v ; I ' ^ /Primorski Št. 284 (14.375) leto XLVIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ J200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 TOREK, 8. DECEMBRA 1992 SLOVENIJA / STRANKE SO ZAČELE PRVE POGOVORE O SESTAVI NOVE VLADE Rahli dotiki po volitvah Stranke skuSajo potisniti v ozadje medsebojne zamere iz predvolilnih dni in iščejo poti, ki bi peljale k učinkoviti vladni koaliciji - Prvo besedo ima LDS kot najmočnejša stranka Tanja Starič Novi slovenski parlament se bo prvič sestal 23. decembra, ko bo tudi prisegel predsednik države Milan KuCan. Uradnih rezultatov volitev sicer Se ni, vendar se vrstni red strank, ki bodo zasedale mesta v novem državnem zboru, ne spreminja. Se vedno je najuspešnejša Liberalno-demokratska stranka, sledijo pa ji Slovenski krščanski demokrati, Združena lista in Slovenska nacionalna stranka. V parlamentu bodo še Slovenska ljudska stranka, demokrati in zeleni. Izidi Se niso dokončni, zato ni izključeno, da si bodo mesto v državnem zboru priborili tudi,socialdemokrati. SDSS, ki je zelo blizu praga za vstop v parlament, bi z delitvijo glasov tistih strank, ki so kandidirale samo v nekaterih enotah, morda lahko zagotovila poslansko mesto vsaj prvemu s svoje nacionalne liste - Janezu Janši. V parlamentu bosta zagotovo (če se sedanji odstotki ne bodo bistveno spreminjali) tudi dosedanja ministra Dimitrij Rupel in Igor Bavčar, pa tudi predsednik skupščine France Bučar. Demokratska stranka, ena od poraženk letošnjih volitev, bo očitno le zasedla vsaj pet poslanskih mest. Sicer pa so ocene volilnih rezultatov sila različne. Liberalni demokrati pravijo, da so uspeh pričakovali, preseneča pa jih nmtika s strankami, ki jim sledijo. Krščanski demokrati priznavajo, da so pričakovati višji odstotek glasov in so napovedati, da se Znamo srečo srecP znamo deliti )e akcija, ki jo za begunske otroke Pripravlja iniciativna skupina pri fYe2i prijateljev P 3ji*ne Slovenije, redlagajo namreč, al bi slovenske £pžme 20. decem-°ra nova Kil o ,, — "punske otroke njihove matere, ki J® Živijo v begun-centrih. Nada Jrn-Spolar, članica iniciativnega od- fiJa’ J® na vceraj-S novinarski kon-erenci povedala, ase mora to dru- da bo]S?eVati' vsak 2 prav delckatr°k deležen in,fcreCe' ^ na bom fTalni ravni Rali °. P°ma- izhnlt Lm,prav vsak Jod lz begunske- ,eiiS,r”lp=m="i h'«"«.(BwJh0Vne bodo za nekaj dni umakniti v samoto, kjer bodo analizirali izide volitev. Zelo zadovoljne so Članice Združene tiste, ki napoveduje združitev vseh levih strank na slovenskem političnem prizorišču, tudi socialdemokratov in socialistov. Lojze Peterle je včeraj nekajkrat ponovil, da želijo sodelovati v prihodnji vladi. Po volitvah sta se z mandatarjem nove vlade Janezom Drnovškom slišala samo po telefonu, resni pogovori naj bi se zaceli v prihodnjih dneh. Liberalno-demokratska stranka ponavlja, da - razen Jelinčičeve SNS - iz prihodnje vladne koalicije ne izključuje nobene stranke. Združena tista pravi, da bi sodelovala v vladni koaliciji, ki bi bila socialdemokratsko usmerjena, demokrati pa po volitvah nikogar veC vnaprej ne zavračajo. Možnosti so torej tri: koalicija liberalnih demokratov in krščanskih demokratov, skupaj še z eno od manjših strank, potem levosredinska koalicija LDS, Združene liste, demokratov in zelenih ter »velika koalicija« LDS, SKD in Združene liste. Najbolj je verjetna prva, po kateri bi mesto zunanjega ministra pripadlo Lojzetu Peterletu ati Ivanu Bizjaku. Seveda pa bosta tudi v tem primeru obe stranki imeti precej težav v svojih vrstah in - predvsem SKD - tudi s svojimi zaveznicami. Očitno se torej pogovori šele začenjajo, stranke pa napovedujejo, da bo nova koalicija znana šele Cez teden ali dva. RAZMERJA MED STRANKAMI V DRŽAVNEM ZBORU Graf prikazuje razmerje med strankami v državnem zboru: ker gre za neuradne in delne izide, ga nismo opremili s številkami. Pri prikazu nismo upoštevali dveh poslancev, ki bosta zastopala italijansko in madžarsko narodnost. Razpredelnica desno pa vsebuje podatke o volilnih izidih na volitvah leta 1990, podatke iz raziskave SJM 92, ki smo jih objavili prejšnji teden, in delne izide volitev v državni zbor na podlagi 72, 62 odstotka preštetih glasov. BRUSELJ / MINISTRI ES Evropa je zaskrbljena zaradi Maastrichta in kriznih žarišč na Balkanu V Evropi obžalujejo tudi švicarski »ne« BRUSELJ - Zunanji ministri Evropske skupnosti so se v ponedeljek v Bruslju pogovarjali o pripravah na vrh dvanajsterice, ki bo 11. in 12. decembra v škotskem Edinburghu. Na dnevnem redu so bile tudi razmere v nekdanji Jugoslaviji, vendar kaže, da bodo ministri o tem razpravljali šele danes. Ministrska dvanajsterica je razpravljala o posledicah, ki jih bo imel za Evropsko skupnost švicarski »ne« v zvezi s priključitvijo k Evropskemu gospodarskemu prostoru. Podobne odzive in izraze obžalovanja je bilo iz bruseljskih palaC in drugih evropskih prestolnic slišati po danski zavrnitvi sporazuma iz Maastrichta, za kar so se tudi Danci odločili na referendumu. Zunanji ministri Evropske skupnosti bodo poskušali najti rešitve tako za danske kakor tudi za britanske težave v zvezi z ratifikacijo sporazuma iz Maastrichta. Nadaljnje finaciranje Evropske skupnosti oziroma načrt za njen proračun, znan tudi pod imenom Delors II, je med ministri povzročil precej ostrih polemik, saj je bila nedavna pot britanskega premiera Majorja namenjena prav prepričevanju svojih revnejših kolegov, naj zmanjšajo porabo sredstev, ki jih Španija, Portugalska, Irska in GrCija vsako leto dobivajo iz skupne bruseljske blagajne. V Bruslju so zasedali tudi kmetijski ministri evropske dvanajsterice, ki so vnovič razpravljali o težavah z nedavnim sporazumom med Evropsko skupnostjo in Gattom. Ob tej priložnosti so bile v Bruslju napovedane velike demonstracije nezadovoljnih kmetov. Protestniki so sicer v poslopje, kjer so zasedali kmetijski ministri, metali petarde, vendar do hujših izgredov ni prišlo. STRANKA lds čha demokratska stranka ND NDS SKD SKD SLS TH^r SNS Zeleni t e zs %|SD$S SDSS SSS LmunuHsnutMA 1990 14,5 17,3 13,0 12,5 8,8 7,4 5,4 3,5 NAPOVED SJM 92 23,2 10,5 16,8 21,1 6,3 9,5 7,4 5,3 1992 23,3 5,1 13,4 14,8 8,8 10,0 3,6 3,1 2,8 1,5 RAZLIKA 1990 -1992 + 8,8 -3,9 + 1,8 -3,7 -5,2 4,3 2,6 -2,0 Letal 990 SDZ 9,8 odst. Leta 1990 SDP Moja Banka BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Musicali za mularijo in odrasle O novem slovenskem musicalu za otroke Milana Dekleva Mi se ne damo piše Matej Bogataj, o uspešnem musicalu z motivi iz monarhistične zgodovine Elisbeth, ki ga uprizarjajo na Dunaju, pa Tamara Deu. ...................stran 3.. Trst v četrtek brez avtobusov V Trstu in po vsej državi bo v četrtek štirurna stavka (od 9. do 13 ure) šoferjev mestnih in medkrajevnih avtobusov. Stavko je proglasila sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL. S tem protestom hočejo sindikati opozoriti na vse nerešene probleme prevoznega sektorja. ....................stran 5. Dežela načrtuje povsem nove gorske skupnosti Deželni odbornik za krajevne uprave Dario Barnaba je včeraj predstavil načrt za korenito preureditev gorskih skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Zakonski osnutek med drugim predvideva tudi močno zemljepisno okrnitev Kraške gorske skupnosti. .................stran 5 in 6. Sredi Trsta oropali bančno agencijo TRST - Dva roparja, od katerih je bi! eden oborožen s samokresom, sta včeraj iz agencije hranilnice iz Vidma in Pordenona, ki ima svoj sedež v Ul. Battisti v Trstu, odnesla približno 70 milijonov lir v gotovini. Po ropu sta zbežala z vespo, ki so jo kmalu zatem našli v neki bližnji ulici. Preiskovalci so nemudoma vzpostavili cestne bloke, za zlikovcema pa se je izgubila vsaka sled. ....................stran 6. Za obnovo ceste z Oslavja v Števerjan Obnova ceste z Oslavja v Števerjan, ki je zaprta zaradi velikega usada, je ena od zahtev, ki jih bo goriška pokrajinska uprava predočila deželi ob jutrišnjem obisku odbornika za prevoze Cruderja. Dežela naj bi tudi omogočila združitev prevoznih podjetij APT in CISP in finančno podprla načrt pokrajinske uprave za ureditev raznih cest. ....................stran 8. Zakaj je Švica zavrnila evropsko povezovanje? Mladi Švicarji, ki se zavzemajo za enotno Evropo, obtožujejo hribovske prebivalce. .................. stran 12.. Zmagovalce boli glava Volilni rezultati so bolj ali manj znani. Zmagovalci že zdaj vedo, da bo težko sestaviti koalicijo. Možnosti so tri, nobena pa ni posebej dobra. ..................stran 14... Teniška elita od danes v Munchnu Razen Američana Jima Couriera in Nemca Borisa Beckerja bodo od danes do nedelje na teniškem »grand slam cup« v Munchnu nastopili vsi najboljši teniški igralci sveta. Privablja jih, poleg želje po uspehu, tudi mamljiv nagradni sklad šestih milijonov dolarjev. Po zmagi ZDA proti Švici (3:1) v finalu Davisovega pokala je torej tenis spet v središču pozornosti ljubiteljev športa. ...................19. stran. MNENJA Torek, 8. decembra 1992 KOMENTAR Pozabili so na bogove __________Miran J. Lesjak_______ Zdaj, ko je volilne vročice konec, si velja zastaviti neumno vprašanje, namreč, zakaj so bile volitve sploh potrebne? Arhitekti slovenske državosti bi v odgovoru uporabili ustavnopravne razloge: zato pač, da se prek njih vzpostavijo organi nove države, ki je leta 1990 še ni bilo na svetovnem zemljevidu. Toda parlamentarne volitve so visele v zraku že dosti prej, preden je Slovenija dobila državnost in sprejela nov ustavni red. To pa pomeni, da predčasne volitve niso bile potrebne predvsem ali zgolj iz formalnih razlogov, temveč zato, da bi z njimi po mesecih burnih strankarskih peripetij preverili politični okus volilcev. Člani danes že pokojnega parlamenta, katerih politične ocene so bile le redkokdaj uglašene, so se -kar zadeva potrebo po razpisu predčasnih volitev - strinjali v tem, da bi morale volitve na novo določiti politični prostor, pokazati, koliko dejanske podpore uživa vsak posamezen politični subjekt in vsak ideološko-poti-tični blok. Da se je pri tem vsaka stranka zanašala na to, da bo s preverjanjem volje volilcev utrdila lasten politični položaj, je razumljivo samo po sebi. Vendar se ni zgodilo nič takega. Od nedelje naprej nimamo v Sloveniji nobenih novih . in nobenih nič bolj razpoznavnih političnih meja, kot smo jih imeli do sobote, nobenih trdnejših pregrad, nobenih ločnic, na podlagi katerih bi bilo mogoče bolj suvereno graditi hegemonijo enih političnih konceptov nad drugimi. Tisti, ki so razpisali predčasne volitve, so od volilcev zahtevali politično opredeljevanje in licitiranje, vendar so se jim volilci preprosto - izneveriti. Pri izpolnjevanju volilnih lističev namreč niso upoštevati klasičnih političnih delitev in tudi niso odgovarjali na vseskozi sugerirana vprašanja, ali naj vladajo levi ati desni. Namesto tega so glasovati za politično brezbarven in ideološko ravnodušen pragmatizem, za sposobnost prilagajanja sedanjosti, za umetnost vrvohodstva, torej za stalno lovljenje ravnotežja med posamičnimi političnimi cilji in politično stvarnostjo. Volilci so s svojo odločitvijo v resnici pretentati izvoljene stranke, zato ni čudno, če so bile te najbolj presenečene nad volilnimi rezultati. Pragmatizem, to v slovenskem volilnem telesu očitno najbolj cenjeno politično vrtino, bi bilo treba poslej pisati z veliko začetnico. Volitve 92 pomenijo zmagoslavje pragmatizma, potemtakem zmagoslavje LDS-ovske nezamerljivosti ne na levo, ne na desno, SKD-jevskega preračunljivega slovesa od odbijajočega ideološkega naboja, pravočasnega SDP-jevskega pokopa obremenjujoče hipoteke preteklosti in zmagoslavje Jelinčičevega trgovanja z nacionalizmom kot najbolje prodajanim političnim blagom ta hip. Politike nasploh ni mogoče ustvarjati z apriorizmi in velikimi načeti, politike v Sloveniji pa ni mogoče krojiti ne z zgodovino, ne s šokantnimi oglasi in ne s preštevanjem levih in desnih.Volilci so slej ko prej nehvaležni državljani. V letu in pol so pozabiti na vse zasluge za narod, na vse medalje, na že mitske junake. Pravzaprav nanje niso pozabiti, ampak so se jih spomniti tako, da so Janšo, Bavčarja, Kacina, Rupla, Pučnika, prav vse, ki so med volilno kampanjo verjeti, da jih bodo pomniti po njihovih delih (in so zato o njih pisati celo knjige), vrgli s piedestalov, na katere so jih sami postaviti. Kaže, da imajo slovenski volilci preprosto drugačno, modernejše dojemanje politike, kot jo imajo domače politične stranke. Kaže, da slovenski volilci in slovenske stranke preprosto ne govorijo enakega jezika. Da se preprosto ne razumejo, zato je tudi vprašanje, če so stranke, ki se danes ponašajo z deset ati več odstotki glasov, res lahko prepričane, da so votilcem prodale natančno tisto blago, ki so jim ga hotele prodati. Kaj pa, če so volilci kupiti nekaj, česar ni nihče razstavljal v izložbi? GOSPOD JAKOBSON: Gospodarska požarna hramba Takole na štiri oči, kolegi; mi zna kdo lepo preprosto razložiti, kaj pravzaprav hočete? Na primer, nimate morja (tiste slane luže ne štejem zares) pa se hočete preživljati z ribištvom. Potem ste vsi penasti, ker se vam račun ne izide. Ali: še naprej boste železarili. O. K. Pravite, da imate tri bankrotirane železarne (za katere še tega ne morete reči, da je bolje nekaj kot nič) in imate tradicijo. Lepo. A tradicija sama ne gre v denar, to bi že morali vedeti. Povedal vam bom, da imamo tudi pri nas doma jeklarsko tradicijo, celo večstoletno -toda mi imamo poleg tradicije še nekaj malenkosti: prvič, imamo trg, drugič, imamo svojo železovo rudo, tretjič, imamo obilje cenene električne energije (ki se nam jo bolj splača izvažati v metalurških izdelkih kot prek daljnovodov), četrtič, svojih rudarjev in železarjev nam ni treba uvažati z juga in petič, imamo še posebej za železo specializirano luko le nekaj kilometrov čez mejo pri naših norveških sosedih, s katerimi se ne streljamo. Kako pa je z vami? Imate železovo rudi? Nimate. Imate na pretek poceni elektrike? Nimate. Imate zaledje za zbiranje starega železa? Nimate. Imate vsaj trg? Figo, ne pa trg. (Nekdanji jugoslovanski se vam je sesul, na svetovnem pa vladata konkurenca in recesija, poleg tega ponujajo Rusi in ves nekdanji »tabor« na milijone ton jekla za bagatelno ceno. Imate torej vrabca na