, zna=ilen za meš=ansko-demokrati=ne 
revolucije, saj je bila v resnici naperjena proti ostankom fevdalizma. 
Agrarna reforma, izhajajo=a iz na=ela, da mora zemlja pripadati 
tistemu, ki jo obdeluje, je bila v prvi vrsti naperjena proti posestvom, 
ki so jih lastniki obdelovali z najemnimi kmetijskimi delavci ali jih 
dajali v najem. To so bila veleposestva z ve= kot 45 ha skupne površine, 
zemljiška posest bank, podjetij ipd., zemlja v cerkveni lasti in posestva 
tistih, katerih lastniki niso bili pravi kmetje oz. jim kmetovanje ni 
pomenilo poglavitnega vira zaslužka. Tem so vzeli presežek zemlje 
nad 3-5 ha, medtem ko so kmetom s 35 ha zemlje odvzeli presežek 
nad tem zemljiškim maksimumom. Razlaš=ena zemlja - ve=ji del so 
jo razlastili brez odškodnine - in zemlja, zaplenjena na narodnostni 
osnovi (Nemci) ali zaradi sodelovanja z okupatorskimi oblastmi, je 
predstavljala zemljiški sklad agrarne reforme, ki se je po socialnih in 
politi=nih merilih razdeljeval med kmetovalce s premalo zemlje ali 
brez nje. Ve=ji del zemljiškega sklada (266.500 ha) je predstavljal 
gozd (61 %). Ta se ni delil, ostal je v državni lasti, kar pomeni, da je 
bila z agrarno reformo v resnici izvedena nacionalizacija zemlje, kajti 
med agrarne interesente in koloniste je bilo v Sloveniji razdeljeno le 
13 % razlaš=ene in zaplenjene zemlje. Zemlja se je delila po socialnih 
in politi=nih merilih. Vsak agrarni interesent (v Sloveniji jih je bilo 
20.000), je dobil povpre=no 0,9 ha; na vsakega kolonista (2.800) pa 
je prišlo 5 ha zemlje. V Vojvodino (Banat) se je iz Slovenije izselilo 
600 slovenskih družin. Zemljo so dobile tudi kme=ke delovne zadruge 
(36), ve=inoma vinogradniške, kar je bila osnova za kasneje izvajano 
kolektivizacijo v kmetijstvu. Agrarna reforma v Sloveniji je poleg 
politi=nega in socialnega namena imela tudi narodnoosvobodilni 
namen, kajti zemljiški lastniki, zlasti veleposestniki, v velikem številu 
niso bili Slovenci, njihove posestne pravice pa so izvirale iz fevdalnih 
odnosov. 
Za upravljanje gospodarstva sta veljali dve na=eli: "zraš=anje" 
partijskih, državnih in gospodarskih organov oziroma "tesna po- 
vezanost zna=aja oblasti in gospodarstva"; =lani politi=nega in 

SLOVENCI VFEDERATIVNI JUGOSLAVIJI (1945-1955) 95 
državnega vodstva so bili hkrati tudi najvišje gospodarsko vodstvo, 
nižja politi=na vodstva in organi državne uprave pa so postali isto=asno 
tudi vodstva in organi na=rtnega gospodarstva; na ta na=in so vodilni 
partijski organi (posebno politbiroj CK KPJ) odlo=ali tudi v gospo- 
darstvu, gospodarski problemi so tako postali tudi politi=ni problemi. 
Drugo na=elo je bilo, da se s "starimi kadri" socializma ne da graditi, 
zato so gospodarske organe sestavili iz =lanov oziroma simpatizerjev 
Partije. 
Konec leta 1946 se je za=elo zadnje obdobje v procesu pre- 
oblikovanja gospodarskega življenja - vzpostavljanje planskega 
gospodarstva ter sprejemanje petletnega gospodarskega na=rta. 
Gospodarstvo je bilo administrativno vodeno; na =elu je bila zvezna 
planska komisija s 3.000 strokovnjaki, ki so do podrobnosti na=rtovali 
proizvodnjo, obtok, porabo in razdeljevanje okoli 16.000 skupin 
proizvodov za vso državo ter uravnavali še vse podrobnosti po- 
sameznih gospodarskih odnosov. V tej gospodarski zgradbi so bili 
republiški, okrajni in mestni organi le izvršni organi zvezne vlade z 
zelo omejenimi pristojnostmi in možnostmi vplivanja na gospodarski 
razvoj svojega upravnega podro=ja. Povsem brez vsakega vpliva pa 
so bila podjetja, saj so jim državni organi predpisovali proizvodne 
plane, dolo=ali cene izdelkov ter pla=e zaposlenim, potrjevali ali celo 
namesto njih sklepali pogodbe o najemu kreditov, nabavi surovin, 
goriva ipd. Na =elu podjetja je bil direktor, ki ga je postavil organ 
ministrstva in temu je bil odgovoren. 
Cilji, ki jih je državno vodstvo hotelo dose=i s pomo=jo cen- 
traliziranega planskega sistema, so bili opredeljeni v prvem petletnem 
gospodarskem na=rtu gospodarskega razvoja FLRJ za leta 1947-1951 
(petletka). S tem so jugoslovanski komunisti udejanjali idejo, kako z 
elektrifikacijo in industrializacijo odpraviti gospodarsko zaostalost 
ter okrepiti obrambno mo= države. To ni bilo ugodno za gospodarsko 
razvitejše republike, kajti predvidena je bila upo=asnitev njihove 
gospodarske rasti za daljši =as, ob angažiranju njihovih denarnih in 
materialnih sredstev za hitrejši razvoj nerazvitih republik. Še zlasti 
neugoden je bil položaj Slovenije, ki je sodila med razvitejše republike, 
prevladovalo pa je tudi prepri=anje, da je bila v drugi svetovni vojni 
najmanj prizadeta, zato lahko najve= prispeva h gospodarski obnovi 
in izgradnji. Kljub takim ocenam je na=rtovana industrializacija za 

96 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1935 
Slovenijo predvidela precejšen obseg industrijske izgradnje: do leta 
1951 naj bi na njenem ozemlju zgradili ve= novih elektroenergetskih 
in industrijskih objektov ter posodobili obstoje=e. Težave, ki so se 
kmalu pojavile pri uresni=evanju petletnega na=rta, pa so prisilile 
zvezno vlado, da ga je omejila ter podaljšala =as njegovega izvajanja. 
Kr=enje na=rtovanega, za=elo se je že leta 1948, je Slovenijo precej 
prizadelo; odre=i se je morala akumulaciji, investicijskim na=rtom 
ter prevzeti še precejšnje breme graditve zveznih industrijskih 
objektov. Poleg tega je morala do leta 1952 izpolnjevati tudi velik del 
izvoznih in uvoznih obveznosti države in pristati na zmanjšanje 
proizvodnje v vrsti gospodarskih panog. 
Pospešena industrializacija je imela poleg negativnih tudi ve= 
pozitivnih u=inkov in posledic za slovensko gospodarstvo, saj je najve= 
pripomogla, da je gospodarska struktura Slovenije do srede petdesetih 
let že dobila novo podobo in težiš=e delovanja. Industrija je postala 
vodilna gospodarska panoga, gradbeništvo in gozdarstvo pa sta se 
temu položaju hitro približevala. Narodni dohodek se je pove=al, 
spreminjati se je za=ela struktura izvoza, mo=no se je pove=alo število 
zaposlenega prebivalstva in izboljšala se je njegova izobrazbena 
struktura. Po ve=ini gospodarskih pokazateljev je bila zato Slovenija 
sredi petdesetih let še vedno najbolj razvita jugoslovanska republika. 
Tedaj pa so se pokazale posledice izgradnje nekaterih industrijskih 
objektov, saj niso bili upoštevani vsi dejavniki in pogoji, potrebni za 
razvoj industrijskih obratov. Predelovalna industrija, zna=ilna za 
predvojno slovensko gospodarstvo, je obdržala do srede petdesetih 
let nizko tehni=no opremljenost, neustrezno strukturo delovne sile, 
slabo delovno storilnost. Življenjska raven se v primerjavi s predvojno 
ni dvigala, marve= je celo padla. Primanjkovalo je blaga za široko 
potrošnjo, zlasti tehni=nega, ki ga je bilo mo= kupiti po visokih cenah. 
Industrializacija je imela za posledico hitro in ve=krat s politi=nim 
ciljem vodeno spremembo socialne strukture. Zaradi deagrarizacije 
se je hitro manjšalo število kme=kega prebivalstva; od zadnjega 
predvojnega popisa prebivalstva leta 1931 do prvega povojnega leta 
1948 je delež kme=kega prebivalstva padel za 10 % (na 49 %), kar je 
bila v glavrlem posledica zaposlovanja v neagrarnih panogah, pred- 
vsem v industriji. Kme=ko prebivalstvo se je zaradi ekonomskih 
razlogov, delno pa tudi pod politi=nimi pritiski, množi=no zaposlovalo 

SLOVENCI V FEDERATIVNI JUGOSLAVIJI (1945-1955) 97 
v industriji kot nekvalificirana delovna sila. Za Slovenijo je v 
povojnem =asu zna=ilna obsežna deagrarizacija, ki pa je ni spremljala 
enako obsežna urbanizacija, odhajanje iz vasi v mesta. Spreminjanje 
dejavnosti z zaposlovanjem kme=kega prebivalstva v neagrarnih 
panogah je bilo v obdobju 1948-53 dvakrat ve=je kot preseljevanje 
in naseljevanje ljudi iz vasi v mestih. V Sloveniji je nastajal polprole- 
tariat, ki je živel v mešanih gospodarstvih in odhajal dnevno iz vasi v 
mesto na delo. 
Poseben gospodarski in politi=ni problem je bila preskrba pre- 
bivalstva, kar je bilo v ozki povezavi z na=inom pridobivanja živil in 
življenjskih potrebš=in in z odkupi kmetijskih pridelkov. Problem 
preskrbe je bil pere= še toliko bolj, ker se je jugoslovanska oblast pod 
vplivom Sovjetske zveze poleti 1947 odpovedala pomo=i iz Mar- 
shallovega na=rta. Preskrba je temeljila na zagotavljanju osnovnih 
potreb s prehrambenimi izdelki oziroma kmetijskimi pridelki. Merila 
potreb in razdeljevanja so bila centralisti=no dolo=ena; tako je bil 
organiziran in voden tudi celoten preskrbovalni sistem. Osnova za 
tako organizirano zagotavljanje preskrbe s hrano so bile živilske 
nakaznice in to=ke (boni) za nakup industrijskih izdelkov. Koli=ina 
živil, ki jih je dobil posameznik, je bila odvisna od zaposlitve oziroma 
težavnosti dela in od možnosti "samooskrbe". V tako organizirani 
preskrbi je bilo precej izjem s prednostmi in privilegiji pri dobavi 
(oficirski, funkcionarski magazini ipd.). Težave pri zagotavljanju 
zadostnih koli=in hrane zaradi pove=anega števila potrošnikov so 
narekovale politi=ni pritisk na kmete in tudi na vse oskrbovance 
zagotovljene preskrbe. Posebno težavo je predstavljala preskrba z 
industrijskimi izdelki (tekstil in obla=ila, obutev, gospodinjske 
potrebš=ine, kmetijsko orodje itd.), ki jih doma=a industrija ni 
izdelovala dovolj. V za=etku petdesetih let se je pove=alo število 
izdelkov, ki so bili v prosti prodaji po višjih cenah. Cene so bile 
podrejene potrebam po blagu oziroma kritju osnovnih potreb in so 
bile za vrsto izdelkov dolo=ene. 
Preskrba je temeljila na trgovski mreži, ki je imela nalogo nabave 
in razdeljevanja. Kontrola potrošnikov je bila stroga; vsak je moral 
biti vpisan v register potrošnikov. Racionirano prehrambeno blago 
je potrošnik lahko kupoval na nakaznice le v za to dolo=enih trgovskih 
prodajalnah. Do leta 1948 so bile te zasebne, =eprav jih je oblast 

98 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
želela omejevati z uvajanjem zadružnih prodajaln. V Sloveniji je bila 
mo=no razpredena mreža nabavno prodajnih zadrug (naproze). Leta 
1946 se je v 384 zadružnih prodajalnah oskrbovala skoraj tretjina 
prebivalcev Slovenije. 
Zadruge in zadružna lastnina so bile vmesni =len med državo in 
zasebnim gospodarskim sektorjem. V novem gospodarsko-politi=nem 
sistemu je zadružništvo dobilo posebno mesto kot oblika gospo- 
darjenja in lastninskih odnosov. V letu 1946 je bilo v Sloveniji 881 
zadrug, najve= kmetijsko proizvodnih. Do leta 1949, ko se je za=ela 
pospešena kolektivizacija, so bile zna=ilne splošne kmetijske zadruge 
(SKZ), ki so združevale vso gospodarsko in tudi drugo dejavnost na 
vasi in so bile domala v vsaki vasi; leta 1949, ko so bile na vrhuncu, 
jih je bilo 1.160. <as kolektivizacije so SKZ, =eprav gospodarsko 
šibke, preživele; po letu 1954 je kmetijsko zadružništvo doživelo 
novo preobrazbo. Splošne kmetijske zadruge so se za=ele vse bolj 
organizirati kot gospodarska podjetja. 
 Kultura pod sovjetskim vplivom  
Federalisti=na ureditev oziroma priznanje ve=nacionalne sestave 
Jugoslavije je še posebej veliko prinesla slovenskim kulturnim usta- 
novam. Tiste nacionalnega pomena so bile preimenovane v slovenske, 
kar pred vojno ni bilo možno (Narodno gledališ=e leta 1945 v 
Slovensko narodno gledališ=e, Akademija znanosti in umetnosti pa 
po prvem preimenovanju leta 1944 dokon=no postane Slovenska 
akademija znanosti in umetnosti leta 1948). Krog nacionalnih 
kulturnih ustanov, ki so prejemale redna prora=unska sredstva, se je 
že v nekaj letih mo=no razširil z novimi visokimi šolami (npr. 
Gospodarsko fakulteto, dvema umetniškima akademijama, Višjo 
pedagoško šolo itd.), gledališ=i (za mariborsko prevzame celotno 
oskrbo država že leta 1945), muzeji, Moderno galerijo, Radiom 
Ljubljana. Rednejši dotok sredstev je omogo=al bolj nemoteno 
poslovanje ustanov, ki pa so še naprej delovale v težkih razmerah, saj 
so bile investicijske postavke nizke. Edina ve=ja pridobitev za likovno 
umetnost je bila dograditev Moderne galerije, medtem ko so bile v 