strehi. Pravite, tradicija. Bila, prijatelji, bila -preden ste polovico ljudi uvozili iz drugih republik, zdaj pa ne veste, kam z njimi. Imate še dolgove in zastarelo tehnologijo. S tem smo nekako pri kraju naštevanja. Na drugi strani pa nimate več slavne JLA, ki je bila dober naročnik (in tudi dober plačnik, vsaj tega ji ne morete očitati). Ampak recimo - kot je dobesedno rekel v parlamentu vaš predsedniški kandidat France Tomšič - da si »ne morete špogati«, da bi 12.000 ljudi postavili na cesto (on jih je navrgel še 50.000 več, da bi učinkovalo bolj dramatično). To se mi zdi demagogija, saj spremljajoča industrija lahko kupuje železo tudi drugod, navadno celo ceneje. Kljub temu bi jaz na vašem mestu malo preračunal, kaj je ceneje: poslati vsakemu železarju po 600 mark na mesec, kar tako kot izraz pri-jazne solidarnosti, ali pa je res bolje železariti in vsak mesec pridelati še malo več izgube? Pa recimo, da vas vaši zdajšnji strategi tokrat ne »farbajo« (kot so vas že nekajkrat doslej), ko zagotavljajo, da trg in konkurenčnost nista problematična (samo kot medklic: doslej ste dumpingški izvoz jekla pokrivali z višjo ceno na domačem trgu, ki ga ni več!). Dodajmo še, da tudi tiste pol milijarde mark za sanacijo ne bo tragedija, ker boste, kot pravite, s tem ogromno pri- hranili (moram priznati, da se na to vašo matematiko ne spoznam in bi dobil cvek). Ne pa zaradi vaših prejšnjih izkušenj zanima, ali ne boste zaradi te sanacije še bolj mačehovski do vse tiste industrije, ki mukoma še kar.rine, čeprav ni bila nikoli pripuščena k državnim jaslim? Kot ekonomista me zanima še nekaj tehničnih podrobnosti: najprej, kako se mislite »zavarovati«, da sanatorji ne bodo že čez nekaj let spet stali v vrsti s svojim sanacijskim klobukom v roki? Pa ne, da jim boste zarubili klobuk? Precej humoristično, če dovolite, zvenijo tudi tiste resne, v parlamentu izrečene besede, da mora vlada dobiti pravico, d bo lahko zagotovila »zares sposoben manage-ment«. Ali se hecate? Katera vlada na svetu pa je že kdaj gospodarstvu zagotovila sposoben management? Saj ga še zase ne zna! Dobro, bomo rekli: zdaj je, kar je. Imeli boste svojo strateško pomembno industrijo, brez katere državotvorci ne morejo spati. Morda boste kdaj celo ugotovili, da bi bila za to strateško zadovoljstvo dovolj četrtina ali petina zdajšnjih zmogljivosti (saj si menda niste zadali za nalogo, da boste za ves Balkan branili demokracijo?). Mimogrede, samo še tole: Kaj se je zgodilo z vašo generalno razvojno usmeritvijo? Se ne tako dolgo nazaj ste se na vsa usta jezili na zvezno gospodarsko gasilsko strategijo, ki je reševala le najbolj zavoženo. Ce prav razumem, se greste zdaj gospodarsko gasilstvo v lastni režiji?... Ja, mogoče je pa res skrajni čas, da dobite vlado, ki bo v stiski vsaj znala zmoliti »Marija, pomagaj nam« ... 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 Vodoravno: 1. prebivalka pomembnega grškega pristanišča, 8. vzdevek francoskega cineasta pod 22. navpično, 10. življenjska tekočina, 11. na-dav, predujem, 12. nemški inženir, izumitelj po njem imenovanega motorja z notranjim zgorevanjem (Nikolaus), 14. učenci, ki ne končajo letnika, 15. Odisejev oče, 17. trenje, 18. ljubiteljsko združenje, društvo, 20. Nikolaj Asejev, 21. Hans Makart, 23. spremljevalec boga Erosa, 25. če mački stopiš na..., zacvili, 27. površina, območje, 30. sodobni slovenski pesnik in pisec humoresk (Jože), 32. ime igralke Kacjanove, 33. slovenski mladinski pesnik in pisatelj (Karel), 35. bit, bistvo, 36. format knjige, kvart, 38. pripadnik svetovnega judovskega gibanja. Navpično: 1. vrsta, zvrst, 2. opozorilo, karanje, 3. Leon Epp, 4. glavno mesto Baškirske avtonomne republike, 5. raven, stopnja, 6. klaja, krma za živino, 7. amnij, plodnik, 9. majhen turški srebrnik, akča, 10. ošiljena palica, 13. kraj južno od Ljubljane, 16. gorski vzpon, 19. okrajšano ime Borislav, 21, tip Volkswagnovega osebnega avtomobila, 22. na današnji dan leta 1861 rojen pionir francoskega filma, ki je postavil prvi filmski atelje na svetu (Georges, Potovanje na Luno), 24. sporočilo na daljavo, 26. staroperzijsko pleme med Evfratom in Indom, 28. sorodnik po moški strani, 29. izrastek na glavi, 31. okrajšano ime Jovan, 34. ime režiserja Russella, 37. Rudolf Inemann. Zmago Pezdirc VANDALIZEM Le sekaj, sekaj smrečico. Milan Meden V noči med četrtim in petim decembrom je bilo požaga-nih okoli štirideset smrek v živi meji ob poti na domačijo Petra Kovačiča - Peršina ( Rakitna - hišna številka 112). Kovačič je prepričan, da ne gre za sosedski spor. Z vaščani se dobro razume. Kot predsednik krajevne skupnosti se je v štirih letih ubadal s telefonijo, kabelsko televizijo, asfaltiranjem cest in ureditvijo vaškega središča. Javnost ga pozna po kritičnem pisanju o slovenski stvarnosti. Pove in se ne umakne. Ni farizej. Svojih stališč ne kupuje na sejmih in jih ne spreminja v soglasju z javnomnejskim barometrom. Kovačič je glavni in odgovorni urednik revije 2000 - časnika za mišljenje, umetnost, kulturna in religiozna vprašanja. V zadnjem letu je dobil veliko anonimnih groženj zaradi svojih stališč. Peršin je politično dovolj nevtralen. Ne sedi v vodstvu krščanskih socialistov - ni bil kandidat na volitvah. Skromno pove, da izvira iz domobranske družine. Vendar je kar naprej na nasprotni strani: na vasi so se »ribali«, ker se je zavzel za postavitev pomnika vsem žrtvam vojne skupaj -ne glede na pripadnost različnim vojaškim formacijam. Večina je vztrajala pri spomeniku za domobrance. Načelno odklanja politizacijo vasi. Pa kaj: diferenciacija gre naprej - češ da so farški spet ogroženi. Zato se stopnjujejo pritiski na tiste, ki se zavzemajo za dejansko spravo med ljudmi. Kovačiču dihajo za ovratnik, ker javno opozarja, da se slovensko politično prizorišče fašizira. Bogokletna je tista politika - pravi Kovačič - ki se sklicuje na krščanski etos, v isti sa pi pa izganja bosanske begunce iz podal-psekega raja. »Toda poudariti je treba,« je zapisal Peršin v Republiki 2. decembra »da taka politika tlakuje pot za marš nacističnih band. Kje smo tedaj, če se politični barometer v Sloveniji nagiba v prid takšni politiki, ki razglaša etnično čiščenje Slovenije?« Dva dni kaspeje so padle smreke ip vitek bor. Z ročno žago. Nekaj dreves je bilo starejših: dvajset -petindvajset let. Mladicam je Nekaj zavilo vrat. Od kod je prišlo? Ja, reče priletna ženska -Kovačičevi so fejst. Pridni. Verni. Nekateri jim zamerijo, ker se družijo celo z rde-čkarji. Križ božji - vprašam - ali še niso izumrli? Starejši moški je nesrečen -sama škoda: Strup. Hudič ima mlade. Policija je prišla na oglede in odšla. Poskus rekonstrukcije. rjem, ker so bili Peterletovi volilni plakati na Rakitni prešpricani s kljukastimi križi. Četrta varianta: divide et impera. Iz gozda sta se splazila člana docela in vseskozi plebejske organizacije Thule ( slovenen -Boden). Med zobmi imata žagi. Peta varinata: dejstva. Prvega, ki je mislil s svojo glavo, prebutajo; drugi skoči skozi okno; tretji gre prostovoljno pod vlak; četrtega ustrelijo po pomoti; petega počastijo z molotovko; šestemu zastrupijo psa; sedmega privežejo na sra- Prva varianta: Kovačiču poči film. Vzame žago in adijo drevesa. Pokliče Republiko. Hoče v časopis. Strinja se s postavitvijo pomnika samo za domobrance. Toda ker zbuja videz tolerantnega človeka - išče alibi. Druga varianta: iz doline so prilezli rdečkarji za žagami. Vzrok: obremeniti je treba farške. Tretja varinata: farški se hočejo maščevati rdečka- motilni steber; osmemu porazirajo drevesa. Sama naključja. Medtem so se politiki ukvarjali z vlogo erotike v množični propagandi ter z erotičnimi učinki svojih obljub. Glave so imeli potisnjene goloboko v žrelo hudičevk. Vendar' s furija-mi ni mogoče sklepati kompromisov. Nekatere bo moral konj brcniti v glavo, da se jim bo posvetilo, za kaj gre. KULTURA IN NESLOVENCI Ne gre le za denar! Tone Štefanec Na Slovenskem živi veliko neslovencev, med njimi pa je tudi kar nekaj takih, ki se ukvarjajo s kulturno ustvarjalnostjo ali pa bi to radi počeli, vendar nimajo možnosti. Samo v Ljubljani je 980 ljudi, ki se združujejo v albanskem, srbskem, hrvaškem, makedonskem, madžarskem in italijanskem kulturnem društvu. Seveda pa ne kaže pozabiti na italijansko in madžarsko narodnostno skupnost. S poglabljanjem političnih nasprotij pa, kot so ugotovili na nedavni seji predsedstva ZKOS, narašča med neslovenci zanimanje za kulturno udejstvovanje, saj so v političnem smislu ti ljudje marsikdaj porinjeni na rob dogajanja; »zasluge« za to imajo predvsem nekateri strankarski prvaki. ZKOS je v svoj program dela za leto 1993 zapisala, da bo enakopravno obravnavala kulturno življenje neslovencev pri nas. To seveda pomeni, da je treba tudi neslovenskim kulturnim skupinam in duštvom, ki so zunaj Ljubljane, denimo na Ravnah na Koroškem ali v Kopru, po organizacijski in finančni plati pomagati pri njihovem delu. Tudi ta društva je treba vključevati v programe dela občinskih organizacij in mestne ZKO v Ljubljani, ki si že dolgo prizadeva, da bi bili neslovenci, vsaj kar zadeva kulturo, enakopravni s Slovenci. Seveda pa to velja tudi za obe narodnostni skupnosti, ki pa sta bili že doslej deležni precejšnje pomoči. Potrebe po enkoprav-nem obravnavanju neslovencev v kulturi se zavedajo tudi na državnem ministrstvu za kulturo in so temu namenili tudi določena sredstva. Seveda pa ne gre zgolj za denar, ampak tudi za to, da vsem omogočimo izražati lastno kulturno identiteto, ki je lahko most med različnimi kulturami in narodi ter državami. 2e prijateljska naklonjenost večinskega slovenskega naroda do kulturnih potreb neslovencev bo rodila nove kulturne dosežke in obogatila naš skupni kulturni vsakdan. POŠTA Kdo zravna vse v puščavo Tri dobre stvari so me spodbudile k temu, da se oglasim, tokrat z nekoliko polemičnim pisanjem. A žal ne vem, na koga naj naslovim to pismo. Morda na tistega neznanega kulturnega »činitelja«, ki na nekem odločilnem, a vsekakor skritem mestu vleče vrvice tako, da je na našem kulturnem prizorišču puščava videti še večja, kot v resnici je. Prva stvar je članek v Crnkovičevih Razgledih. Tam je v članku na račun Repu-blikinega zunanjega videza med drugim sočnim razmišljanjem zapisano, da je Ljubljana prestolnica države, Trst pa »bogu zahrbtna provinca«. Kot vedno ima Crnkovič tudi tokrat prav, gorje meni, če ne bi imel! Druga stvar je ocena Češnjevega vrta v Primorskem dnevniku. Stisnjena je namreč na samo dno strani, tako da jo kar težko opaziš med tistimi razkošnimi žuželkami in metulji, zgoraj pa piše Kultura. Kam ste pospravili starega, dobrega Cuka, gospoda? Komaj si je utrdil kritiške kosti, že ga ni več. Tretja stvar je imenitna gledališka igra, ki sem si jo ogledala 28. novembra. Ker pač gledalci soustvarjamo gledališki dogodek, si dovolim ob tem nekaj pripomb. Ne samo, da je bila predstava v celoti tako dognana, da bi zaslužila zares večjo pozornost, kakor ji je bila odmerjena v oceni Primorskega dnevnika, ampak bi si človek želel, da bi kak gledališki človek o njej napisal esej. Kakšna igra! Tisti imenitni višek Mire Sardoč, ko se pogovarja z večnim študentom o ljubezni. Hlad, treznost, v gib, držo in besedo ujeto spoznanje, ki ni nič več sentimentalnost, nič več patos... Kakšna »ponosna ženska« neki! In Vladimir Jurc, čigar Lopa-hin je zaljubljen v staro strukturo Češnjevega vrta, ki jo pred našimi očmi s takšnim užitkom ruši, ka-nalja in otrok hkrati. Ati pa Tone Gogala v tesnih hlačah svojega ubožnega pov-zpetniškega zapeljevanja (medtem ko v kuhinji med posti, vemo, čaka nanj njegova mati). Kdaj smo na tržaškem odru videti takšnega Antona Petjeta, tako preciznega, bil je nekakšen sivi, mišji Duh roparskega časa... Stranska vloga, iz katere je Petje ustvaril eno najvidnejših.Mistim, da je režiser Boris Kobal s svojo nič kaj preprosto vizijo Češnjevega vrta nakazal poleg psihološkega, ponekod do fine grotesknosti pomaknjenega videnja (zlasti razvidnega v podobi Sarlote Lidije Koulovič in v plesu ter na drugih mestih) še druge razsežnosti. Car predstave pa je v neobičajni poetičnosti, ki jo ustvarja s suverenim in svežim branjem mojstrovine A. P. Čehova (s premori npr., z ritmom, z razpolaganjem z odrskim prostorom). Kaj ni to slovenski odrski Amarcord, kakršnega je Kobal napovedal že v režiji Cankarjevih Hlap' cev?Ati bo tudi dosežek šel tako čudno mimo? Kdo ati kaj je tisti ati tisto, kar pn nas vse zravna v puščavo, da se potem pač gospodu Crnkoviču z njegovega ljubljanskega razglednega stolpa tudi tako zdi? Ivanka Hergold V Prešernovem gledališču v Kranju uprizarjajo izvirni musical za otroke Mi se ne damo Samo na prvi pogled je presenetljivo, da od 70. let obvladujejo mladinsko književnost predvsem aktualni, celo najizrazitejši predstavniki sodobne slovenske književnosti, medtem ko so se prej s tem žanrom spoprijemali predvsem specialisti, ki niso dosegli večjih uspehov pri Pisanju »za odrasle«. Vdor velikih pesniških in pisateljskih imen je zmanjšal prejšnjo didak-tičnost del za otroke, prehod od poučnosti in vzgojnosti v estetsko igro Pa je posledica spoznanja ustvarjalcev, da pisanje za otroke »ni larpurlar-tizem, ampak iskanje Pesmi na nedotaknjenem ozemlju. Ni posnemanje otroškega sveta, ampak govorjenje o svetu iz drugačne, nedolžne luCi«, kot si je svoje postopke zamislil D. Zajc. DrugaCe povedano: v casu, ko je zaradi tehtnosti pesniške tradicije primarni lirizem naiven in redundanten in se avtorji hote opredeljujejo do že napisanega, je Pisanje za otroke zapik, ki omogoča kreacijo z ničelne točke, z začetka. Podoben premik se je nekaj kasneje dogodil v »otroški« dramatiki in v njenem uprizarjanju, kjer je podobno kot v »odraslem« gledališču prevladalo spoznanje, da je Vse uprizorljivo, tudi ne- dramaticna besedila, in da nemimetiCno gledališče zlahka sprejme vase glasbo, songe, ples Vsestransko izredno kvalitetna in inovativna predstava je bila uprizoritev pesmi N. Grafenauerja Skrivnosti v SMG, ki jo je režiral J. Pipan, glasbo, ki je vsako od pesmi kodirala z drugačno zvrstjo, od ober-krainer parodije do rock and rolla, pa je zložil G. Lešnjak. Iz imenitne otroške poezije je torej mogoče napraviti musical, ki izrablja različne glasbene žanre, ne da bi poezija karkoli izgubila. Nasprotno: poezija je