SLOVENCI VFEDERATIVNl JUGOSLAVIJI (1945-1955) 99 
znanosti investicije usmerjene predvsem v inštitute tehniških znanosti, 
ki naj bi po mnenju slovenske vlade najbolj koristili pri industria- 
lizaciji države. 
Ustanavljanje novih srednjih in visokih šol je nudilo ve=jo možnost 
nadaljnjega šolanja širšemu krogu Slovencev. To velja predvsem za 
strokovno šolstvo (v šolskem letu 1938/39 je bilo v Sloveniji 7,1946/ 
47 že 12 in 1950/51 že 26 srednjih strokovnih šol), medtem ko je 
število splošno izobraževalnih šol (gimnazij) le malenkostno naraslo. 
Število višjih in visokih šol se je že v nekaj letih podvojilo, kar velja 
tudi za število študentov. Najve=ja problema v šolstvu sta bila 
pomanjkanje u=iteljskega kadra, ki so ga precej prizadela vojna leta, 
in prostorske težave. Pove=an pritisk mladine na šole je v ve=jih 
središ=ih že v nekaj letih pripeljal tudi do uvedbe tretje izmene v 
šolah, potrebnih investicij v širitev šolskih prostorov pa petletni na=rt 
ni predvideval. 
Oblast je posegala tudi v kulturo in umetnost. Da bi lahko nadzirala 
kulturno sfero, je KPJ po osvoboditvi okrepila agitacijsko-pro- 
pagandni aparat (t.i. agitprop). Ta se je v nekaj letih mo=no pove=al 
in postal vzporedna struktura oblastnim organom. Agitprop sicer ni 
imel posebnih zakonskih pristojnosti, dejansko pa je kmalu postal 
vrhovni razsodnik za vsa idejna in kulturna vprašanja in cenzor 
"neustreznih" kulturniških dejavnosti. 
Prve poteze nove oblasti na podro=ju kulture v letu 1945 so težile 
k zagotavljanju monopolnega položaja tistim dejavnikom, ki so jih 
vodili =lani KPS. Tovrstne poteze so opravi=evali z zagovarjanjem 
enotnosti OF in na ta na=in pristajali na izdajanje le ene osrednje 
literarne revije, na ustanovitev le po enega stanovskega društva za 
vsako umetniško in znanstveno panogo, na registracijo le ene zveze 
amaterskih kulturnih društev ipd. Poskuse obnavljanja starih ali 
ustanavljanja novih združb, ki jih ne bi mogli kontrolirati in ki bi bili 
konkurenca politi=no podpiranim favoritom, pa so prepovedali. 
S tistimi kulturnimi ustvarjalci, ki so leta 1945 emigrirali, se nova 
oblast ni posebej ukvarjala. Štela jih je za "narodne izdajalce", to pa 
je bil zadosten razlog za zamol=evanje. Hkrati pa je železna zavesa 
prepre=evala tudi dotok kulturnih informacij z zahoda, tako da o 
zahodni kulturi in Slovencih v tem prostoru Slovenci v Sloveniji niso 

100 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
bili najbolje obveš=eni. Doma pa je KPS najprej, že leta 1945, zaostrila 
stališ=e proti katoliški inteligenci. 
Kulturni delavci v OF so se sicer avgusta 1945 še opredeljevali 
proti na=elom socialisti=nega realizma in podrejanju kulture politi=nim 
potrebam, toda edino veljavna kulturnopoliti=na usmeritev je postala 
tista, ki so jo zagovarjali vodilni jugoslovanski partijski kulturni 
ideologi. <eprav je dobila z novo ustavo federalna enota posebej 
velike pristojnosti prav v kulturi, je imel center vsaj v prvem obdobju 
veliko mo=. Kulturnopoliti=ne smernice so bile enake v vsej državi in 
so nekatere Sloveniji kot kulturno najrazvitejšemu delu Jugoslavije 
mo=no škodovale (npr. uvedba sedemletnega obveznega šolanja, saj 
je imela Slovenija že uveljavljenega osemletnega). Na jugoslovanski 
ravni so bila sprejeta na=ela, ki so okrepila vpliv sovjetske kulture 
tudi v Sloveniji. V kulturni politiki so se zasidrale tendence estetske 
teorije socialisti=nega realizma, ki so jih zagovarjali tudi vodilni 
slovenski partijski kulturni ideologi. Socrealisti=ne ideje so se v 
kulturnopoliti=nih na=elih utrdile ob koncu leta 1946, ko se je v 
Jugoslaviji zvrstilo ve= kongresov; za razvoj umetnosti je bil vsekakor 
najpomembnejši I. kongres Zveze književnikov Jugoslavije novembra 
1946 v Beogradu. 
V skladu s programskimi smernicami in zaradi razvejanosti 
agitpropovskega aparata je bilo do leta 1950 v Sloveniji predstavljenih 
zelo malo del, ki bi ostro nasprotovala zahtevani usmeritvi. Tisti, ki 
so se prekršili proti zapovedim, so bili deležni hudih politi=nih kritik, 
napadov v medijih in tudi odvzema osebne svobode. 
Slovenske revije so objavile precej direktivnih =lankov, pisanih v 
duhu pristnega socialisti=nega realizma, ki naj bi "izboljševalno" 
vplivali na slovensko kulturo. Le manjši del pa so jih napisali slovenski 
pisci, saj je šlo po ve=ini za prevode ruskih teoretikov socialisti=nega 
realizma. Sovjetska kultura je mo=no vplivala na kulturniško sceno v 
Sloveniji. V umetnosti je bila morda še najbolj izrazita v kine- 
matografih, kjer so ve=inoma vrteli ruske filme. Okoli dve tretjini 
natisnjenih del tujih avtorjev so bili prevodi iz ruš=ine, poleg tega pa 
so v Sloveniji pogosto gostovali ruski umetniki in znanstveniki. 
Ustanovljeno je bilo posebno Društvo za kulturno sodelovanje 
Slovenije s Sovjetsko zvezo, ki so ga vodili ljudje s politi=nega vrha. 
V šolah je bila na vseh stopnjah kot obvezen tuj jezik uvedena ruš=ina; 