sprožila cel kup predstav, v katerih se glasba pojavlja kot rap v Zajčevem Zakaj u in Vprašaju v režiji M. Koruna ali kot songi (J. Novaka) v StotisoCnogi B. A. Novaka istega režiserja, pa vse do pravih koncertov z atrofirano spektakelsko plastjo v MaCku Muriju K. Koviča ali šansonov za otroke S. Makarovičeve, Ce naštejemo le nekatere najbolj uspešne in izrazite spoje glasbe, poezije in gledališča v zadnjem Casu. Ob naštetih predstavah je treba posebej izpostaviti tudi oba musicala M. Dekleva in režiserja B. Kobala, Totalka odštekan dan, ki so ga letos igrah v CD, in Mi se ne damo, katerega premiera je bila prejšnjo sredo-v Prešernovem gledališču v Kranju. Ce je bil prvi bliže non-sens poeziji, saj gre za fantastični narobe svet, v katerem psi vodijo gospodarje in Indijanci vdrejo »pod Alpe, kjer snemajo skalpe«, je drugi bolj realistična štorija o mulariji, ki ji represivne institucije od šolskih oblasti do družine ne dovo- lijo organizirati plesa. Po mnogih peripetijah se zadeva srečno razplete. Med Deklevove dialoge, ki gladko tečejo, in imenitno, poznavalsko označujejo osebe, ki niso brezimna mularija na eni in odrasli na drugi strani, temveč večplastni individualni liki znotraj generacije, so vložene duhovite in nabrite pesmi, katerih soavtor je D. Uršič. Uglasbil jih je L. Krajnčan in se lotil glasbenega miksa, ki vključuje podalpsko jodlanje in blues, rock in rap. Vsi ti glasbeni žanri so V naslovu: Z vaje Mi se ne damo v Prešernovem gledališču Kranj (Foto: arhiv), desno: Iz dunajskega musicala Elisabeth (Foto: arhiv) imenitno izbrani in se fino prilegajo vsebini pesmi in situaciji, v kateri nastopijo. V predstavi so solidno odpeti, posebej Ce upoštevamo, da je večina nastopajočih adolescentov. Ob uglasbitvi pa sta oba musicala nabita s plesnimi vložki, za katere je poskrbela koreografka M. Horvat. V Mi se ne damo se držijo velikega razpona in ji sledijo s stepanjem, revijskimi plesi, pa tudi parodiCnim kobacanjem, ki poudarja neokretnost, togost in okostenelost represivcev. Zelo dobri so tudi nastopajoči: ob desetih mladostnikih, ki igrajo, prepevajo in plešejo, predvsem iztopata S. Cerjak kot Ravnatelj in M Višnar kot nerazumevajoči in butasti Danetov (Zajcev) oCe, R. Krajnča-nova pa je igralsko precej slabša. Moti tudi nekvalitetno predvajana glasba, dosledno posneta na play-backu, za kar verjetno ni potrebe, predvsem pa tehničnih možnosti (kranjskega?) gledališča. Čeprav je v tem prednovoletnem Casu precej otroških predstav, se je za kranjski musical vredno malo popeljati z avtom. Ali pa upati, da se bo predstava plasirala kot uspešnica in kot taka gostovala podolgem in poCez. GLEDALIŠČE / MUSICAL NA DUNAJU Elisabeth Teater on der Wien, vstopnina: 100-900A1S Tamara Deu V oCeh turistov je Dunaj mesto, kjer je tradicija še vedno moCna. Slika je sestavljena iz Mozartovih bonbonov, dunajskega valčka in modre Donave. Toda Dunajčan ve bolje. Pogled v zakulisje njegove psihe pokaže drugo plat medalje. Musical Elisabeth, ki je doživel premiero konec avgusta, združuje oboje: s tem želi zadovoljiti tako turista kot k morbidnosti nagnjenega Dunajčana. Zgodba cesarice Sisi, ki jo pripoveduje njen morilec Luigi Lucheni, poskuša biti drugačna kot v filmu z Romy Schneider iz leta 1955. Elisabeth (P. Douvves) je osamljena ženska, ki se bojuje zase in svojo prostost na dušeče discipliniranem habsburškem dvoru. Njena ekstrava- gantnost moti mater Franca Jožefa (V. Gemot) Sophie (E. Ludwig), ki ji je podrejen ves dvor. Ob problemih, ki jim ni dorasla, se mlada cesarica zateka v osamljenost in grenkobo, ljubezen do Jožefa se krhko prelomi. Ko ji prepovedo celo vzgojo lastnih otrok, začne zavračati ljudi, pogosto potuje in piše pesmi. Pesmi o smrti. Zgodnja smrt hčere Sofije in samomor sina Rudolfa povzročita, da se Elisabeth vedno bolj zateka v objem smrti, ki jo pooseblja njen ljubimec (U. Kroger). Z mešanico zadržane erotike, hladne grožnje in Čudovitega glasu v hipu očara občinstvo. Ko cesarico zabode anarhist Lucheni (E. Freeman), njene zadnje besede »Kaj se je zgodilo z menoj?« izzvenijo v poljubu s Smrtjo. Toda musical Elisabeth ne izzveni. Izvrstno sceno (H. Schavemoch), ki sicer lebdi med kičem, tehnično dognanostjo in kreativno domiselnostjo, izpolnjuje kar 28 postavitev. Besedila (M. Kunz) in glasbena spremljava (L. Sylvester) poudarijo dinamičnost skupinske in statičnost individualne plesne koreografije (D. Callahan). Postavitev* Elisabeth v režiji H. Kupferja je stala 2,5 milijona ameriških dolarjev. Musical, za katerega pravijo, da bi lahko nastopil tudi na broadway-skem odru, ne govori samo o ljubezeni, temveč skicira Avstro-Ogr-sko iz zornega kota 20. stoletja. In to s kritičnimi očmi. Musical, s katerim se Dunaj vsekakor lahko pohvali. ZDAJ IN NIKOLI gggj g| Avtomobilske tablice Da, vedel sem, da si je mogoče v samostojni Sloveniji po novem za doplačilo izbrati avtomobilsko registracijo, vendar sem o tem Pričel premišljati šele, ko sem pred svojim Pragom zagledal Crn mercedes s tablico LJ-666-666. Tisti, ki imate vsaj nekaj izobrazbe s pod-rocja satanizma, boste razumeli tesnobo, ki me je obšla. No, izkazalo se je, da Satan še ni prinesel neplačanih položnic, še več, bolje obveščeni so mi povedali, da vozilo menda pripada docela zemeljskemu lastniku f.n®8a nepreštevnih jubljanskih lokalekov. Ce je bila v pretek-•0stl izbira simbolnega jzražanja pod odbi- HCem bolj omejena in je bilo treba za tablico s takšnim sporočilom eti res dobre zveze, r!u,Se zdai odpirajo ši-e možnosti za vstop svet osebne izpovedi, em sklepal. ,3ontm° imajo vsi vo-j ,! Priložnost pove-s * SVo)e sporočilo lka U v Sestih Črkah ta/ navsezadnje ni sk; Ina td na ekonom- tisn^u10^’ za trina)st C ak°v in pol, kar je gtveno od strQ'_ m ? ta^° skromne sa-® založniške pesniške zSe’ tore) mora biti vsak ? V deželi’ kjer je p£° VN naskrivaj tk, zelo privlačna. mani Ve^kim zani- spremL Sem PriCel p0lrii 1]atl slovensko Pomično Slovstvo Rezultati? ~~Jl!!^«anje, priz- Andrej Blatnik nam. Ne le, da ni najti domislic, ki bi lahko vsaj za silo tekmovale z grafiti, biserčki z obrežij Ljubljanice, še bolj muCno je z registracij prebrati, da Slovenci n-imamo povedati nic večjega od sebe - večina jih predstavlja osebno ime, nemara lastnikovo, ali ime lastnikove firme. (Nekateri so svojo možnost sporočila svetu zavrgli celo za plačilo - videli boste celo vrsto avtomobilov, na katerih napisu UNI sledi trimestna številka. Kar uganite, katera firma je plačevala brezplačne tablice tistim, ki so bili voljni propagirati njen izdelek.) Vrsta lastnikov avtomobilov je na tablici ponovila znamko ali tip avtomobila, kot da bi tega ne znali opaziti sami (ali, uberimo za naše v moC besede zaverovano bolj optimistično različico, kot da stvari postanejo resnične šele tedaj, ko jih tudi zapišemo). Bojda je nekdo na svojo tablico napisal JEZUS, toda nemara boste ne glede na svetovni nazor priznali, da takšno sporočilo svetu ni pretirano izvirno. Pravzaprav tako propagiranje lastnega ega ali njegovih materialnih pritiklin ne bi smelo presenečati; dolgo Časa je bilo potlačeno, navsezadnje ima tudi ugodne stranske rezultate. (Slovenski založbi v največjem razmahu obe nosita v poimenovanju lastnikov priimek; brez tega bi morda bolj pazili na za reklamo namenjeni denar in bi jima javni nastopi ne pomenili toliko.) Domnevati pa smemo, da priljubljenost lastnih imen izhaja tudi iz tega, da ni lahko zdržati metafizičnih pritiskov, ki jih na voznika avtomobila lahko zvali tablica z neeno-umnim napisom ON JE, kakršnega nam sugerira literatura. Ime (voznika, njegovega avtomobila, njegove firme) predstavlja omejeno, pa vendar obstoječe območje možnega, in kolikor je ne-prenehno potrjevanje njegovega obstoja du-hamorno, to glede na muhaste, spremenljive Čase lahko razumemo. Kulturni zgodovinar ne tako zelo prihodnje dobe si bo zanesljivo dal na pristojnem kraju izpisati vse po naročilu izdelane registracijske označbe in bo iz njih odčital del utripa slovenske ustvarjalnosti. Nesistematičen in nagel pogled po slovenskih cestah nas prepričuje, da bodo tablice sporočale predvsem BIL SEM. Brez presežka, ki bi obveščal, kako in zakaj, torej brez tistega, kar ponavadi ne brez patetike imenujemo esenca. Kako drugače od duhovitih in domiselnih sporočil z, recimo, kalifornijskih tablic! Naj se tolažimo s tem, da imajo strožje omejitve hitrosti kot Slovenci in da jih bomo že dohiteli? GLASBA / OCENA KONCERTA Brez replike V soboto, 5. decembra, je bil v CD koncert Vlada Kreslina in Beltinske bande »Je morda kakšna replika?«je na začetku dodatka h gala koncertu Beltinske bande s prijatelji vprašal karizmatični slovenski rocker in nepopravljivi nostalgik Vlado Kreslin. To je bil na sobotnem koncertu tudi edini dovolj jasen namig na tisto, kar nas je Čakalo v nedeljo, vendar je kazalo, da je ironijo teh besed popolnoma raz- Jure Potokar prodana Linhartova dvorana Cankarjevega doma zelo dobro razumela. Prisrčen smeh, ki je sledil, je lepo pokazal, kako siti smo takih ali drugačnih replik, insinuacij in nebuloznih predvolilnih sloganov, pokazal pa je tudi to, da vendarle obstajajo stva- ri, pri katerih mnenja in stališča Slovencev niso diametralno nasprotna. Da je to prav kultura oziroma glasba, ali, še bolje, nostalgija, ki jo na tak ali drugačen naCin vsi nosimo v sebi, je seveda toliko bolj zanimivo in pouCnO. Koncert je namreč vsaj za dobri dve uri Tsmmm Beltinska banda (Foto: Egon Kaše) izničil vse mogoče politične delitve, ki v tej s pojmom demokracije obsedeni mladi državi dokazujejo, da o kakršnikoli spravi (v najbolj občem smislu te besede) še dolgo ne bo mogoCe govoriti. Da imamo Slovenci glasbo radi, je resnica, ki se nam oCitno zdi tako samoumevna, da o njej nima smisla posebej govoriti. Pa bi morali. Tudi marsikateri politik bi se namreč lahko veliko naučil iz tega, kar se je v zadnjih dveh ali treh letih posrečilo Vladu Kreslinu. Ta glasbi popolnoma zapisani rocker z vsaj dvajsetletnim stažem je namreč v tem Casu uresničil projekt, ki domačim politikom nekako ne gre od rok. Ne samo, da je k sodelovanju pritegnil generacijsko, slogovno in še kako drugače zelo različne ljudi, da je o svoji popolni eksistencialni zavezanosti glasbi prepričal starša, ki zdaj navdušeno pojeta z njim, ampak je s svojim nenavadno eklektičnim pogledom na glasbo »okužil« tako rekoC vso Slovenijo. Ljudi je prepričal o kriteriju »izbire po sorodnosti«, kot bi nemara dejal prijatelj Aleš Debeljak, to pa je kriterij, ki je navadno tudi najbolj eksklu- zivistiCen in najmanj množičen. Jasno je, da ta podvig zahteva določene kvalitete. Vlado Kreslin ima glas, ki na izjemno poln način izraža najdrobnejše odtenke Človekovega razpoloženja in Čustvovanja, premore pa tudi pokončno etično držo, zaradi katere se -rock and rollu navkljub - ne more odreci svojim koreninam, stvarem, ki ga povezujejo z domom, in ljudem, ki k temu domu spadajo. To pa je obenem tudi ključna stvar, tista, zaradi katere veterani iz Beltinske bande, ki so imeli - Ce parafraziram Kreslina - prvo uspešnico leta 1935, danes z enako vehemenco godejo na gosli, cimbale, harmoniko in bajsa ob rockovskih himnah ali pa pozorno poslušajo, na kakšen naCin bo njihov Vladek tokrat odpel eno od prelepih, otožnih, veselih ali obešenjaških skladb njihove mladosti. Iskanje »izgubljenega sveta«, ki ga je mogoCe slišati na vsakem Kreslinovem koncertu z Beltinsko bando, pa je očitno zanimivo tudi za vse generacije poslušalcev. Tako sem lahko z zadovoljstvom opazoval, kako navdušeno je moja vsaj šestdesetletna soseda ploskala ob Vladovi izvedbi rockov-ske himne (I Can Get No) Satisfaction ali ob v tem kontekstu še bolj nenavadni skladbi Passenger Iggyja Popa, Čeprav sem obenem popolnoma prepričan, da so se ji mnogo bolj »usedle« v srce izvrstne izvedbe skladb Vsi so venci vejli, Spominčice in že skoraj ponarodele Črne kitare. Njenega navdušenja se je »nalezla« vsa dvorana in zmotiti ga ni moglo prav nic, ne težave z dvoransko tehniko ob koncu prvega dela koncerta niti občasni intonanCni kiksi in tehnične težave sodelujočih glasbenikov, ki jih je brez dvoma pogojevala trema pred velikim odrom in prekratek Cas za priprave. Videti je bilo, kot da je vsem obiskovalcem koncerta popolnoma jasno, da tega ni mogoCe ocenjevati z ustaljenimi kriteriji, da so prišli na prireditev, na kateri tehnična brezhibnost ni tako pomembna, kot je pomembna nevidna Čustvena vez med izvajalci in poslušalci. To pa je - kljub prostoru, ki že zaradi same konfiguracije ne omogoča najboljšega stika med odrom in avditorijem - vzpostavil tudi sobotni koncert. O tem so zgovorno pripovedovali zadovoljni obrazi obiskovalcev, ki so zapuščali hram slovenske kulture in se po običajnem Čakanju pred garderobami nenadoma spet znašli v Čemerni, deževni in vetrovni predvolilni noči, soočeni z vsakdanjimi skrbmi, a obenem bogatejši za delček tiste pristne domačnosti, ki nam zaradi vse hitrejšega življenjskega utripa nezadržno polzi iz rok. To pa je tudi tisto, kar zares šteje, mar ne? ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSKA KRAJINA Torek, 8. decembra 1992 NOVICE TRST / ODMEVI NA IZID SLOVENSKIH VOLITEV VOLITVE / ANKETA MED BRALCI Smrtna nesreča v tržaški luki TRST- V tržaški luki se je sinoči nekaj pred 19. uro pripetila huda nesreča, v kateri je izgubil življenje 39-letni delavec Gugliemo Conteduca, ki je bil zaposlen v pristaniški ustanovi CULP. Moški je delal na ruski tovorni ladji Kirkov, ko je vanj iz nepojasnjenih razlogov zagrmela velika bala bombaža. Umrl je med prevozom v bolnišnico. Iščejo dojenčka NEAPELJ - KonCno se je vrnila na svoj dom babica devetmesečne punčke, ki je v sredo»izginila«iz bolnišnice« San Giovanni di Dio«v kraju Frattamag-giore v okolici Neaplja. Karabinjerji, ki raziskuje primer, so namreč našli žensko v njenem stanovanju, od koder je pred dnevi odšla: preiskovalci so prepričani, da je z njeno pomočjo hci odpeljala dojenčka iz bolnišnice neznano kam. Afera je izbruhnila pred nekaj tedni, ko je sodišče za mladoletne odvzelo dojenčka materi zaradi izredno težkih razmer, v katerih živi družina. Dojenčka je sodišče zaupalo županu Občine Grumo Nevano Pietru Chiacchiu, ki je odredil, da mora otrok v bolnišnico zaradi bronhitisa. Prejšnjo sredo pa so zdravniki prijavili izginotje dojenčka A.P.: karabinjerji so preiskali stanovanja vseh materinih sorodnikov, vendar doslej otroka niso našli. IS Aretirali goljufa NEAPELJ - V kraju Vallo della Lucania v okolici Salerna so aretirali 37-letnega Franca Ferollo, medtem ko je od zakonskega para (imen niso povedali) prejemal vsoto v višini 13 milijonov lir. y zameno naj bi zakoncema bil obljubil, da bo sodišče arhiviralo postopek proti njima. Pod obtožbo, da je sodeloval s Ferollo pa so karabinjerji prijavili sodnim oblastem 40-letnega Antonia Sabio. Karabinjerji so zACeli nadzirati Ferollo prav na prijavo zakoncev, od katerih je zahteval dokaj visoko vsoto: ugotovili so, da se je moški hvalil, da ima»pomembna znan-stva«na sodišču, in za svoje usluge zahteval visoke honorarje. Izsiljeval je občinski odbor aretiran ORO MARINA (CATANZARO) - Karabinjerji so aretirali 30-letnega Vincenza Carluccia, ki je izsiljeval elane občinskega odbora in kaže tudi uslužbence te kalabrijske občine. Dolžijo ga namreč, da je večkrat z grožnjami prisilil elane občinskega odbora, da mu izročijo vsote denarja. Karabinjerji nadalje menijo, da je Carluccio tudi zažgal vhodna vrata občinske palače 19. novembra letos. Vsega skupaj, naj bi Vincenzo Carluccio»inkasiral«pol milijona lir. Splošno zadovoljstvo ob Kučanovi izvolitvi Slovenski politiki v zamejstvu poudarili, da pomen izid volitev nadaljevanje slovenske poti v Evropo TRST - Predsednik Deželne slovenske komisije Socialistične stranke iz Furlanije-Julijske krajine Rudi Pavšič je v imenu vseh slovenskih socialistov Čestital Milanu KuCanu ob njegovi izvolitvi za predsednika Republike Slovenije. Slovenci iz naše dežele, ki se prepoznavajo v idealih socializma, družbenega napredka in poštenih medčloveških odnosov se veselijo Kučanove izvolitve in dejstva, da se je zanj opredelila velika večina slovenskih državljanov. Slovenski socialisti so tudi prepričani, da bo predsednik Republike Milan KuCan znal na najboljši način predstavljati in tolmačiti potrebe in voljo slehernega slovenskega Človeka zato tudi naše narodnostne skupnosti, kateri je vedno stal ob strani. Tudi Slovenska skupnost je Čestitala potrjenemu predsedniku Republike Slovenije Milanu KuCanu in mu zaželela, da bi mogel v novem mandatu uspešno delati v korist vsega slovenskega naroda, ne glede na državne meje in razlike med Slovenci, ki so jih tudi včerajšnje volitve potrdile. SSk je naslovila pismo tudi na dosedanjega predsednika slovenskega parlamenta dr. Franceta Bučarja in se mu zahvali- la za vso pozornost, ki jo je izkazoval Slovencem v Italiji v Času svoje visoke službe. Predsednik SKGZ Klavdij PalCiC je poslal predsedniku KuCanu brzojavko, v kateri med drugim pravi: Dragi predsednik, z velikim zadovoljstvom spremljamo volilne podatke, ki potrjujejo, da je tvoja izvolitev za predsednika suverene in mednarodno priznane Slovenije dosežena z rezultatom, ki na jasen in odločen naCin izraža priznanje državljanov Slovenije tvojemu dosedanjemu delu kot tudi veliko zaupanje, ki ga polagajo v tvoje nadaljnje vodenje države. Slovenci v Italiji se prav gotovo v veliki večini pridružujemo takšni oceni. Zato ti želim, v svojem in v imenu SKGZ, iskreno Čestitati v prepričanju, da bodo tvoja prizadevanja in prizadevanja slovenske države kot doslej odločno usmerjena tudi v razreševanje odprtih vprašanj naše skupnosti kot tudi v pospeševanje njenega nadaljnjega razvoja ob vedno tesnejši dejavni povezanosti z matično domovino. KuCanu je Čestital tudi Miloš Budin: V imenu Slovenske komponente Demokratične stranke levice FJK in svojem osebnem Vam pošiljam iskrene Čestitke ob edinstvenem uspehu na volitvah za prvega Predsednika Republike Slovenije. V razsežnosti vašega volilnega rezultata je prisotno priznanje državljanom Republike Slovenije za Vašo uravnovešeno, izkušeno in odlično vodilno vlogo v procesu uveljavljanja slovenske države, njene samostojnosti in njenega uglednega vključevanja v Evropo. Iskrene čestitke in voščila za naprej Vam in vsem državljanom slovenske države, ki bo pod Vašim predsedstvom gotovo odličen prijatelj s sosedi ter ugledna matica za vse nas! Predsednik FJK Gonano čestital Milanu Kučanu V Furlaniji-Julijski krajini je vladalo precejšnje pričakovanje za volitve v sosedni Sloveniji in to predvsem med predstavniki javnih uprav. Predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Nemo Gonano je včeraj takoj Čestital novoizvoljenemu slovenskemu predsedniku Milanu KuCanu za velik uspeh. »Zjutraj smo izvedeli za zaupanje, ki Vam ga je slovenski narod potrdil in Vas ponovno izvolil na najvišjo državno mesto,« je v brzojavki zapisal Gonano. »Velika večina volivcev Vam je izročilo svoj glas ter s tem izničilo drugi krog glasovanja. Dovolite mi, gospod predsednik, da vam najiskreneje Čestitam z voščilom, da bi nadaljevali svoje uspešno delo v korist svojim ljudem in demokracije, pa tudi miru in sodelovanja med narodi,« je zaključil svojo Čestitko predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Za Kučanovo zmago vedo vsi Mnoge slovenska politika ne zanima TRST - Zadovoljstvo nad dejstvom, da so bile v samostojni republiki Sloveniji svobodne volitve, zadovoljstvo nad uspehom predsednika KuCana, a tudi majhna pozornost do političnih dogajanj v matični domovini - to so bile bistvene značilnosti, ki so izšle in miniankete o slovenskih volitvah med bralci Primorskega dnevnika. Slovenci v Italiji pozitivno ocenjujejo slovensko parlamentarno pot, Milan KuCan ostaja v njihovih oCeh osrednja slovenska politična osebnost, mnogi pa so v težavah pri razumevanju slovenskega političnega sistema in inflacije strank, nekako tako, kot se tudi dogaja v Italiji. Ob tem gre omeniti še eno nic kaj prijetno dejstvo: nekateri so odgovorili, da jih sploh nic ne zanima, kar se dogaja tacaš v Sloveniji. Morda gre le za osamljena posamična mnenja, ki verjetno niso gosto razpredena med pripadniki manjšine, a jih gre vseeno zabeležiti in tudi pomisliti nanje. Med bralci Primorskega dnevnika smo zbrali sledeča mnenja o volitvah v Sloveniji: Boris Rebula (Sempo-laj): >>Volitvam v Sloveniji sem zelo malo sledil in ne vem, kaj bi o tem povedal. Slovenija je demokratična država, ljudje so izvolili, kar so želeli. Nisem politik, ne ukvarjam se s politiko in ne bi vedel, kako oceniti slovenske volitve.« Marko Grgič (Fernetiči): »Mislim, da so bili rezultati volitev predvidljivi, da ni prišlo do velikih presenečenj.« Ivan Gregorič (Milje): »Zadovoljen sem s Kučanovo izvolitvijo. Prepričan sem bil, da bo zmagal, saj je zelo simpatičen. Vlada, ki je doslej vladala, mi je bila všeč, zato upam, da bo ostala. Želel pa.bi, da bi Istra pripadala Sloveniji, saj me kot Istrana Čudi, da so Slovenci pustili Istro Hrvatom.« Branko Hrovatin (BrišCki): »O izidu volitev nisem obveščen. Vem le, da je bil ponovno izvoljen KuCan. Volitvam v Sloveniji nisem preveč sledil, ker se ne zanimam za politiko.« Boris Bandi: »Ne vem za rezultat volitev. Vem le, da je zmagal KuCan, in mislim, da je prav tako, saj je fejst Človek.« Marija Legiša (PreC-nik):«Sploh nic me ne zanima, kar se sedaj dogaja v Sloveniji.« Majda ’ Grgič (Krmenka): »Ne spoznam se na slovensko politiko, ker je preveč strank in ne poznam njihovih programov.« Boris Krmec (Dolina): »Ne vem, kaj bi rekel. Zdi se mi pozitivno, da je bil izvoljen KuCan. V tem je tudi nekaj melanholije do komunizma. Mož je zrel, a videli bomo, ali se bodo z njim strinjale tudi stranke v parlamentu. Upam vsekakor, da bo šlo v Sloveniji na bolje; to bi bilo dobro tudi za nas, sosede.« Boris Možina (Trst): »Zdi se mi, da so šle volitve v red. Pokazale so, kaj dejansko ljudje mislijo, ljudsko mnenje je prišlo do izraza. Po mojem mnenju so bivši klerikalci pričakovali najmanj 60 odstotkov glasov, nekako tako, kot je bilo na Kranjskem v časih župana Ivana Tavčarja, prijatelja mojega oCeta, ki je bil med ustanovitelji Narodno-napredne stranke. Sedaj so glasovi razpršeni med strankami. Menim, da je Drnovškov uspeh pozitiven. V Drnovšku vidim pametnega Človeka, ki ni strupen ne na levo ne na desno, ki dela za dobrobit mlade slovenske države. Sedaj bo treba vsaj deset let trdega dela, da se Slovenija izkopa iz krize.« Ivanka Mozetič (Trst): »Volitvam v Sloveniji sem malo sledila. Mislim, da je v redu, kar so volivci izbrali, podrobneje pa volitev ne bi vedela oceniti.« (Mnenja zbral M.K.) TRST / PREDSTAVILI JADRANSKI KOLEDAR 1993 S KNJIŽNO ZBIRKO TRST / ZARADI PRIPOMBE EGS O KRŠENJU NAČELA SVOBODNE KONKURENCE Ljubezen do gora in »čarne« zgodbe v letošnjem paketu Včerajšnje predstavitve so se udeležili avtorji in sodelavci Marko Kravos pozdravlja številne udeležence včerajšnje predstavitve (Foto Križmančič) Breda Pahor TRST - Leto, ki j e.skorajda že za nami, bi lahko glede založniških pobud ZTT označili za leto galebovega vzleta, ne pa labodjega speva. Optimistično noto so v včerajšnjo predstavitev Jadranskega koledarja 1993 s knjižno zbirko vnesli uredniki te vsakoletne pomembne pobude Založništva tržaškega tiska. Kot je izrecno poudaril urednik zbornika in namiznega koledarja Miran Košuta galebov let označuje izdajanje Primorskega dnevnika v novi preobleki in njegove« dvojčice »Republike, lepše - bolj bogato z oblikovnega vidika - je poletela tudi revija Galeb, in končno se lepša bodočnost piše tudi nekaterim drugim (trenutno ukinjenim) predstavnikom periodičnega tiska ZTT. Sicer pa - je naglasil odgovoren za Knjižne izdaje ZTT Marko Kravos, v režiji katerih Jadranski koledar prihaja med nas tradicionalno v predprazničnem obdobju - prodaja knjižnega paketa ZTT še zdaleka ni v tolikšni meri upadla, kot se je to dogodilo sličnim slovenskim koledarski ponudbam. Poleg zbornika in namiznega koledarja so v tokratni zbirki še roman-prvenec Igorja Skamperleta Sneg na zlati veji, vodnik po slovenskih gorah Stanka Klinarja Sto slovenskih vrhov in » Čarne »primorske zgodbe Pavla Medveščka Skrivnost in svetost kamna. Pri Knjižnih izdajah ZTT uverjeni, da tudi s prodajo letošnjega paketa, ki je zanimivo in vabljivo zasnovan, ne bo večjih težav. Ob tem velja takoj naglasiti, da je cena za zbornik, namizni koledar in tri knjige precej zmerna: v Italiji celotna zbirka stane 55.000 lir, v Sloveniji, kjer jo razdeljuje založba Mihelač, pa 6.600 SIT. Kaj naj bi pravzaprav naročili oziroma dobili za 55.000 lir ali 6.600 SIT? Zanimiv prerez življenja na Pimorskem in dogajanja v svetu v letu 1992, kar prinaša zbornik Jadranskega koledarja: kot je na včerajšnji predstavitvi pojasnil urednik Miran Košuta, zbornik ohranja vsebinsko porazdelitev v dva sklopa - v aktuali-sticno-kronikalnega in v zgodovinsko-memori-stiCnega. Znebil pa se je tržaške »zaznamovanosti«, saj je z vidika zastopanosti posameznih primorskih področij veliko bolj uravnovešen. Uporabnost pa je bistvena značilnost namiznega koledarja, ki prinaša spominske datume in pa praznike - tako slovenske kot italijanske. Platnico za zbornik in za namizni koledar je letos prispeval Franko Vecchiet. Med avtorji knjig letošnje zbirke je Marko Kravos najprej predal besedo najmlajšemu, 30-letnemu Igorju Skamper-letu, ki je napisal roman o svojem zorenju od otroških let pri sv. Ivanu v Trstu, preko srednjega šolanja v Postojni do univerzitetnega izobraževanja v Ljubljani. Iz njegovega prvenca Sneg na zlati veji tudi izžareva velika ljubezen do gora, saj je Igor Škamperle tudi navdušen alpinist. Njemu in vsem ostalim, ki jih je prevzela ta strast, je namenjena knjiga Stanka Klinarja Sto slovenskih vrhov. Koristen vodnik je izšel lani pri Prešernovi družbi, posvečen pa je stoletnici Slovenskega planinskega društva. Od gora h kamnu: tretja knjiga iz letošnje zbirke nosi naslov Skrivnost in svetost kamna, vendar je nazornejši podnaslov, ki pojasnjuje, da gre za Zgodbe o Čarnih predmetih in svetih znamenjih na Primorskem. Zbral in zapisal jih je Pavel Medvešček, spremni esej je napisala Marija Stanovnik, fotografije pa je prispeval Rafael Podobnik. V Bruslju se spet pogovarjajo o usodi finančnega centra »off shore« v Trstu Pogovore vodita generalni ravnatelj italijanskega zunanjega ministrstva Januzzi in glavni direktor ravnateljtva EGS za vprašanja svobodne konkurence Hellerman, a niso zadnja. BRUSELJ - Vprašanje tržaškega finančnega centra off shore je bilo včeraj v središču srečanja v Bruslju med generalnim ravnateljem italijanskega zunanjega ministrstva Januzzijem in generalnim direktorjem ravnateljstva EGS za vprašanja svobodne konkurence Hellerma-nom. Za razliko od tega, kar se je v zadnjih dneh govorilo, na srečanju ni prišlo do dokončnih odločitev glede usode centra, katerega ustanovitev predvideva državni zakon za obmejna področja, EGS pa jo ospo-rava, Ceš da ni v skladu z njenimi določili o svobodni konkurenci. Kot nam je vCeraj potrdil tržaški evropski poslanec Giorgio Rossetti, pri- stojni komisar EGS Leon Brittan doslej ni še niti uradno izročil italijanski vladi note, v kateri ospo-rava ustanovitev proste finančne cone v Trstu, tako da ni niti zaCel teci rok 30 dni, v teku katerih bi morala italijanska vlada odgovoriti na pripombe EGS. Res pa je, da je italijanski vladi dejansko že zdavnaj znana narava teh pripomb in da se že dalj Časa vrstijo stiki in sestanki med italijanskimi predstavniki in Brusljom za premostitev nastalih težav. Sestanek med Januzzijem in Eller-manom sodi v ta niz. Poslanec Rossetti nam je glede teh sestankov povedal, da so bili doslej z italijanske strani, žal, premalo povezani, saj so se hodili posamično pogovarjat z Brittanom najrazličnejši ljudje, od ministrov De Michelisa, Carlija in ColOmba do bivšega predsednika Dežele FJK Biasuttija in predsednika Tržaške trgovinske zbomce Tom-besija, in to brez predhodno dogovorjenih stališč. V bodoče bi se to ne smelo vec ponavljati, saj so se pred dvema tednoma na sestanku na italijanskem zunanjem ministrstvu dogovorili o uskladitvi nastopov. Glede strategije, ki naj bi jo Italija ubrala za obrambo tržaškega finančnega off shorea, pa je sam Rossetti posredoval italijanski vladi veC predlogov. Tako je npr. opozoril, da bi morali na pogajanjih poudariti negativne posledice, ki jih ima za celotno EGS kriza na evropskem Vzhodu in še posebej razkroj Jugoslavije. V ustanovnih listinah EGS je namreč določilo, na osnovi katerega bi pravila o skupnem trgu lahko