SLOVENCI V FEDERATIVNI JUGOSLAVIJI (1945-1955) 101 
tudi ve=ji del u=benikov, ki so bili prevodi tujih del, je bil preveden iz 
ruskega jezika. 
 Informbirojevski spor  
Spor jugoslovanskega partijskega in državnega vodstva s sovjetsko 
komunisti=no partijo in drugimi komunisti=nimi strankami, zdru- 
ženimi v Informbiro leta 1948, je mejnik v jugoslovanskem politi=nem 
razvoju. Za prva leta po sporu je zna=ilna še ostrejša ekonomska in 
politi=na prisila proti kmetom, slabšanje življenjskega standarda 
zaposlenih v neagrarnih panogah in še ve=ja etatizacija in cen- 
tralizacija. Slabe politi=ne posledice stalinisti=nih metod vladanja pa 
so partijsko in državno vodstvo pripeljale do spoznanja, da mora 
za=eti iskati lastno pot v socializem. 
Vzrok za spor jugoslovanskega partijskega in državnega vodstva 
z Informbirojem ni bila v prvi vrsti želja po samosvoji jugoslovanski 
poti v socializem. Šlo je veliko bolj za boj dveh hegemonov, državno- 
partijskih voditeljev, Tita in Stalina, oziroma za strah Stalina, da bi 
Tito lahko ogrozil njegov primat. Noben drug vzhodnoevropski 
komunisti=ni voditelj namre= ni imel tako mo=nega notranjepoli- 
ti=nega in zunanjepoliti=nega položaja kot Tito. Nobeden ni bil 
uvrš=en med zmagovalce druge svetovne vojne in nobeden ni 
poveljeval ve=stotiso=glavi vojski. 
Klice spora med Stalinom in Titom segajo že v =as druge svetovne 
vojne. Ob koncu vojne in po njej so se jugoslovanski interesi križali 
s sovjetskimi v vprašanjih jugoslovanskih severnih in zahodnih meja 
(tj. slovenske meje z Avstrijo in Italijo), odnosa do Albanije, na=rtov 
konfederacije z Bolgarijo, ideje o podonavski federaciji, "izvozu" 
jugoslovanske revolucije. V letih 1946/47 pa je prišlo do sporov na 
gospodarskem podro=ju pri pripravi pogodb o ekonomski menjavi, 
ustanavljanju mešanih družb, zamisli o ustanovitvi sovjetsko-jugo- 
slovanske gospodarske banke, prosti plovbi po Donavi itd. 
Informbiro je bil ustanovljen septembra 1947 in KPJ je v njem 
imela pomembno vlogo. Beograd je z odlo=itvijo, da postane sedež 
Informbiroja in uredništva njegovega glasila "Za trden mir in ljudsko 
demokracijo", za=asno postal center komunisti=nega gibanja. Navzven 

102 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKEVLET1H1929-1955 
je tedaj kazalo, da sta si Sovjetska zveza in Jugoslavija blizu kot še 
nikoli. Sovjetska zveza je imela v Jugoslaviji poleg vojaških in civilnih 
strokovnjakov tudi politi=no izpostavo, ki naj bi nadzirala jugo- 
slovansko notranjo in še posebej zunanjo politiko; ta namre= ni bila 
povsem skladna s sovjetskim razumevanjem enotne zunanje politike. 
Sovjetska zveza je hotela Jugoslavijo z ekonomskimi pritiski potisniti 
na isto raven kot druge satelite že ob koncu leta 1947, ko je sklenila, 
da odloži sprejem trgovinskih sporazumov za leto 1948. Jugo- 
slovansko nasprotovanje sovjetskim zahtevam na zunanjepoliti=nem 
podro=ju je v za=etku marca 1948 povzro=ilo radikalen preobrat v 
odnosih med partijama in državama. Sovjetsko vodstvo je razloge za 
spor z vodstvom KPJ predstavilo kot ideološke in ne kot politi=no 
pragmati=ne, utemeljene v skrbi SZ za ohranitev enotnosti v vzhod- 
nem bloku in v dejstvu, da je bil Tito premo=an za Stalinovo liderst- 
vo. 
Posledice spora z Informbirojem so bile dvojne: spremenila se je 
notranjepoliti=na in zunanjepoliti=na usmeritev Jugoslavije, za=el se 
je obra=un s politi=nimi nasprotniki in val represije proti tistim, ki so 
ostali zvesti Stalinu, ker niso mogli ali hoteli razumeti politi=ne 
spremembe med državami s komunisti=nim vodstvom. V paranoi=nem 
strahu so jugoslovanske oblasti preganjale ne le simpatizerje In- 
formbiroja, temve= tudi vse tiste, ne glede na njihov položaj, na katere 
je padel zgolj nedokazan sum proinformbirojevske usmeritve. Po sedaj 
znanih podatkih so v taboriš=i na jadranska otoka Goli otok in Sv. 
Grgur poslali 16.312 ljudi (med temi je bilo 12 udeležencev oktobrske 
revolucije, 36 španskih borcev, 268 predvojnih =lanov Partije, 1.673 
nosilcev "Partizanske spomenice 1941", 2.300 oficirjev, podoficirjev 
in vojaških uslužbencev Jugoslovanske armade, 1.618 pripadnikov 
organov za notranje zadeve, 23 zveznih in republiških ministrov in 
99 pomo=nikov ministrov ter 36 zveznih poslancev). 
Izrekanja za resolucijo Informbiroja je bilo v Sloveniji razmeroma 
malo, saj je bila v preteklosti navezana na zahodni svet in ni bila kot 
južni jugoslovanski narodi tradicionalno vezana na Rusijo. In- 
formbirojevec je postal sinonim za notranjega sovražnika in ne zgolj 
oznaka za podpornika resolucije Informbiroja, tako da ve=ina ljudi, 
ki jim je bila odvzeta svoboda v Sloveniji, ni imela z odnosi med 
Jugoslavijo in SZ malo ali celo ni= skupnega. Informbirojevstva v 