obšli v izrednih primerih, kakršne lahko predstavljajo naravne ujme ali globoki politični pretresi. Rossetti je nadalje predlagal, naj bi se Italija povezala pri tej pobudi z Avstrijo, ki ima veliko izkušenj na področju finančnega sodelovanja z Vzhodom. Center bi vsekakor moral nuditi sredstva za investicije samo v vzhodnoevropskih državah, ne pa v državah Članicah EGS, s Čimer bi se izognili bistvu opazk glede kršenja načela o svobodni konkurenci. Predvsem pa je tržaški evropski poslanec pozval italijansko vlado, naj cim prej imenuje svoje predstavnike v izvršno komisijo EGS in tako omogoči njeno prenovo z že predvideno premestitvijo sira Brittana, ki je s svojo osebno strogostjo ali mogoče celo togostjo tudi nekaj prispeval, da se je zadeva tako zapletla. Z italijankega zunanjega ministrstva smo zvedeli, da se bodo pogovori v Bruslju nadaljevali se danes. Njihova vsebina in zaključki za zdaj niso znani, po vsej verjetnosti pa bodo sami udeleženci pogovorov že danes obj' vili tiskovno poročilo. SARAJEVO / RANJEN SNEMALEC TG1 Neprebojni jopič rešil Škerka SARAJEVO - Neznanci so v nedeljo med Ilidžo in sarajevskim letališčem divje streljali na avtomobil snemalne ekipe italijanske radiotelevizije RAI, ki ga je vozil naš sodelavec Wal-ter Skerk. Krogle so zadele v ramo televizijskega snemalca, ki so ga ranjenega takoj pripeljali v Split, od koder so odpotovali in od tukaj z letalom v Italijo. TV ekipa se je nato znova vrnila v Sarajevo. Kot smo izvedeli so leteCe krogle zadele tudi Skerka, ki pa ga je rešil neprebojni jopic. Naš sodelavec, ki z italijansko TV ekipo tokrat sodeluje tudi ko.t prevajalec, je na sreCo ostal popolnoma nepoškodovan in je sinoči, skupno s kolegi, dospel v neki sarajevski hotel, kjer bo ostal najrž še nekaj dni. Na tržaškem sedežu RAI so nam vCeraj zvečer povedali, da je imela ekipa TGl vsa potrebna dovoljenja za varno vožnjo do Sarajeva. Iz Rima so kasneje uradno sporočili, da zdravstveno stanje ranjenega snemalca ni hudo in da bo ozdravel v nekaj dneh. Prizor je iz Olova, vendar je VValter Skerk bil priča podobnim scenam povsod 5* ITALIJA, FURLANI J A-Jll LUSK A KRAJINA Torek, 8. decembra 1992 DEŽELA / TISKOVNA KONFERENCA ODBORNIKA BARNABE Gorske skupnosti: odslej le Sest namesto desetih Predstavili so tudi študijo za združitev manjših občin Doberdob naj bi se združil z Ronkami, Zgonik z Repentabrom 1 VIDEM - Deželni odbornik za javne uprave Dario Barnaba je na včerajšnji tiskovni konferenci v Vidmu obrazložil načrt deželnega odbora, ki zadeva krčenje števila gorskih skupnosti od sedanjih deset na šest, ukinitev konzorcijev za hribovita območja, ki so v videmski pokrajini, ter študijo za združitev manjših občin, ki je nastala na podlagi izsledkov agencije ”Fan-telli e Partners” iz Vidma. Predlog deželnega odbora, ki ga bo moral odobriti deželni svet, predvideva šest gorskih skupnosti in sicer za Gornjo Furlanijo (združevala bo 31 občin za skupno 48.000 prebivalcev), za Kanalsko dolino in Rezijo (12 občin, 31.000 preb.), za porde-nonsko območje (26 občin, 56.000 preb.), za Julijske Predalpe (17 občin, 42.000 preb.), za briško (9 občin, 57.000 preb.) in kraško območje (3 občine, 11.000 preb.). Pri sestavi gorskih skupnosti, je novinarjem povedal Dario Barnaba, so upoštevali vse zakonske predpise ter seveda homogenost območij, ki jih bodo skupnosti zaobjemale. V skrbi, da bi znižali stroške za upravljanje teh teles, bodo skrčili število Članov posameznih skupščin kakor tudi upravnih odborov. Dežela bo za 1 Dario Barnaba leto 1993 namenila gorskim skupnostim nekaj nad 100 milijard lir. Deželni parlament pa se bo moral izreči o predlogu odbornika Barnabe, da bi občine Humin, Centa in Čedad izostale iz gorskih skupnosti. Mesto v teh telesih naj bi ne imele niti tiste občine, ki nimajo pretežno hribovitega značaja. Kar zadeva deželni predlog, naj bi manjše občine poiskale rešitev svojim težavam v združevanju, je Barnaba predsta- vil izsledke študije, ki so jo izvedli leta 1991. Na tej podlagi so ugotovili, da prebivalci malih občin plačujejo najvišje dajatve za najslabše storitve, najboljši izhodiščni položaj pa bi bil združitev takšnih občin (v deželi od 219 kar 41 občin ne presega 1.000 prebivalcev) v večje enote. Študija agencije "Fantelli e Partners” predvideva 27 takšnih možnih projektov. Iz bežnega pregleda lahko rečemo, da je študija slonela pretežno na gospodar- RIM / IZRAELSKI PREMIER V ITALIJI Rabinov opomin ob naraščanju rasizma Posebna pozornost palestinskemu vprašan ^abin se je poklonil nacističnim žrtvam v Ardeatinskih jamah RIM - »Kjerkoli se P°javljajo nacizem, rasi-ani in antisemitizem ter prisvajajo politično euo, tragedija ne zaderi „ SaF10 Žide, pač pa vse v t °b kjer so nacisti Spr6^1;68^}0 postrelili našlo 1mljanov’ da )e in svJtu °P°min Evr°Pi ki T-J®.u ln vsem tistim, »n f1 6 sv°t*oda pri srcu, ža&t vse sile in razise™° obnavliaioCi se zein« m m antisemiti- ]e bil Problem konct a ln antisemitizma rov Vseh P°g°v°- Rabjn Pb je imel včeraj V°dit italijanskimi renni,i-i1: Predsednikom gijem^sr Rscariem Lui" bcalfarom, pred- sednikom vlade Giu-lianom Amatom, predsednikom senata Gio-vannijem Spadolinijem in predsednikom poslanske zbornice Giorgiom Napolitanom. Val rasizma in antisemitizma, ki razsaja v skoraj vseh evropskih državah, še zlasti v Nemčiji, gotovo ni mogel ne biti prisoten v posegih, ki jih je imel izraelski premier med svojim obiskom v Italiji. In ob problemu rasizma je bilo v ospredju še vprašanje miru na Bližnjem vzhodu, problem, ki je z laburistično vlado zadobil nove razsežnosti. V pogovorih z Amatom je Rabin izpostavil pomen naložb zahodnih držav v izraelskih ozemljih, na katerih živi tudi palestinsko prebivalstvo. Po njegovi oceni je izboljšanje življenjskih razmer eden od pogojev, ki lahko omogočijo uresničevanje procesa pomiritve. In v tem okviru je kot pomemben prispevek omenil italijanske in nemške projekte.Amato pa je s svoje strani še posebej cenil Rabinovo pripravljenost na kompromisno rešitev. Državnika sta nato proučila bilateralne odnose med Italijo in Izraelom, ob koncu pa je Rabin, ki je bil na svojem prvem uradnem obisku potem ko je bil izvoljen za predsednika vlade, povabil Amata v Tel Avivi. Izrazil je upanje, da bo Amato sprejel vabilo in dodal, da bo Italija vsekakor vključena v večstranske razgovore o razvoju Bližnjega vzhoda, ki bodo februarja prihodnjega leta v Rimu v ovkiru mednarodne konfernce o miru. (VT) skih-zaposlitvenih podlagah, ne pa na etničnih. V projektu za Cedajsko namreč predvidevajo združitev občin iz Nadi ških dolin z občinami Moimacco, Remanzacco in Premariacco. Krminski projekt predvideva združitev občin Krmin, Dolenje, Koprivno in Mo-raro, goriški pa združitev občin Steverjan, Slovrenc ob Soči, Farra, Muš in Sovodnje; Doberdob naj bi se združil z Ronkami, Zgonik z Repentabrom. Povedati gre, da so to le predlogi, saj se bodo o takšnem združevanju morale izreči posamezne občinske uprave. S tem v zvezi je Barnaba orisal potek takšnega združevanja (unione) oziroma spajanja (fusio-ne). Kar zadeva odločitev občin Speter, Sovodnje in Podbonesec v videmski pokrajini, ki so se že izrekle za združitev, bo naslednji postopek predvideval ljudski referendum (tokrat bo za razliko od prvega referenduma uraden). Ce se bo večina prebivalstva v posameznih občinah izrekla za združitev, bo predvideni postopek združevanja lahko stekel že v prvih mesecih prihodnjega leta, dodatna finančna sredstva za takšen projekt pa bi v občinske blagajne stekla po letu 1993. Konec tedna važne volitve v Italiji V nedeljo, 13., in v ponedeljek, 14. t. m., bodo v 56 občinah v Italiji ter v pokrajini La Spezia upravne volitve. Volilnih upravičencev je skupno 1.007.781, od katerih je 481.045 moških in 526.736 žensk. Volive so bile za isti datum razpisane še v 7 drugih občinah, a jih ne bo. delno zato, ker se niso predstavile kandidatne liste, delno zato, ker so razpise suspendirala pristojna upravna sodišča. Za to volilno prei-skušnjo vlada v italijanski vsedržavni javnosti in seveda še posebej v političnih krogih precejšnje zanimanje, bodisi zaradi precejšnjega števila zainteresiranih volilnih upravičencev, bodisi zaradi delikatnega političnega položaja v nekaterih krajih, v katerih bodo volitve. To npr. velja za občino Varese. kjer bo prišlo do vnovičnega merjenja moči med Severno ligo in tradicionalnimi strankami, ki bo imelo posledice tudi na vsedržavni ravni. AVTOBUSI / OD 9. DO 13. URE Javni prevozi: v četrtek 4iirna stavka Protest proti politiki vlade NOVICE Nov sedež Stranke komunistične prenove TRST - Promet v Trstu (in tudi po vsej Italiji) se bo v četrtek spet ustavil. Ne zasebni, pač pa javni. Sindikalna zveza zaposlenih v javnih prevozih CGIL, CISL, UIL je namreč za pojutrišnjem oklicala 4-urno stavko v krajevnem javnem prevozu, da bi z njo opozorila na kopico odprtih vprašanj, ki že dalj časa žulijo zaposlene v javnem prevozu. Stavka bo potekala s sledečim urnikom. Vozniki mestnih avtobusov bodo stavkali od 9. do 13. ure in sicer tako, da bodo avtobusi, ki bodo odpotovali z glavnega postajališča pred 9. uro, prevozili progo ter se zatem vrnili v skladišče. Vozniško osebje se bo nato ob 12.30 zbralo v skladiščih, vozniki bodo prepeljali avtobuse do glavnih postajališč, od koder bodo krenili na običajne proge ob 13. uri. Osebje operativnega oddelka bo stavkalo prav tako od 9. do 13. ure, medtem ko bo uradniško osebje stavkalo zadnje štiri ure vsake delovne izmene ne glede na urnik. Zaposleni bodo vsekakor zagotovili neobhodno potrebne službe. Zaposleni v javnih prevozih hočejo s stavko protestirati zoper neizpolnjevanje obvez italijanske vlade in zoper PORTOFERRAIO / BRODOLOM Ko se pustolovščina spremeni v tragedijo Polemike o zakasneli reševalni akciji so neumestne s takim vremenom ne bi smel a jadrnica na morje PORTOFERRAIO -Morje še vedno skriva tri trupla tragičnega sobotnega brodoloma 12-metrske jadrnice Silvia v vodah Elbe nekaj milj od Marciana Marine. Reševalci so včeraj zaman poskušali s podvodnimi snemalnimi kamerami odkriti trupla, močan jugo jih je namreč prisilil, da so se vrnili na obalo, med drugim je bila pod vodo tudi izredno slaba vidljivost. Pet trupel je v nedeljo opazila posadka hidrogliserja, ki pluje za Pianoso. Reševalcem je uspelo iz morja povleči trupli 44-letne Adelaide Cavalchini in 34-letne Nadie Zuffi, ostala tri trupla (skipper Gianni Bianchini, Riccardo Miosi in Maria Luisa Dal Mas) pa so potonila. Medtem pa se na Elbi vsi sprašujejo, kako je sploh mogoče, da se je osem ljudi podalo na razburkano morje, ko so vsa meteorološka sporočila napovedovala poslabšanje. 2e res, da je bilo vseh osem izkušenih jadralcev, a sobotna plovba je bila pravi izziv smrti, ki se je tragično končal, saj je ugasnilo pet življenj. Ob tem so odveč vse polemike o zakasneli reševalni akciji, saj Silvia ne bi smela izpluti iz varnega pristana. Da bi bila mera polna, so v poznem popoldnevu iz Portoferraia skupaj s Silvio izplule še štiri druge • jadrnice. Brodolom je Silvia doživela že po nekaj miljah plovbe, ko se je ob močnem udarcu skoraj razpolovila in se v štirih minutah potopila. Bržkone je zadela v kako podvodno čer, saj si drugače ne moremo pojasniti tako hitrega brodoloma. Posadki je še uspelo poskakati v*napihljivi rešilni splav. Pet ur jih je morje premetavalo in nosilo proti vzhodu. V zalivčku Mandriola pod Rtom Vita na skrajnem severovzhodnem delu Elbe je splav zagnalo na čeri, trem (40-letni Giorgio Cataldi iz Firenc, 43-letni Angelo Pezzotti iz Milana in 34-letni Maurizio Stefani) je z odrgninami uspelo rešiti se iz vodnega objema, za ostalih pet pa so bile čeri in razburkano morje usodni. zamude pri resanaciji in reorganizaciji javnih prevozov v Italiji. Po njihovem mnenju vodi sedanja vladna politika na pot strahovitega krčenja javnih prevoznih služb. Vozniki že vrsto let opozarjajo na vse večjo zmedo v mestnem prometu in na strahovito onesnaženje. To povzroča avtomobilistom nemajhne zamude, škodi pa zdravju meščanov. Potenciranje javnih prevozov bi lahko v mno-gočem pripomoglo k izboljšanju sedanjega nevzdržnega stanja, a kaj, ko se tako vlada kot tudi javne uprave bolj malo zanimajo za te probleme. Javni prevozi so bili ošibljeni, to je privedlo do velike finančne luknje (kakih 10 tisoč milijard lir), kar sedaj ogroža njihov obstoj in tudi plače zaposlenih. Sindikalna zveza je ob proglasitvi stavke iznesla nekaj jasnih zahtev, na katere opozarja že vrsto let. V prvi vrsti konkretno reformo javnih prevozov z določitvijo nalog in odgovornosti; postopno izničenje deficita, ki sedaj hromi delovanje avtobusnih in drugih prevoznih podjetij; nova konkurenčna podjetja javnih prevozov in nazadnje tudi nove delovne pogodbe, ki so bile z zadnjim vladnim odlokom zamrznjene. H BENETKE /h Beminija so včeraj zaslišali beneški sodniki BENETKE Beneški sodniki so včeraj v sklopu preiskave o podkupninah in nezakonitem financiranju strank več ur poslušali bivšega ministra za prevoze senatorja Carla Berninija (KD). Bernini je pred časom dobil sodno obvestilo in je sam pristal na zaslišanje, kljub temu da pristojna senatna komisija še ni dala privoljenja . Bivšega ministra za prevoze Berninija je včeraj poslušal sodnik Carlo Nordio, ki je novinarjem povedal, da je slo za pravo zaslišanje. ARENZANO / ZARADI PRETIRANE HITROSTI Šest mrtvih v čelnem trčenju v Liguriji Voznik prisme je prebil zaščitno ograjo in zapeljal na nasproti vozeči pas ARENZANO (GENOVA) - Prevelika hitrost in spolzko cestišče so včeraj ugasnili življenje šestih oseb na avtocesti Ventimiglia-Genova pri izstopu za Arenzano. Po prvih ugotovitvah je voznik neke prisme zgubil nadzorstvo nad svojim vozilom, ki je prebilo zaščitno ograjo in čelno trčilo v nasproti vozečo fiesto. Življenje so izgubili voznik prisme Cesare Brambilla, neka Cilenka s svojima 14 in 10 letnima otrokoma ter zakonca Sacchi, ki sta bila v fiesti, Brambillova žena pa je bila le ranjena. RIM - Jutri bo Stranka komunistične prenove odprla v Rimu svoj osrednji vsedržavni sedež. Na otvoritvi bo s posebnim videoclipom in z odlomkom svojega zadnjega filma Puerto Escondido sodeloval Gabriele Salvatores. Italijanski režiser, ki je letos osvojil oscarja s svojim filmom Mediterraneo, je eden od umetnikov, ki so se