SLOVENCI VFEDERATIVNI JUGOSLAVIJI (1945-1955) 1Q3 
Sloveniji tudi ne moremo šteti za organizirano politi=no opozicijo. 
Najve= aretacij zaradi suma informbirojevstva je bilo ob koncu leta 
1948 in v za=etku 1949, pojenjale pa so šele po Stalinovi smrti leta 
1953. V Sloveniji je bilo v tem =asu, po dosedaj znanih podatkih, 
informbirojevstva osumljenih 2.275 ljudi. Aretiranih je bilo 731 oseb, 
od tega jih je bilo med preiskovalnim postopkom izpuš=enih 240. 
Sodiš=e je izreklo 157 kazni, 334 oseb pa je bilo upravno kaznovanih. 
Informbirojski spor je vplival, =eprav ne odlo=ilno, tudi na 
vprašanje slovenskih meja in s tem tudi na slovenske manjšine v 
sosednjih državah. Jugoslavija je zaradi spora na povojnih med- 
narodnih pogajanjih izgubila sovjetsko podporo v prizadevanjih po 
dolo=anju etni=nih meja. 
Bolj odlo=ilno je informbirojevska kriza vplivala na notranje 
življenje slovenskih skupnosti v sosednjih državah. Med Slovence v 
Avstriji in Italiji je informbirojevski spor prinesel še dodatno politi=no 
diferenciacijo. Na levici je namre= prišlo do razkola med tistimi, ki 
so podpirali sovjetsko partijo, in tistimi, ki so zagovarjali jugo- 
slovanska stališ=a. Slovenska levica v zamejstvu je izgubila zaslombo 
komunisti=ne stranke ve=inskega naroda, saj sta bili italijanska in 
avstrijska KP na strani Informbiroja. 
Zelo hude posledice informbirojevskega spora so =utili zlasti 
porabski Slovenci na Madžarskem. Za=etek podeljevanja manjšinskih 
pravic je bil z letom 1948 radikalno prekinjen. Slovenci so bili zaradi 
svojega nacionalnega izvora proglašeni za na=elno sumljive "pro- 
jugoslovanske elemente", kar je za mnoge pomenilo izgnanstvo v 
madžarsko puš=o ali politi=no preganjanje. 
Zaradi težav v gospodarstvu, ki jih je povzro=il spor z In- 
fo rmbirojem, je Jugoslavija uvedla stroge omejitve in pove=ala delovne 
obveznosti. Jugoslovansko partijsko in državno vodstvo je želelo z 
doslednim uveljavljanjem metod, zna=ilnih za sovjetsko-stalinisti=no 
oblast, v notranjem družbenem razvoju onemogo=iti informbirojevske 
kritike. To je pove=alo represijo in centralisti=no upravljanje države. 
Ravno v tem =asu so npr. potekali v Sloveniji pravi stalinisti=ni sodni 
procesi. V t.i. dachauskih procesih je bilo od 37 obtoženih 11 
obsojenih na smrt in usmr=enih. 
Do leta 1950 je politi=ni in gospodarski razvoj v Jugoslaviji imel 
zna=ilnosti stalinizma, tako da je to obdobje mogo=e ozna=iti kot 

104 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
"jugostalinizem". To velja zlasti za uvajanje kolektivizacije v kme- 
tijstvu in ekonomsko-politi=nih ukrepov v preskrbi. Industrializacija 
prve petletke je iskala vire predvsem v kmetijstvu, pa tudi v tujini 
(do leta 1948 na vzhodu, nato na zahodu). Zaradi pomanjkanja 
oziroma odpovedi na=rtovanih in pri=akovanih virov iz tujine je oblast 
okrepila pritisk na kmetijstvo in zaostrila svoj odnos do kmetov. Želela 
jih je predstaviti kot razrednega sovražnika in je proti njim uvajala 
nasilne metode pri kolektivizaciji in pri odkupu. Sistem odkupa za 
nabavo hrane in surovin je bil sicer v veljavi od konca vojne do leta 
1952, vendar se je odnos oblasti do kmetov mo=no zaostril prav v 
=asu spora z Informbirojem. Mo=an politi=ni in ekonomski pritisk 
na kmete je bil pogosto povezan z nasiljem in represivnimi ukrepi, ki 
so bili še posebej usmerjeni proti bogatejšim kmetom - "kulakom". 
Ti so pridelali ve= presežkov, kar jim je po mnenju oblasti dajalo 
možnost neupravi=enega bogatenja, zato so z odkupi pritiskali 
predvsem nanje. Ves =as izvajanja odkupa, zlasti pa po stopnjevanju 
politi=nih pritiskov na kmete, je med oblastjo in kmeti potekala "tiha 
vojna" in se krepil odpor posameznikov, ki niso hoteli ali niso zmogli 
državi dati predpisanega. Rezultat so bili t.i. kulaški sodni procesi, 
na katerih so tiste, ki so nasprotovali odkupu in kolektivizaciji, 
obsojali na zaporne kazni in zaplembo imovine. 
Veliko daljnosežnejša je bila akcija zakolektivizacijo, za katero je 
dal direktivo CK KPJ konec januarja 1949. Ker kljub zaostrenim 
pogojem odkupa preskrba s kmetijskimi pridelki ni bila zadovoljiva, 
je CK KPJ v za=etku leta 1949 sklenil uvesti kolektivizacijo v kmetijsko 
proizvodnjo. Ve=ja vloga oblasti v kmetijski proizvodnji naj bi vplivala 
na pove=anje pridelka, zato so spodbujali ustanavljanje kme=kih 
delovnih zadrug (KDZ). Vzrok uvedbe "kolhozov" pa je bil tudi 
politi=no-ideološki; jugoslovanski oblastni vrh je hotel s kolhozniško 
organizirano proizvodnjo zavrniti o=itke Informbiroja, da jugo- 
slovanski komunisti vodijo takšno politiko, ki komuniste oddaljuje 
od razrednega boja. 
Junija 1949 je bilo na osnovi partijskega napotka za kolektivno 
obdelovanje zemlje uzakonjeno kme=ko delovno zadružništvo. Število 
kme=kih delovnih zadrug je od za=etka leta 1949 hitro raslo, saj je 
postala kolektivizacija osrednja politi=na akcija na podeželju. Toda 
vsi kmetje niso hoteli vstopiti v zadrugo pod predpisanimi pogoji. 