odzvali vabilu tajnika SKP Sergia Garavinija. Poleg njega se bo otvoritve udeležil tudi slikar Mario Schifano, ki bo »poti v svobodo posvetil veliko sliko«. Garavini je v pogovoru z novinarji dejal, da je stranka želela z otvoritvijo ustvariti tudi priložnost za srečanje in za pogovor. Novi osrednji sedež SKP v Rimu bo v Ul. Barberini. Elektronska tehnologija za zaščito kulturne dediščine RIM - V parlamentarnih komisijah nekateri rovarijo proti odloku za zaščito muzejev in ga skušajo razvodeniti, da bi zaščitili korporativne interese na Severu in klientelame na Jugu. Tako je poudaril včeraj italijanski minister za kulturno dediščino Alberto Ronchey ob odprtju tedna kulturne dediščine v Rimu. Ronchey je poudaril, da postaja bitka za upravljanje italijanskega kulturnega bogastva vse bolj ostra. Ministrstvo se zavzema, da bi zakonodajo na področju muzejev prilagodili direktivam Evropske skupnosti, novim prijemom pa se po ministrovih besedah upirajo predvsem čuvaji, ki se nočejo prilagoditi novim službenim dolžnostim in novim prijemom. Zakonski odlok, ki ga je pripravil minister, predvideva namreč uporabo nove elektronske tehnologije za zaščito kulturne dediščine, mobilnost osebja muzejskih struktur, možnost, da bi nadzorstvo in druge upravne službe zaupali zasebnim podjetjem. Predstavitev novega katekizma v Vatikanu VATIKAN - Novi katekizem je pomembno orodje za uresničevanje »stalne želje in neutrudnega iskanja katoliške Cerkve za pomladitev lastnega obraza«. Tako je med drugim poudaril včeraj Janez Pavel II. ob predstavitvi novega katekizma. Svečanosti v kraljevski dvorani Vatikana so se udeležili diplomatski zbor, predstavniki škofovskih konferenc, rimske kurije in raznih katoliških organizacij. Papež, ki je novi katekizem označil za enega največjih dogodkov v zgodovini cerkve, je poudaril, da katekizem »zvesto potrjuje krščansko doktrino« in je »darilo, ki je globoko zakoreninjeno v preteklosti, saj je v njem zbrano, sintetizirano in preneseno tisto bogastvo, ki je v dvajsetih stoletjih zgodovine vselej antično in vselej novo premoženje Cerkve«. Potem ko je podčrtal, da je v novem katekizmu ohranjeno vse, kar je bistveno v katoliški doktrini, je dodal, da »je staro bogastvo pojasnjeno in formulirano na nov način prav v vidiku večje zvestosti resnici o Bogu in človeku«. In v tem okviru je tudi pripomnil, da »iz poglobljenega razmišljanja o Kristusovi skrivnosti žubori pogumen radodaren nauk, ki ga Cerkev namenja za jutri in ki je odprt za izzive tretjega tisočletja«. Med svečanostjo je Janez Pavel II. osebno izročil izvod katekizma, ki ga je po 6 letih dela pripravila posebna vitikanska komisija, petim škofom s petih kontinentov, paru mladih zakoncev, dvem mladincem in dvem otrokom, da bi poudaril, da je katekizem namenjen prav vsem, ne glede na starost, kulturo in rasno pripadnost. Skrotovičena pločevina pločevina na avtocesti Ventimiglia-Genova (Telefoto AP) Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT letna 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FTEG TRST Torek, 8. decembra 1992 NOVICE Današnji urniki trgovin Sekcija trgovine na drobno pri SDGZ v Trstu obvešCa, da bodo danes, 8. decembra, na praznik Brezmadežne, vse trgovine v Trstu lahko neobvezno odprte, Ce tako izberejo, po normalnem obratovalnem urniku. Zato pa so morali biti, po odredbi Občine Trst z dne 3. 12. 1992, vCeraj obvezno zaprti vsi trgovski obrati, z edino izjemo jestvinskih, ki so bili lahko odprti dopoldne. Takšni odredbi, ki predvideva možnost odprtja za 8. december, je botrovalo zlasti dejstvo, da so drugod po Furlaniji trgovine tega dne odprte, kar pomeni še nadaljnjo možnost konkurence za že itak prizadeto prodajno dejavnost v tržaški pokrajini. Vendar zaradi zamud pri aplikaciji te odredbe in netočnega oz. nezadostnega obveščanja o njenih točnih terminih je včeraj vladala precejšnja zmeda. Večina obratov je bila sicer zaprta, odprti pa so bili nekateri, ki lahko obratujejo ob ponedeljkih zjutraj, kot so prodajalne jestvin (npr. drogerije, cvetličarne), in niso bili o tej izredni prepovedi pravočasno obveščeni, medtem ko so nekatere večje jestvinske trgovine baje ostale zaprte... Treu opozarja župana Staffierija na sprejete obveze Dejstva in ne samo demagoške izjave. To pričakuje Trst od svojega župana in to tudi poudarja v svoji včerajšnji tiskovni noti načelnik svetovalske skupine Demokratične lige v občinskem svetu Roberto Treu. Pri tem se sklicuje na obveze, ki jih je župan Staffieri sprejel v zvezi z nekaterimi žgočimi gospodarskimi problemi Trsta, začenši s škedenjsko železarno in tovarno Velikih motorjev. Glede železarne Treu ugotavlja, da kljub zagotovilom zakladnega ministra ni še nobenega jamstva in gotovosti glede posojil, ki bi dala obratu novega zagona, to posojilo pa je vezano na predstavitev jasnega upravnega načrta, ki še ni bil izdelan in predložen. Glede tovarne VM pa bi se moral Staffieri sestati z delavskim svetom tovarne in s predstavniki Fincantieri, hkrati pa naj bi se dogovoril za skupno srečanje z ministrom za industrijo. Vse to za skupno iskanje izhoda iz krize, v katero je zašlo podjetje. Tudi v tem pogledu še ni bil storjen noben korak. Medtem pa se Staffieri, dodajamo mi, pridno posveča drugim problemom, kot je obramba italijanstva Trsta, namesto da bi se posvečal obrambi delovnih mest. Sporočilo glede trgovanja z Bosno in Hercegovino Trgovinska zbornica v Trstu sporoča, da je ministrstvo za zunanjo trgovino začelo prejšnje dni izdajati ustrezna dovoljenja za izvažanje blaga v Bosno in Hercegovino. V zvezi s tem je predsednik Trgovinske zbornice Tombesi pred nedavnim posegel v Bruslju pri Evropski skupnosti s pozivom, naj spodbudi italijansko ministrstvo, da bi po zgledu drugih držav Evropske gospodarske skupnosti poskrbelo za izdajanje dovoljenj. Trgovinska zbornica vsekakor sporoča gospodarskim operaterjem, da so v zborničnem uradu za zunanjo trgovino na Borznem trgu 14 na razpolago obrazci prošenj, na podlagi katerih bo ministrstvo izdajalo ustrezna dovoljenja za trgovanje ne samo z Bosno in Hercegovino temveč tudi s Hrvaško in z Makedonijo. Komunistična prenova o stanju v Friulii Pokrajinsko tajništvo stranke komunistične prenove ugotavlja, da je v teku pravi spopad med političnimi silami krajevne in deželne večine glede sestave vodstvenih organov deželne finančne družbe Friulia. Značaj tega spopada in polemik, ki ga spremljajo, daje ne ravno razveseljivo sliko o odnosih med političnimi zavezniki in tudi znotraj posameznih strank večine. SKO tudi ugotavlja, da razne igre in igrice posameznih struj znotraj teh strank prevladujejo nad javnimi interesi, medtem ko bi se bilo treba lotiti reševanja teh vprašanj s povsem drugačnimi kriteriji. Dve ladji šestega brodovja v Trstu Rušilec Puget Sound in križarka Wainwright, dve enoti šestega brodovja ZDA, ki krožita po Sredozemskem morju, sta včeraj pripluli v Trst in bosta v našem pristanišču zasidrani do 18. decembra. Na obeh ladjah je preko 2.000 častnikov, podčastnikov in mornarjev. Med posadko križarke Puget Sound je tudi skoraj 500 žensk, ker gre za ladjo, ki ni usposobljena za vojne spopade. Danes bo v tržaško pristanišče prispela še fregata Halyburton s posadko 200 mornarjev. Rušilec Puget Sound je bil v zadnjih enajstih letih v našem pristanišču že trikrat, fregata Halyburton enkrat, medtem ko se križarka Wainwright prvič mudi v naših vodah.. Med postankom v tržaški luki se bodo člani posadke, kot je že običaj, srečali na raznih športnih tekmovanjih z domačimi ekipami. V petek podelitev Zletega sv. Justa Giorgiu Vogheri Z običajno slovesnostjo v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta bodo v petek, 11. decembra opoldne izročili vsakoletno nagrado tržaških kronistov, Zlatega sv. Justa - delo velikega mojstra Marcella Mascherinija- osebnosti, ki je s svojim delom počastila naše mesto v širšem svetu. Letos so to prestižno nagrado podelili Zidovskemu pisatelju Giorgiu Vogheri. Slovesnost, ki je javnega značaja in se je bodo v prvi vrsti udeležili tržaški kronisti, bo odprl župan, nakar so spregovoril nagrajenec sam. 1! ■ m KRAJEVNE UPRAVE / DEŽELNI PREDLOG OKOLICA / PREDLOG KGS tvega okrnitev Nič novega, toda... Ali ni Kras homogeno zemljepisno področje? Sandor Tence Kraška gorska skupnost bo po novem združevala samo repentabrsko, zgoniško in devinsko-nabrežinsko občino, iz nje bo izpadel teritorij tržaške in dolinske občine ter vse goriške uprave. Tako je sklenil deželni odbor, ki je na zadnji seji odobril posebni zakonski osnutek (o njem poročamo na peti strani), o katerem bo v začetku prihodnjega leta sklepala deželna skupščina. Dežela hoče z "reorganizacijo" gorskih skupnosti birokratsko spoštovati reformo javnih uprav (zakon št. 142), ki določa, da posamezna skupnost ne more zaobjemati o-zemlja dveh pokrajin, občin, ki imajo več kot 40 tisoč prebivalcev in uprav, ki imajo omejeno uradno priznano gorato področje. KGS združuje sedaj kraške občine iz tržaške in goriške pokrajine. Ima svoj uradni sedež v Sesljanu, v njeni skupščini so zastopane vse "včlanjene" občine, ki so Trst, Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin-Nabrežina ter goriške uprave Tržič, Ronke, Foljan, Sovodnje in Doberdob. Po novem bi, kot rečeno, Trst in Dolino izključili iz skupnosti, vso področje goriškega Krasa pa bi vključili v načrtovano novo goriško gorsko skupnost. Za KGS, za Kras in Kraševce ter za vso slovensko manjšino bi dosledno izvajanje projekta pristojnega deželnega odbornika Barnabe predstavljajo zelo hud udarec, saj bi Dežela dejansko čez noč »obglavila« zelo pomembno in koristno ustanovo. Politična bitka za usodo gorskih skupnosti, ki se je sicer začela že pred meseci, bo sedaj po formalnem koraku deželne vlade gotovo doživela kvalitetni skok. Nekateri so vsekakor mnenja, da je predlog Barnabe le propagandističnega značaja Ivo Sirca in ga je treba zato uokviriti v bližnjo kampanjo za deželne volitve. Drugi pa so prepričani, da dela Dežela tokat zares in da bo deželni svet že v začetku prihodnjega leta uzakonil ta osnutek. Mi smo vsekakor mnenja, da se naša Dežela glede gorskih skupnosti ne sme togo držati zakona št. 142, ampak mora pri tem vprašanju uveljaviti svoj posebni statut. Ta ji priznava tudi široko avtonomijo odločanja na področju krajevnih uprav in decentralizacije. Glede specifičnega problema KGS pa lahko rečemo, da bi »preureditev« pravzaprav razbila in prizadela homogeno kraško področje, ki naravno zaobjema tržaško in goriško pokrajino. Upravni odbor in glavna skupščina KGS sta v preteklosti že večkrat utemeljeno obrazložila, zakaj nasprotujeta nameram deželne uprave. »Zakonski predlog deželnega odbora žal ne predstavlja nobene novosti, odbornikova poteza pa je bila povsem pričakovana«, nam je dejal predsednik KGS Ivo Sirca. Rekel je, da so predstavniki gorskih skupnosti iz Furlanije-Julijske krajine, posebej še zastopniki KGS, že nekajkrat vpraša- li Barnabo in predsednika Dežele Turella za sestanek. Njihovo vabilo za soočenje z deželnimi voditelji pa je doslej vedno naletelo na gluha ušesa. »Že tako zadržanje v odnosu do gorskih skupnosti se mi zdi zelo neresno«, je dodal Sirca, po mnenju katerega se za opevano »racionalizacijo« krajevnih uprav skriva gola demagogija. »Značilno je dejstvo, da je Dežela, ki doslej ni štedila s svojo klientelar-no politiko, pri preurejanju javnih oblasti začela prav pri krčenju oziroma ukinjanju gorskih skupnosti, ki itak imajo, po krivdi deželne uprave, zelo omejene pristojnosti. Vse skupaj se mi zdi zato skrajno neresno«, nam je ob koncu dejal Sirca, ki na čelu KGS vodi politično koalicijo DSL-Komunistične skupine, PSI in Slovenske skupnosti. Za kroniko naj še dodamo, da je predlog odbornika Barnabe natelel na ostra nasprotovanja v sami deželni večini. Med nasprotniki tega projekta, ki bo imel v vsakem primera zelo težko pot v deželnem svetu, je od vsega začetka SSk, veliko negodovanj prihaja tudi iz vrst furlanske in predvsem karnijske KD. Odbornik Benvenuti je namreč glasoval proti. Zgonik in Repen: zakaj združitev? Župana Budin in Colja ne verjameta v zamisel deželnega odborništva Zgonik in Repentabor naj bi se prej ali slej združila v eno samo občinsko upravo. To je mnenje strokovnjakov agencije "Fantelli e Part-ners“, ki ji je Dežela poverila nalogo, da izdela študijo o preureditvi -ali racionalizaciji, kot jo imenujejo nekateri - občinskih uprav na deželni ravni. Papir ne zardeva, ampak kaj mislita o tem načrtu zgoniški župan Miloš Budin in njegov repentabrski kolega Pavel Colja? »Najprej je treba jasno povedati, da Dežela ali katerakoli višja javna oblast ne moreta prisiliti občin, da se združijo. Zakon št. 142 določa samo, da imajo uprave, ki se združijo, pravico do dodatnih finančnih sredstev in nič več«, nam je dejal Budin, po mnenju katerega bi bila združitev z repentabrsko upravo ta trenutek popolnoma nepotrebna. S sosednjo občino je Zgonik že navezal konkretno sodelovanje in bo nadaljeval po tej poti. Upravi sta npr. že podpisali konvencijo za tajnika, za šolski prevoz in za skupne tehnične službe, v kratkem pa bosta najbrž poenotili tudi smetarsko službo. To je po Budino-vem mnenju konkretna racionalizacija in to prinaša tudi določene prihranke. V primeru Repna Pavel Colja in Zgonika bi šlo tudi za popolnoma neprimerno brisanje zgodovine in tudi tradicije teh dveh krajevnih uprav. »V mislih imam vlogo, ki jo naša uprava igra v odnosu do svojih ljudi, do svojega teritorija in na splošno do slovenske manjšine«, nam je ob koncu še povedal zgoniški župan, ki torej nasprotuje predlogu za združitev obeh občin. Na isti "valovni dolžini" kot Budin je tudi Colja, po mnenju katerega je trenutno prezgodaj govoriti o združitvi in podobno. »Naši dve u-pravi že dosti časa konkretno sodelujeta in prepričan sem, da bosta to Miloš Budin sodelovanje v bodoče se okrepili. O združitvi, če bo sploh potrebna, pa bomo govorili čez nekaj let. Sedaj nam je ne more nihče vsiliti, saj bi bil za to nujno potreben državni zakon«, nam je dejal repentabrski upravitelj. Država hoče s splošno reorganizacijo krajevnih uprav upravičeno zmanjšati stroške. Za to se potegujeta tudi obe kraški upravi, za morebitno združitev - je mnenja Colja - bi bil gotovo potreben tudi ljudski referendum, saj je prav, da se o takih pomembnih odločitvah izrečejo predvsem občani. (S.T.) TRST ZDRAVSTVENE SLUŽBE ROP / VAGENCIJI HRANILNICE IZ VIDMA IN PORDENONA Poziv don Vatte za širšo pomoč emarginiranim Don Vatta in Renzo Bon Skrbstveni sektor je v krizi, vse več je emargini-ranih, ljudje se v mnogih primerih ne znajo na koga obrniti: teh ljudi ni mogoče prepustiti usodi, temveč jim je treba pomagati. Težave se bodo sedaj še povečale zaradi privatizacije teh služb, saj je malo komu znano, kaj vse se bo v teh sektorjih dogajalo v naslednjih mesecih in letih. Don Vatta, poznani javni delavec, predvsem zaradi dela z mladimi, ki zaidejo v težave zaradi uživanja mamil, ter Renzo Bonn, ki se ukvarja z vprašanjem umskega zdravljenja, sta včeraj na konferenci orisala vse težave tega sektorja, da bi s svojima pozivoma sen-zibilizirala javnost in odgovorne oblasti. Na začetku svojega delovanja, ki se je začelo pred približno 20 leti, sta si zamislila vrsto skrbstvenih uslug, da bi na razne načine pomagala potrebnim in tako sta v bistvu iz niča ustvarila široko solidarnostno mre- (foto Ferrari) žo zdravstvenih služb. Pri svojem delu sta vedno imela v mislih najprej najbolj revne, ki si niso znali sami pomagati. Danes pa se skupno s sodelavci znajdejo v težavah: nekdanja solidarnost s temi ljudmi se je krepko skrčila, v glavnem se gleda le na proračunske bilance, resnične potrebe ljudi so zdrknile na drago mesto. Ob tem poudarjata, da je bilo v zadnjih letih narejenega veliko dela, zaradi česar obstaja nevarncflst, da se bo vse to delo razblinilo. Pravi problem je vprašanje privatizacije vseh teh služb, ker nihče ne ve, kako bodo lahko zadostile potrebam prizadetih. Zamisliti se je torej treba nad takšnim položajem, saj ne vemo, kaj vse nas čaka. Trenutek je res težaven, je dodal don Vatta, zaradi česar je treba apelirati na pristojne oblasti, da bi ne nosili največjega bremena zaradi vsega tega prav najbolj revni sloji. Mlada, oborožena roparja odnesla približno 70 milijonov lir v gotovini Grozila sta s samokresom - Kljub takojšnii akciji ju sinoči še niso prijeli Danuel Bizjak TRST - Samo dvajset minut prej so agencijo hranilnice iz Vidma in Pordenona v Ul. Battisti založili z denarjem, ko sta okrog 11.15 vstopila mladeniča in zakričala: »To je rop, bodite mirni, sicer vas ubijemo«. Uslužbenci in klienti se niso ganili, saj je eden od roparjev grozil s samokresom, medtem ko je dragi stopil za pult, pobral vrečki z denarjem, zagrabil še šop bankovcev, ki jih je zagledal na mizi, nakar sta se oba pognala na ulico in se z vespo odpeljala navzgor proti Ul. Giulia. Vozilo so kasneje našli v bližnji Ul. Rossetti. Vse se je zgodilo tako bliskovito, da osebje ni utegnilo sprožiti alarma. Preiskovalce so poklicali po telefonu, a kljub takojšnjemu posegu se je za zlikovcema izgubila sled. Po prvih izračunih naj bi agencijo (osrednji sedež hranilnice je na Trgu Tommaseo) »olajšali« za okrog 70 milijonov lir. Eden od funkcionarjev, Burg (odgovoren za agencijo v Ul. Battisti je Paolo Morrosi) je bil v trenutku ropa v gornjih prostorih. Okenca za kliente so namreč v pritličju, vsega skupaj so tri, v zgornji prostor, kjer so upravni uradi, pa vodijo lesene stopnice, pri katerih se je ustavil ropar s samokresom. Prostor je razmeroma majhen, od okenc do vhodnih vrat je le nekaj korakov, z enim pogledom se v bistvu ujame vse, kar se dogaja. »Na srečo se nikomur, ne uslužbencem ne klientom, ni pripetilo nič hudega, to je najvažnejše«, je bila prva misel gospoda Burga. »Tedaj je bilo v agenciji pet klientov, trije moški in dve ženski. Zlasti neka starejša gospa se je precej prestrašila.« Kako sta roparja govorila, v narečju? »Imela sta nekoliko južnjaški naglas, vendar bi rekel, da sta se pretvarjala.« Sta bila zakrinkana? »Na glavi sta imela volneni kapi.« Kaj pa obraz, je bil morda odkrit? »Da. Poleg tega nista imela ne brk ne brade, nič takega, kar bi zbujalo pozornost.« Koliko sta bila stara? »Mlada sta bila, imela sta približno 25 let.« Koliko je vseh uslužbencev v agenciji? »Osem nas je, v salonu pa so bili tedaj štirje.« Sta ukazala, da izročite denar? »Ne, tisti pri osrednjem okencu, ki je šel za pult, je lastnoročo zagrabil dve vrečki, kot da mu stvar ni neznana, bogve-di. Spotoma je pri sosednjem okencu pograbil še nekaj denarja« Sta imela kakšno torbo? »Ne, nič takega.« Imate avtomatični a-larmni sistem? »Imamo, a v takih trenutkih je človek kot vkopan. Nihče ga ni sprožil. Nemudoma smo poklicali 113 in moram reči, da so bili preiskovalci v trenutku pri nas.« PRAZNIK / OBDARIL JE OTROKE Banka, v kateri je včeraj prišlo do ropa Miklavž v soboto obiskal SKD Škamperie v nedeljo pa Marijin dom pri Sv. Ivanu Po dolgoletnem premoru so se svetoivanski osnovnošolski otroci preteklo soboto spet srečali z Miklavžem. Učiteljice so jih pripeljale v društvene prostore, kjer so jih animatorke ZSKD skupine »Lupus-infabula« povedle v očarljivi svet igre. In igraje se, so veselo pričakali Miklavžev prihod. Nekateri so Miklavža videli prvič, zato je bilo razburjenje veliko. Dobrotnik je poleg nasvetov in dovtipov razdelil mednje še drobcena darila, medtem pa so iz SKD Union prinesli ko- šaro sladkarij. Zabava bi lahko trajala še dolgo, pa so se otroci morali vrniti v šolo. Ob tej priložnosti so namreč starši poskrbeli za nakup nekaj novih knjig za šolsko knjižnico in to presenečenje je otroke čakalo v razredih. Poleg odbornic društva so pri pripravah sodelovali še Darja Gruden, Darja Samar, Jasna Tomšič in Marko Civar-di, in priznati je treba, da jim je delo šlo lepo od rok, uspeh pa je bil temu primeren. (BK) Miklavž se je v nedeljo spet prikazal pri sicer res izj6 - mladi11' v tre*1 ro je pri' m ■ s * Si, B- Ir, I Banca Agricola - Kmečka banka Gorici odpira novo agencijo v mestu. Nova priložnost na uslugo Vašim potrebam in več: na razpolago smo tudi ob sobotah zjutraj z vsemi uslugami, vključno s storitvami za tujino. Med ostalimi ponudbami: obširno parkirišče, Bancomat 24 ur na dan, menjalnica. Nova agencija, nove priložnosti, pričakujemo Vas. V Gorici Mejni prehod pri Rdeči hiši - Ulica Kugy, 22 99 Banca Agricola Gorizia 9 Kmečka banka Gorica mili skozi kuhinjska vrata. V Standrežu so obiskali Jordana Muccija v Ul. Matajur 2 in odnesli zlatnine za približno 5 milijonov lir. Na Korzu Italia 90/B so vlomili v stanovanje Elde Bonardo in odnesli 700 tisoC lir v gotovini ter zlatnino. Nadalje so obikali stanovanje Marina Cuzzita v Ul. Rossini 13, kjer so ukradli zlatnino še nedoločene vrednosti. Končno so tatovi vlomili še v stanovanje Franca Spanoja v Ul. Oberdan 3 in odnesli zlatnino, ki so jo našli v spalnici. PRIREDITVE SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi v Četrtek, 10. t.m., ob 20.30 na društveni veCer v predavalnico knjižnice v ulici Croce. Vlado Klemše bo predvajal diapozitive o krožni poti pod Mont Blancom, Aldo Rupel pa o kajakaškem spustu po Vipavi. VOKALNA SKUPINA SOVODENJSKA DEKLETA in PAZ Vinko Vodopivec iz Ljubljane bosta v petek, 11. t.m., ob 20.30 nastopila v Kulturnbem domu v Sovodnjah na koncertu v počastitev Vinka Vodopivca. O skladatelju bo spregovoril Joško Kragelj, režiser večera je Janez Starina. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo predstavitev načrta soškega parka v sredo, 16. t.m., ob 20 uri (in ne kot napovedano* 14.) v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabljeni so vsi občani, ki jih stvar zanima. veC držav. Srečanje se bo odvijalo v glavni dvorani palaCe Attems. Po pozdravih bosta v Četrtek ob 16. uri govorila prof-Moritz Csaky z graške univerze in prof. Giorgio Rumi z milanske univerze. Naslednjega dne ob 9-uri, bo zborovalce pozdravil ljubljanski metropolit mons. Alojz Šuštar, zatem bodo predavali1 prof. Rudolf Grulich iz Giessena, prof. Luigi Tavano iz Gorice, prof-Franjo Sanjek iz Zagreba, mons. prof. Jožef Tiscb-ner iz Krakovva in prof-Max Liebmann iz Gradca. Istega dne popoldne bodo govorili kardinal Achille Silvestrini, dr-France Dolinar iz Ljubljane, beograjski nadškof mons. France Perko, prof. Juan Chalu-pecky iz Levoce ter prof-.Gabriel Adranyl iz Bonna. V soboto bodo govorili prof. Ernst Suttner z Dunaja, prof. Ion Dumitriu Snagov iz Bukarešte, mons-Alexander Osthelnv Dzerowycz z Dunaja-prof. Kalman Benda iz Budimpešte in dr-Bernhard Demel z Dunaja. Ob 12. uri bo okrogla miza o odnosih med krščansko in drugimi veroizpovedmi. Danes, 8. decembra, Sest svečk na torti stoji, TADAJ rojstni dan slavi, prvič je stopil v Šolske klopi, da se kaj nauči. Srečno v Soli in doma in mnogo zdravja voščita n ona Željka in nono Drago. Voščilom se pridružujejo stric Miran, teta Danica, bratranec Aljek, kateri mu pošilja Se koS poljubčkov. □ obvestila FOTOKLUB SKUPIN^ 75 in MO KD SOVODNP prirejata začetniški foto* grafski teCaj v Kulturnem domu v Sovodnjah. Pr®' davanja bodo 9., 14., 1®' in 21. decembra. ROD MODREGA VALA TRST-GORICA vabi na 39. redni obcn1 zbor, ki bo v nedeljo, 1®' decembra, ob 10. uri na Bukovju v Steverjanu. KINO GORICA VITTORIA 17.00-22.00 »Časa Hovvard«. Reža James Ivory. Igra, Anthony Hopkins 1 Vanessa Redgrave. „ CORSO 15.30-22-00 »Infelici e čontenti«. „ VERDI 15.30-22-00 »Doppia personalita«- □ lekarn? DEŽURNA LEKARh,A V GORICI AL MORO, Ul. Car ducci, tel. 530268. DEŽURNA LEKARN V DOBERDOBU PRI JEZERU, Vrtna 2, tel. 78300. til- pogre§! Jutri v Gorici ob 9-Gnido Nibrandt iz sp m ne bolnišnice na glaV^g pokopališče, ob 10• Luciano Fabris iz spine bolnišnice na puk^go lišče v Podgori, ob 1 ’ , Ljudmila Princi iz ^ ^ nišnice Janeza od Bog ^ cerkev v Locniku in pokopališče v Podgori- PRIMORSKA Torek, 8. decembra 1992 NOVA GORICA / RAZSTAVNA DEJAVNOST IDRIJA, TOLMIN/POGOVORI NOVICE Mesto ob meji potrebuje prijazen dom za likovnike Rotunda novega kulturnega doma je le začasna rešitev Valter Pregelj Kaj so rekli predsedniku in kaj on njim? Gospodarstvo je glavno Roman Bric Zaradi prostorske stiske z razstavno dejavnostjo Goriških galerij so likovniki (Društvo likov-nih umetnikov severne Primorske) in Goriški touzej že pred Časom nastopili v javnosti z Pobudo, da bi kletne prostore v okrogli stavbi novega kulturnega doma Uredili za galerijske in Širše kulturne potrebe. Takšen predlog sta pod-Prla tudi republiško Ministrstvo za kulturo in pbeinski Izvršni svet, ki je na skupščino naslovil sklep, da se nameni deset fnilijonov tolarjev v letošnjem in enak znesek v prihodnjem letu za odkup prostorov in ureditev galerije. Po mnenju namestnika republiškega ministra za kulturo dr. Jureta Mikuža )e najvažnejši argument v Podporo takšni naložbi dejstvo, da»Ce Nova Dorica ne bo iskoristila te Priložnosti, glede na situacijo, kakšna je, še dolgo ne bo dobila Ustreznega razstavila.«Na to opozarjajo drdi likovniki, ki pravijo, da Čaka verjetno podobna usoda kot Galerijo Meblo tudi Likovno vitrino v novogoriški Zavarovalnici Triglav, s Čimer regijsko središče Nova Gorica»ob številnih Uspešnih domačih likovnih umetnikih ne bo Juiela svoje galeri-)e-«Tako kulturniki kot politiki se strinjajo, da je potrebno rešiti prostorsko, statusno in finančno vprašanje Goriških galerij, kamor so vključene dejavnosti Galerij e »Rika Debenjaka«v Kanalu, galerije Osnovne šole v Solkanu in začasnega razstavišča v Pokrajiskem arhivu. Idealna prostorska rešitev bi bila po besedah kustosa-galerista Matjaža Breclja namensko zgrajena galerijska stavba, ki jo načrti razvoja Nove Gorice sicer predvidevajo v skupnem kompleksu kulrurnih institucij v mestnem jedru.»Dosedanje izkušnje žal kažejo, «pravi Brecelj,»da v prihodnjih desetih letih galerijska stavba ne bo dograjena, zato je treba poiskati novo razstavišče za potrebe Galerije in muzeja. «Zato tudi Brecelj vidi možnost začasne rešitve te problematike v rotundi nove gledališke stavbe, pri čemer razstavišče nujno potrebuje tudi delovni prostor za kustosa-galerista in ustrezen priročni depo. Prav ob slednjem se pojavljajo pomisleki novogoriškega župana Sergija Pelhana, ki poudarja, da je najprej potrebno sploh določiti namembnost galerije v smislu, ali bo to samo razstavni prostor ali bo obenem namenjena tudi deponiranju kulturne dediščine za severno Primorsko. Seveda Pelhan ne nasprotuje galeriji kot razstavišču, temveč so - za razliko od Brecljevih priročnih depojev - njegovi pomisleki usmerjeni na širšo dejavnost, ki jo trenutno »za naše področje dovolj dobro opravljata koprska Obalna galerija in Goriški muzej.