SLOVENCI V FEDERATIVNI JUGOSLAVIJI (1945-1955) 105 
Najve= kmetov je stopilo v takratne zadruge pod pritiskom - poli- 
ti=nim, gospodarskim, moralnim. Kljub odporom je bilo v Sloveniji 
ob koncu leta 1949 353 KDZ. Dve leti kasneje, ko je kolektivizacija 
v Sloveniji dosegla po številu zadrug vrhunec, je bilo v 381 KDZ 
vklju=enih 8.600 kme=kih gospodarstev z 32.600 družinskimi =lani 
oziroma 5 % vsega kme=kega prebivalstva. Ti so obdelovali 70.000 
ha zemlje oziroma 4 % vseh kmetijskih površin v Sloveniji. Najve= 
KDZ je bilo na Štajerskem, zlasti na obmo=jih Dravskega in Ptujskega 
polja ter Slovenskih goric (okolica Ptuja, Ljutomera). V Sloveniji je 
prevladoval tip KDZ, pri katerem je dal lastnik zemljo v zakup po 
zakupnini, ki je bila odvisna od površine vložene zemlje. <lan zadruge 
je moral vložiti tudi ves kmetijski inventar, živino in gospodarska 
poslopja. To so kmetje razumeli kot razlaš=evanje. Zadružniška 
družina je za svoje lastno gospodarstvo obdržala ohišnico (najve= do 
1 ha) in dolo=eno število živali. Zadružnik je moral skupinsko 
obdelovati zemljo po brigadnem sistemu, za kar je dobil pla=ilo po 
vloženem delu. 
Vstop v KDZ je bil sicer formalno prostovoljen, v praksi pa 
združen z ekonomsko in politi=no prisilo. V kolektivizacijo je bilo 
vloženih ogromno sredstev, ekonomski u=inek pa je bil ni=en; rezultat 
so bili popolnoma deformirani med=loveški in politi=ni odnosi na 
vasi. Množi=ni izstopi iz KDZ so se za=eli jeseni 1951, od srede leta 
1952 pa je doživljalo kolhozno zadružništvo strm padec, tako da je 
bilo leta 1954 v Sloveniji le še 43 KDZ. 
Obdobje poudarjenih stalinisti=nih metod ni trajalo dolgo, saj je 
vodstvo KPJ uvidelo, da se proti Stalinu ni mogo=e boriti s sta- 
linizmom. Manifestativno je to nakazalo uvajanje t.i. samoupravnega 
socializma z izvolitvijo prvih delavskih svetov. Volitve prvih delavskih 
svetov v Sloveniji so bile v 47 podjetjih januarja 1950. 
 Iskanje druga=ne poti v socializem  
Po spopadu z Informbirojem je v za=etku petdesetih let jugo- 
slovansko vodstvo spoznalo, da sovjetski model socializma prinaša 
slabe rezultate, zato so za=eli razmišljati o idejah, ki so po de- 
mokrati=nosti odstopale od tedanjih stalinisti=nih obrazcev, ki so jih 
uporabljale vzhodnoevropske države. Nove ideje so se izražale v 

106 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
raznih partijskih dokumentih, pa tudi v državnih zakonih. Prva ve=ja 
novost je bil zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in 
združenj po delovnih kolektivih iz junija 1950, s katerim se je v 
Jugoslaviji in Sloveniji za=elo uvajanje socialisti=nega samoupravnega 
sistema. Novi sistem naj bi državno obliko lastnine spremenil v 
družbeno ter sprožil lo=evanje partije in države. Sistem samo- 
upravljanja se je iz gospodarstva razširil tudi na druga družbena 
podro=ja. 
Spremembe je hkrati spremljala tudi decentralizacija države. Z 
ustavnim zakonom iz za=etka leta 1953 so bile politi=ne in upravne 
spremembe zaklju=ene. V definicijo državne ureditve je bil prvi= 
uveden pojem socializem. 
Ustavni zakon je bil posledica sprememb na politi=nem podro=ju 
in širjenja samoupravljanja z ekonomskega na druga družbena pod- 
ro=ja. Skupš=inski sistem je doživel pomembne spremembe; uveden 
je bil dvodomni sistem - zvezni zbor, zbor proizvajalcev. V zvezni 
zbor je bil vklju=en zbor narodov, sestavljalo ga je po 10 predstavnikov 
republiških skupš=in (Vojvodina 6, Kosovo in Metohija 4); sestajal 
se je "po potrebi". Republika je s tem v odnosu do zvezne države 
izgubila na pomenu. Poslance zveznega zbora so volili na osnovi 
splošne volilne pravice (en poslanec na 60.000 prebivalcev), v zbor 
proizvajalcev pa so bili izvoljeni zastopniki iz proizvodnje, transporta 
in trgovine, glede na delež posamezne panoge v družbenem pro- 
izvodu. Tvorci ustavnega zakona so bili prepri=ani, da bosta samo- 
upravljanje in decentralizacija omogo=ila hkratno uresni=evanje 
nacionalnih pravic, kar se je izkazalo za zgrešeno, kajti v drugi 
polovici, zlasti pa konec petdesetih let so se že za=ele kazati posledice 
napa=ne mednacionalne politike v Jugoslaviji. 
<eprav samoupravljanje in decentralizacija nista izpolnila pri- 
=akovanj o uresni=evanju nacionalnih pravic in o demokratizaciji, 
sta nakazala pomembno razliko med nastajajo=im samoupravnim 
socialisti=nim modelom in dotedanjim modelom administrativnega 
socializma, posnetim po sovjetskem vzoru. Ta razlika se je v nasled- 
njih letih še pove=evala in Jugoslaviji in Sloveniji omogo=ila, kljub 
temu, da sta v osnovi pripadali istemu tipu družbe kot ostale države 
ljudske demokracije, bistveno bolj odprt in tudi demokrati=nejši 
razvoj. 

SLOVENCI VFEDERATIVNI JUGOSLAVIJI (1945-1955) 107 
Zakonske spremembe v za=etku petdesetih let niso zajele vseh 
politi=nih procesov in niso zadovoljile niti vodstva KPJ niti držav- 
ljanov. Pojavljale so se zahteve po še bolj strogi partijski državi na eni 
in po razpustitvi partije ali pa vsaj po ustanovitvi konkuren=ne 
socialisti=ne stranke na drugi strani. 
Zunanji izraz reformnih procesov je bil 6. kongres KPJ novembra 
1952 v Zagrebu. Na njem se je KP preimenovala v Zvezo komunistov 
(ZK), se deklarativno izrekla za lo=evanje državne in partijske oblasti 
in za spremembo metod politi=nega dela; ZK naj bi bila zgolj idejna 
in ne ve= neposredna voditeljica. Toda kmalu je prišlo do zaustavitve 
reformnih procesov. Sredi leta 1953 je na to vplivalo pri=akovanje 
normalizacije odnosov s Sovjetsko zvezo po Stalinovi smrti, januarja 
1954 pa je ZKJ obra=unala z Milovanom @ilasom kot najbolj 
izpostavljenim nosilcem reformnih procesov. To pa ni pripeljalo do 
obra=una z vsemi spremembami, saj je ZKJ nekatere rezultate reform 
obdržala in jih nadalje razvijala. Posledica resolucije o krepitvi 
pravosodja in zakonitosti, ki jo je CK KPJ sprejel junija 1951, je bil 
nov zakonik o kazenskem postopku, sprejet jeseni 1953, ki je 
stalinisti=no kazensko pravo omilil. 
Izboljšavo na idejnem in kulturnem podro=ju je prinesla ukinitev 
agitpropa kot glavnega ideološkega kontrolorja družbene sfere leta 
1952. Predvsem v novih revijah so bile objavljene polemike in tudi 
kritike posameznih potez oblasti, kar je bilo do leta 1950 skorajda 
nemogo=e. 
Spremembe na politi=nem podro=ju so v Sloveniji nakazovale 
možnost, da se obnovi tradicija ljudskofrontne demokracije, kar pa 
se ni uresni=ilo. Kljub temu je za=ela uradna politika po letu 1952 
potihem dovoljevati pluralizem v kulturi in publicistiki. Kljub 
prekinitvi odnosov Jugoslavije z Vatikanom je oblast vsaj v nekaterih 
vprašanjih opuš=ala trdo stališ=e do katoliške cerkve. V prvi polovici 
petdesetih let je oblast iz zaporov izpustila ve=ino politi=nih za- 
pornikov in opustila politi=ne sodne procese kot obi=ajno sredstvo 
boja proti nasprotnikom, =eprav jih je v kasnejših letih še uporabljala 
v posameznih primerih. Konec je bilo tudi prisilne kolektivizacije in 
obveznega odkupa. 
Tihi pluralizem je bil sicer še naprej pogojen s prepre=evanjem 
politi=nega združevanja in delovanja ter s sprotno dolo=ano tole- 

108 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
ran=no mejo, do katere so razli=ne dejavnosti lahko segle. Oblast se 
tudi v kasnejših letih ni odrekla represivnim ukrepom, še zlasti ne 
takrat, ko je ocenila, da je ogrožena njena monopolna politi=na vloga. 
S spremembami iz prve polovice petdesetih let je Jugoslavija nakazala 
in deloma izvedla prehod v manj ostro obliko socializma, ujetega v 
enostrankarski sistem. Ta je v Sloveniji v naslednjem desetletju ob 
relativni politi=ni liberalizaciji omogo=al, da je opredelila svoje 
nacionalne zahteve v odnosu do centra, gospodarsko pa se je vsaj 
desetletje približevala razvitejšima sosedama, Avstriji in Italiji. V 
gospodarskem razvoju in rasti družbenega in tudi osebnega standarda 
se je Slovenija oddaljevala od vzhodnoevropskih držav. 
Velik korak k politi=no stabilnejšim razmeram v Sloveniji je 
prineslo popuš=anje pritiskov na meje oziroma rešitev mejnih 
vprašanj. Sredi petdesetih let sta bili namre= dolo=eni oziroma potrjeni 
slovenska (jugoslovanska) zahodna in severna meja. Po sporih zaradi 
zahodne meje na pariški mirovni konferenci (april - junij 1946), le 
delni rešitvi vprašanja ob podpisu mirovne pogodbe z Italijo februarja 
1947 (ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja - STO - in delitev 
na cono A in B STO), po hudi zaostritvi jugoslovansko-italijanskih 
odnosov poleti in jeseni 1953 (ker sta vladi ZDA in Velike Britanije 
objavili, da bosta upravo nad cono A STO prepustili Italiji) je oktobra 
1954 prišlo do podpisa londonskega sporazuma, s katerim sta 
Jugoslavija in Italija razširili civilno upravo vsaka v svoji coni in 
potrdili obstoje=o ozemeljsko razdelitev (ta je bila dokon=no urejena 
z osimskimi sporazumi novembra 1975). Severna meja je bila potrjena 
maja 1955 s podpisom Državne pogodbe o obnovi neodvisne in 
demokrati=ne Avstrije. 
Zaradi odpovedi gospodarskega sodelovanja z vzhodnoevropskimi 
državami je bilo jugoslovansko partijsko in državno vodstvo prisiljeno, 
da je za=elo v letih 1949-51 oblikovati nov gospodarski koncept. 
Leta 1948 so se namre= pojavile velike težave pri izpolnjevanju prvega 
petletnega na=rta, ki je temeljil na najidealnejših predpostavkah, saj 
njegovi sestavljala niso predvideli nobenih težav. <e se politi=no 
vodstvo ni hotelo odre=i svoji gospodarski usmeritvi, je moralo 
privoliti v'precej okrnjen program ter podaljšati =as njegovega 
izvajanja najprej za eno leto (v leto 1952), nato še za tri leta. Nov 
gospodarski sistem je pomenil odmik od sovjetske teorije in prakse, 

SLOVENCI V FEDERATIVNI JUGOSLAVIJI (1945-1955) 109 
saj so njegova osrednja na=ela napovedovala: ukinitev državne lastnine 
proizvajalnih sredstev in državnega upravljanja proizvodnje ter 
vzpostavitev družbene lastnine in delavske samouprave; opustitev 
ve=letnega državnega plana in podrobnega administrativnega pla- 
niranja ter vpeljavo globalnih sorazmerij, ki državnim organom še 
vedno zagotavljajo obvladovanje gospodarskega dogajanja; prizna- 
vanje in prosto uveljavljanje nekaterih na=el tržnega gospodarstva. 
Novi gospodarski sistem je bil v bistvu kompromis med misel- 
nostjo, po kateri mora država ostati usmerjevalec gospodarskega 
življenja, ter novimi proizvodnimi odnosi, ki so zahtevali ve=jo vlogo 
podjetij in upoštevanje zakonitosti blagovne proizvodnje. V Sloveniji 
so za=eli nov sistem uvajati leta 1952. Tega leta je oblast sprostila 
notranjo trgovino in devizno poslovanje, reorganizirala ban=ništvo 
in uvedla letne družbene plane. Leta 1954 so gospodarski sistem 
preoblikovali in dopolnili z dolo=ili o pravnem redu osnovnih 
sredstev, z uvedbo novega sistema delitve dohodka, investicij itd. 
Leta 1955 je moralo državno vodstvo priznati, da niti s politi=nega 
niti z ekonomskega stališ=a ni ve= mogo=e zagovarjati dotedanje 
usmeritve gospodarstva, s katero so prvo desetletje po koncu druge 
svetovne vojne razvijali predvsem težko industrijo in elektro- 
gospodarstvo, obenem pa dopuš=ali le po=asno napredovanje drugih 
gospodarskih panog in po=asno rast družbenega standarda. S spre- 
jetimi na=eli nove razvojne politike novembra 1955 je težka industrija 
kon=no izgubila prednostni položaj. Uveljavljeni sta bili na=eli 
enakovrednejšega vrednotenja vseh gospodarskih panog in njihovega 
skladnejšega razvoja ter ve=je skrbi za izboljšanje življenjskega 
standarda prebivalstva. 
Prva polovica petdesetih let je prinesla precejšnje spremembe tudi 
v oskrbi prebivalstva. Sistem zagotovljene preskrbe je bil ukinjen 
oktobra 1951, ko so bile nakaznice zamenjane z denarnimi na- 
domestili. Od srede leta 1952 je bilo dolo=eno, da se za vsako do 
tedaj racionirano blago uvedejo tržne cene. S tem je bilo racionirane 
in zagotovljene preskrbe dejansko konec in oskrba prebivalstva je 
postala odvisna od delovanja trgovskih podjetij in od višine zaslužka 
vsakega potrošnika. 
Do postopnih sprememb je prihajalo tudi v kmetijstvu. Oblast je 
po=asi odpravila administrativne ukrepe, ki jih je v kmetijstvo vpeljala 

110 KLJU<NE ZNA<ILNOSTI SLOVENSKE POLITIKE V LETIH 1929-1955 
po koncu vojne (odkupi, obvezna oddaja in kolhozno zadružništvo). 
<lani zadrug so lahko iz zadruge izstopili in postali samostojni 
individualni lastniki svoje zemlje. Svobodnejše trgovanje je kmetom, 
zlasti bogatejšim, omogo=alo ve=ji zaslužek, s katerim so lahko 
kupovali zemljo revnejših kmetov, ki jim majhna posest ni zagotavljala 
preživljanja. To je pri oblasti zbudilo strah pred krepitvijo zasebnega 
sektorja v kmetijstvu in razs*lojevanjem na vasi, zato je bila izvedena 
"druga agrarna reforma". Zakon o kmetijskem zemljiškem skladu 
splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim 
organizacijam iz maja 1953 je v bistvu uveljavil nacionalizacijo vse 
zemlje nad zemljiškim maksimumom, dolo=enim na 10 ha ob- 
delovalne površine. Ta je postala državna lastnina, ki so jo dodeljevali 
v uporabo kmetijskim zadrugam in kombinatom. V Sloveniji je bilo 
s tem zakonom nacionaliziranih 27,6 % zasebnih kmetijskih posestev, 
vendar je zasebna lastnina v kmetijstvu prevladovala; 96 % kme=kih 
gospodarstev je bilo v zasebnem sektorju. Individualni kmetje so imeli 
takrat 262.000 ha orne zemlje (94,7 %). 
V kulturi je bilo odmik od sovjetskega kulturnega modela zaznati 
že leta 1949, do spremembe kulturnopoliti=ne linije pa je prišlo v 
naslednjih letih. Prenos odlo=anja na nižje oblastne forume je bil 
sprva le navidezen, saj je center idejnega odlo=anja še nekaj let ostal 
agitprop partije. Po javno objavljenih kritikah socialisti=nega realizma 
in slabih posledicah posnemanja sovjetskega kulturnega modela pa 
je prišlo do dokon=nega razhoda v letu 1952. S tretjim kongresom 
Zveze književnikov Jugoslavije, oktobra 1952 v Ljubljani, je bil v 
Jugoslaviji simboli=no pokopan socialisti=ni realizem, nekaj mesecev 
kasneje pa je ZKJ ukinila še agitpropovski aparat. 
Z ukinitvijo agitpropovskega aparata se ZK ni odrekla težnji po 
podrejanju kulture in kulturnih ustanov. Njena taktika se je spremenila 
v tem smislu, da ni ve= vsiljevala svoje ideologije z ostrimi politi=nimi 
ukrepi, temve= je k istemu cilju težila z bolj demokrati=nimi sredstvi. 
Sredi petdesetih let je oblast sprejela nove zakonske akte, ki so povsem 
na novo opredelili odnos države do kulturnih ustanov. Kot ina=ica 
delavskega samoupravljanja v tovarnah je bil uveden sistem druž- 
benega upravljanja kulturnih ustanov. V kulturnih ustanovah so 
morali oblikovati upravne odbore (UO) kot najvišje organe ustanove. 
Oblastni organi so imeli pravico imenovati ve=ino =lanov UO, le 

SLOVENCI VFEDERAT1VNI JUGOSLAVIJI (1945-1955) 111 
manjši del pa so jih imenovali =lani kolektiva sami. "Zunanje" =lane, 
ki jih je v UO imenoval ustanovitelj, so izbirali v ustreznih komisijah 
CK ZKS in predsedstva Socialisti=ne zveze delovnega ljudstva 
Slovenije, tako da so bili izbrani bolj po politi=nih in manj po stro- 
kovnih merilih. 
Zahteve po zgolj politi=ni ustreznosti posameznika so sicer sredi 
petdesetih let izgubile na veljavi in se je politi=nim zahtevam pridružila 
še strokovna usposobljenost kulturnega ustvarjalca in umetnika. 
Prevlada takih =lanov v UO pa je vseeno omogo=ala, da so imela v 
nesoglasjih med politiko in stroko še vedno ve=jo težo politi=na 
merila. 
Ideološko vprašanje je bilo še vedno v ospredju, kar se je pokazalo 
v ustanovitvi ideološke komisije pri CK ZKS leta 1956 in v vrsti afer 
in obra=unov s kulturniško opozicijo v petdesetih letih. V vodstvu 
ZKS pa se je že za=ela prepoznavati reformisti=na struja, ki se je v 
za=etku šestdesetih let skupaj z intelektualno opozicijo (kar je bila 
novost) za=ela upirati beograjskemu centralizmu in srbskemu "he- 
gemonizmu", nekaj kasneje pa previdno odpirati pot "liberalnim" 
reformam. 
V osnovnih zna=ilnostih se jugoslovanski in slovenski tip so- 
cializma tudi od petdesetih let dalje nista lo=evala od tipa, kakršen je 
prevladoval v Sovjetski zvezi in v vzhodnoevropskih državah (eno- 
partijski sistem, vodilna vloga ideologije pri arbitraži na vseh 
podro=jih družbenega življenja, prevlada politi=ne elite nad drugimi 
centri mo=i). V praksi pa je že tedaj, še izraziteje pa v kasnejših letih, 
prihajalo do opaznih razlik: kazale so se v druga=nem tipu lastnine 
(družbena in ne državna, ob prevladujo=i družbeni lastnini tudi 
dopuš=anje zasebne), v višjem družbenem in osebnem standardu, ve=ji 
(in vse hitrejši) usmerjenosti k potrošništvu, v dolo=enih (v petdesetih 
letih še omejenih) oblikah idejnega pluralizma v kulturi, pa tudi na 
drugih podro=jih, v ve=jem upoštevanju ekonomskih zakonitosti, v 
decentralizaciji in nato krepitvi samostojnosti nacionalnih "partij" 
in suverenosti republik, v ve=ji pluralnosti informacijskega sistema 
in v postopnem odpiranju v svet, ki se je za=elo v petdesetih letih, v 
šestdesetih pa je v primerjavi z vzhodnoevropskimi državami "re- 
alnega" socializma postalo ena glavnih prednosti jugoslovanske, še 
zlasti pa slovenske družbe.