«-Nenazadnje bi po mnenju strokovnjakov kletni prostori v rotundi novega kulturnega doma - kljub nekoliko nizkemu stropu - omogočili za daljši Cas oblikovati obsežnejši galerijski program, retrospektivne muzejske razstave, prodajno galerijo in pedagoško-didaktiCno delo. S tem bi v prostorskem smislu razbremenili Goriški muzej. Prostorske in finančne stiske pehajo Goriške galerije, ki delujejo v okviru Goriškega muzeja, v povsem podrejen položaj. Materialni stroški razstavne dejavnosti so v zadnjih dveh letih tako visoki, da jih iz proračunskih sredstev ni mogoče v celoti pokriti. Pomanjkanje prostora se od začetka letošnjega leta, ko je Salon Meblo odpovedal uporabo nekdanjega razstavnega prostora v prvem nadstropju. Tako je bila dejavnost Goriških galerij prekinjena sredi razstavne sezone 1991/-92, skrCen program pa je potrebno nadaljevati v zaklonišču novogoriškega Pokrajinskega arhiva. Program razstavne sezone 1992/93 je veC kot prepolovljen, saj bodo galerije od običajnih osmih razstav izvedle samo tri, se pravi toliko, da bodo le z domačimi avtorji ohranile kontinuiteto razstavne dejavnosti.Se sreCa, da so za večje razstave spet usposobili vilo Bartolomei. Čeprav je bil obisk dosedanjega predsednika vlade dr. Janeza Drnovška prejšnji teden v Idriji in Tolminu sicer strankarsko predvolilno naravnan, so se sogovorniki nanj obračali predvsem z vprašanji, ki zadevajo predvsem tegobe obeh občin in niso bili prav nic strankarsko naravnani. Idrijski gospodarstveniki in občinsko vodstvo so mu nanizali probleme, ki se večji del nanašajo na izvajanje gospodarskih ukrepov in pogledov na razreševanje aktualnih vprašanj v šolstvu, vlogi idrijsko-cerkljanske regije in odnosu do izvoznikov, kamor spadajo najveCja idrijska podjetja. Tako je idrijski župan, dr. Janez Podobnik poudaril, da vidi v oblikovanju samostojne idrij-sko-cerkljkanske regije prednosti večjega razvoja tega območja, zjasti na povsem zapostavljenem področju celotne infrastrukture, ki je za razvito gospodarstvo življenske-ga pomena. Kar 65 odstotkov proizvodnje v občini je usmerjeno v izvoz, tukajšnje prebivalstvo, ki predstavlja 0, 08 odstotka celotnega prebivalstva Slovenije pa ustvari en odstotek družbenega proizvoda in 3 odstotke slovenskega izvoza. Ravnatelj idrijske gimnazije Milan Cvelbar je goste opozoril na slabšanje razmer v šolstvu, odkoder bodo sčasoma odšli najboljši kadri, Ce zanje ne bo poskrbljeno. Gospodarstvenika Edvard Svetlik in Stane Brelih sta se zavzemala za večje vzpodbude izvoznikom, ki v konkurenčnem boju na tujih trgih nimajo enakih pogojev z drugimi konkurenti. Razprava Tolmincev je bila naravnana na razvoj turizma in trentarske doline, kjer ljudje nimajo pravih možnosti razvoja. V zvezi s tem je Fedja Klavora opozoril na nemočno umiranje Trente, zaplete okrog gradnje HE Krajcarca in ignoriranje pristojnih ministrov. O tej temi je nato razpravljalo še nekaj udeležencev pogovora, ki so ga naslovili: Kaj bo s Tolminsko v Sloveniji jutri? Drnovšek ni dajal pretiranih obljub, le vztrajnim Trentarjem je zagotovil, da se bo pri resornih ministrih osebno pozanimal, kaj je z gradnjo male hidroelektrarne Krajcarca, ki je očitno zasenčila vse druge probleme Tolmincev. V občini je nekaj likovnih razstavišč, a nobeno ni povsem primerno. (Foto: 0'Hara) _ NOVA GORICA / GLASBA Novogoriški koncert glasbe G. Tartinija _ Ivan Silič VIPAVSKA DOLINA / VINOGRADNIŠTVO Čas je za nove, domače trte SEŽANA/HUMANOST Po darovani krvi dosegajo visok evropski nivo Priznanja za večkrat darovano kri Olga Knez Stojkovič Ske Dorici j ftovemt !iZ Liui v oAAc ^Uret. imeli Giusej Rumfc ^°nce godala Za dve otkeste W.vc °rkes Solist ieta < sbi let napake oziroma nevšečnosti pogoste neskladnosti delovanja posameznikov in nepreciznosti intonacije v prvem delu koncerta pri prvih in drugih violinah in tudi klaviCembalo je popuščal, Čemur se sicer ni dalo pomagati, vendar se je homogenost skupin v drugem delu sporeda opazno izboljšala in tako tudi celotna zlitost ansambla - kar bi ob večji pazljivosti ansambel dosegel lahko tudi v prvem delu. Omenjenih napak si renomirani ansambel vendarle ne bi smel privoščiti, še zlasti ne pred takšno koncertno publiko, kot je novogoriška, ki je znana po veliki glasbeni razgledanosti in glasbeni izobraženosti. Violinistka Violleta Smailovič, ki je tokrat izvajala Tartinijev Koncert v g-molu, se je predstavila kot dovršena violinska izvajalka bodisi v pogledu virtuozne igre bodisi kot markantna muzikalno obdarjena poustvarjalna osebnost, ki se je najbolj izkazala v srednjem stavku Grave, ki je iz umetnice izvabil najmočnejše doživljajske trenutke. Tudi ostala dva stavka - Allegro -sta bila v svoji bravuroz-nosti in po muzikalnem navdihu nazorno izoblikovana. V. Meljnikov in I.Grasselli sta muzikalno dovolj prepričljivo izvedla Koncert za dve violini G. Tartinija, vendar včasih premalo skla-dno in konsentno. Občinska organizacija RK Sežana je v začetku decembra pripravila tradicionalno srečanje krvodajalcev - jubilantov in organizatorjev krvodajalskih akcij. Srečanje je potekalo pod pokroviteljstvom občinske skupščine. Sežanski krvodajalci tudi sicer uživajo vso podporo občine, je med drugim povedal na prireditvi elan sežanskega izvršnega sveta Davorin TerCon Po kulturnem programu, v katerem je nastopil otroški pevski zbor podružnične šole iz Štanjela pod vodstvom Majde Zgonik in uCenci dutovske osnovne šole z igrico Tulipan, je dr,- BOVEC / SKUPNI PROSTOR OB REKI SOČI Narava je ista za ribiče, lovce, turiste, kajakaše in druge uporabnike; le da za ene bolj kot za druge Miran Mihelič Skorajda v najveeji tajnosti se je prejšnji teden sestala ribiška bratovščina in razpravljhala o tem, kaj jim je storiti, da bi med seboj uskladili razne interese, ki jih imajo tako ribici, lovci, tusristi in športniki (kajakaši). Prepričevali so se med seboj, saj razen njih ni bilo nikogar drugega. Zares škoda pravijo v tolminski občini, da je bil 4 km stran od Bovca v gostilni pri Z vikarju ta posvet; Ce bi ta potekal v katerem od občinskih centrov, J>i o tako kompleksnem vprašanju lah- ko razpravljalo veliko veC ljudi. Da je gostilna nekaj kilometrov stran od Bovca pa verjetno ni pravi vzrok, da ni bilo zraven na primer lovcev. Ribici so se sestali s predsednikom slovenske ribiške zveze Borisom DoliriCarjem, da bi se dogovorili, kako bi v tej občini postavili ribištvo in lovstvo na mesto, ki mu pripadata, zlasti v turistični ponudbi. Rečeno je bilo, da bo zakonodaja olajšala bolj organizirano poseganje obeh dejavnosti v turistično ponudbo in varstvo narave. Slovenski zavod za ribištvo je zastopal Jože Ocvirk. S Fedjo Klavora sta poudarila, da se zavod preživlja s pomočjo prodaje naravnih dobrin (dovolilnice za ribolov) podobno Triglavski narodni park s prodajo lova na trofejno divjad. Kritika je letela na grabežljivost države, ki jih pusti brez sredstev in tako sili v trženje z naravnimi danostmi, kar ni njihovo poslanstvo in Čemur sami načelno nasprotujejo. Fedja Klavora je zlasti kritiziral nered na SoCi, onesnaževanje in gnečo. Zvedeli smo da je skupina ribi-Cev iz evropskih držav dala pobudo za ustanovitev mednarodnega sklada za ohranitev na-ravnih lepot reke Soče. Izrazili so upanje, da bo to zavrlo uničujočo kva-ntiteto s kvaliteto pa zagotovilo ribam in živalim pa tudi ljudem mir in večji iztržek v turizmu. Enostranske akcije kogarkoli niso dobre. Vuksanova z Zavoda za transfuzijo iz Ljubljane povedala, da je na Slovenskem veC kot 100 tisoC krvodajalcev in da po številu krvodajalcev na prebivalca dosegamo evropski nivo. Ni se še zgodilo, da bi bolniki ostali brez krvi, za kar gre zasluga krvodajalcem. Poudarila je, da je potrebno v vrste krvodajalcev pritegniti še nove, saj lahko kri darujejo prav vsi zdravi polnoletni občani. Čestitke jubilantom je prinesla tudi Herta Štuflek iz republiške organizacije RKS. Na Sežanskem je bilo letos 205 jubilantov, ki so kri darovali po večkrat. Priznanja sta podelila dr. Jožica Mugoševa, predsednica sežanskega RK, in Smiljan Groznik, predsednik komisije za krvodajalstvo. Med jubilanti, ki so poleg priznanj prejeli še plakete in likovna dela, zlasti izstopajo: Franc Orel (45-krat), Milan Stojnic (55-krat), Smiljan Groznik in Ljubo Majerič (nad 60 krat), Adolf Leskovšek (veC kot 70-krat) in Radivoj Gregorič (75-krat). Izredna krvodajalska akcija, ki jo tudi letos organizira sežanski Rdeči križ pred novim letom, bo 23. decembra. Krvodajalci bodo odšli v Ljubljano, kjer bodo ada-rovali kri na oddelku za transfuzijo pri UKC . Organizatorji pričakujejo tudi tokrat veliko udeležbo sežanskih krvodajalcev. Krn z dušo NOVA GORICA - V novogoriškem kulturnem domu bodo drevi, v torek, 8. decembra, ob 18. uri prikazali 240 barvnih diapozitivov fotografa Lada Pavliha. Avtor je projekcijo poimenoval Krn z dušo. Sodelovali bodo tudi dijaki NSC iz Nove Gorice z branjem leposnovnih del o Krnu. Prireja Planinsko društvo N. Gorica. (VC) Zbirka novel»lmena« NOVA GORICA - Med slovenske mojstre pisane besede se je zapisalo še eno ime - prof. Marije Mercina. V Četrtek, 10. decembra, bosta Goriška knjižnica Franceta Bevka in Literarni klub Nova Gorica predstavila javnosti njen literarni prvenec Imena. Predstavitev bo v Goriški knjižnici - v oddelku za mladino in odrasle (Gradnikove brigade 25), poleg avtorice bodo sodelovali še: likovni opremljevalec, slikar Zvest Apollonio, hrvaški akademik, pesnik in prevajalec Slavko Mihalič, pisatelj Marijan Tomšič, prof. Bojan Bratina, likovna kritičarka Nives Marvin in recitacij-ska skupina dijakov z NSC Nova Gorica. . Predstavitev bo ob 19. uri. (VC) Konec čakanja na telefone? BREGINJ - Breginjski kot komaj Čaka na urejanje krajevnega telefonskega omrežja. Obljubljeno je, da ga bodo uredili do konca zime. Najprej bo treba povečati zmogljivosti kobariške centrale, potem položiti nov glavni telefonski kabel do Breginja in potem po vseh enajstih vaseh. Sedanji kabel namreč ne ustreza veC kot za sedanjih 30 priključkov. Interesentov je že sedaj okoli sto, vendar je računati, da bodo potrebe še naraščale. Nadejajo se, da bodo svoja skromna sredstva oplemenitili s tistimi za demografsko ogrožene, sicer bo ostalo le pri dobrih željah. Za razvoj Breginjskega kota pa je bistvenega pomena tudi dobra cestna povezava naprej v Benečijo. (MM) Prodajna razstava daril KOBARID - V Hotelu Matajur v Kobaridu je agencija Tolminska 5. decembra odprla prodajno razstavo, na kateri je mogoče izbrati praznična darila. Razstavljene so umetniške slike, razne plastike, idrijske Čipke in še marsikaj za Božička in dedka Mraza, kar privablja mnoge radovedneže in prave kupce. Med darili so tudi takšna, ki bi prišla prav kot poslovna darila v novem letu. Razstava bo odprta do nedelje, 13. decembra. (MM) Predstavitev dveh knjig IDRIJA - V mestni knjižnici in Čitalnici Idrija bo v Četrtek, 10. decembra, ob 18. uri predstavitev dveh novitet primorskih avtorjev. Pesnik in publicist Jožek Štucin bo spregovoril o svojih pogledih na zbirko znanstvenofantastičnih Črtic z naslovom« Zrcalo «Franeta Tomšiča. Nevrolog dr. Edmond Kovačič pa bo predstavil poljudnoznanstveno knjigo novogoriškega zdravnika dr. Antona Prijatelja»Pijem, torej sem«. V njej je avtor na poljuden naCin obdelal različne vidike zasvojenosti z alkoholom na Slovenskem. (AB) Ustanovili kotalkarski klub RENČE - Pred kratkim so v tem kraju na Vipavskem ustanovili kotalkarski klub. Po besedah predsednika Danila Stepančiča so s kotalkanjem zaceli z namenom, da bi bili tudi otroci na vasi lahko deležni lepote in umetniškega izraza tega športa. Tako poteka v klubu tečaj, ki ga pod vodstvom trenerke Tanje Blažič obiskuje dvainštirideset osnovnošolskih otrok od četrtega do devetega leta. Prvič so renški kotalkarji predstavili svojo dejavnost na kotalkarski reviji, ki so jo priredili v domači telovadnici ob 15. obletnici pobratenja med KS Renče in italijansko občino Staranzano. Sicer pa imajo renški kotalkarji v svojih vrstah kadetskega prvaka Slovenije Uroša Stibilja, njihova najveCa želja pa je, da bi Cimprej dobili kotalkarsko plošCo na prostem (VP) Samoprispevek ni bil izglasovan ČRNI VRH NAD IDRIJO —Ob nedeljskih volitvah so tu glasovali še o uvedbi krajevnega samoprispevka, s pomočjo katerega naj bi v Zadlogu uredili oskrbo z vodo, v drugih naseljih pa javno razsvetljavo, manjkajoče telefonsko omrežje za približno 30 priključkov in asfaltiranje nekaterih lokalnih cestnih odsekov. Kljub visoki volilni udeležbi se za uvedbo samoprispevka niso odločili: zanj je glasovalo le 39, 78 odstotka volilcev. Sedaj bodo morali poiskati drugačne vire, Ce bodo hoteli uresničiti vse navedeno. ROVER TOMAUTO GORICA (ITALIJA ) ul. Nlzza, 15 - Tel. 99-39/481/533923 DO KONCA LETA POSEBNE UGODNOSTI PRI NAKUPU AVTOMOBILOV ROVER NA ZALOGI POSEBNA DECEMBERSKA PONUDBA (MINI MATFAIR SAMO 9,990 DM) VSE REZERVNE DELE DOBIMO V 48. URAH SLOVENIJA / DENARNI TRG Ob koncu meseca so obresti nižje Janez Saje Na medbančnem denarnem trgu se obrestne mere ob koncu meseca, ko se zaključi tudi obračunsko obdobje, v katerem morajo banke doseči potrebno povprečno stanje obvezne rezerve, ponavadi nekoliko znižajo. Tako je bilo tudi v zadnjih dneh novembra, saj se je povprečna obrestna mera, po kateri so banke odobravale medbančne likvidnostne kredite, spustila celo pod R + 16 odstotkov letno. Ponudba prostih sredstev je bila nekoliko višja kot meseca novembra, po njih pa so povprašpevale predvsem banke, ki so v predsanacijskem postopku. V ponudbah Banke Slovenije za odkup deviz, ki jih centralna banka dnevno pošilja poslovnim bankam, se je v preteklem tednu »ustaljeni« tečaj še naprej zniževal in dosegel raven 60.55 tolarja za 1 nemško marko. Zaenkrat kaže, da Banka Slovenije nima namena spreminjati »podjetniških« tečajev bank. Nekoliko vprašljiva pa postaja razlika med tečaji bank, po katerih moramo za 1 nemško marko odšteti več kot 61 tolarjev, in tečajem Banke Slovenije, ki je precej nižji. Vse banke se v trenutnih razmerah namreč ne morejo povsem samostojno odločiti, ah bodo devize prodale ali ne, pač pa so v to tako ali drugače »prisiljene«. Razlika med tečaji pa seveda pomeni, da imajo banke, ki devize prodajajo Banki Slovenije, dohodkovno negativni rezultat. Medtem ko na medbančnem trgu ni kakšnih posebnih novosti, pa je vedno bolj burno dogajanje na ostalih segmentih denarnega trga. Poleg izdaje zakladnih menic, ki naj bi se na trgu pojavile od 11. decembra naprej, je kratkoročne vrednostne papirje s 1. 12. 1992 izdal tudi Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Gre za tako imenovane komercialne zapiske, ki so nekoliko podobni dvojčkom Banke Slovenije, saj so sestavljeni iz dveh ločljivih delov, pri čemer je en del nominiran v tolarjih in obrestovan po obre-sni meri R + 11 odstotkov letno, drugi pa je nominiran v nemških markah in obrestovan po obrestni meri 10 odstotkov letno. Od dvojčkov Banke Slovenije se razlikujejo po tem, da je devizni del sicer nominiran v nemških markah, izplačljiv pa je v tolarjih. Ob relativni majhnosti slovenskega denarnega trga in omejenih možnostih, da bi vrednostne papirje lahko uvrstili na primarni trg, je nekoliko presenetljivo, da obe izdaji prihajata na trg tako rekoč hkrati in si tako med seboj konkurirata. Glede na pogoje in dodatne ugodnosti, ki jih ponujata izdajatelja, verjetno lahko pričakujemo večje povpraševanje po dvodelnih komercialnih zapisih Stanovanjskega sklada. SLOVENIJA, ITALIJA / AVTOCESTA Italija čaka na pisno jamstvo Slovenija naj zagotovi 4 milijarde lir. Bogo Samsa Osimski krak avtoceste od Razdrtega do Fer-netičev in priključek od slovenske državne meje na italijansko cestno omrežje sta blizu realizacije. Skoraj vse je pripravljeno, izdelan je finančni načrt. Takšna sporočila prihajajo iz italijanskih diplomatskih krogov in z ministrstva za promet in zveze. Celoten projekt je izredno zapleten, gradbeno, zlasti pa finančno-pogodbeno. Odsek Razdrto -Cebulo-vica, dolg 8, 9 kilometra, je skoraj dograjen. Sredstva zanj so prišla predvsem iz virov Evropske banke za razvoj. Tri viadukte naj bi zgradila družba Adria, ki si bo pomagala s komercialnimi krediti. Na odseku ponekod že polagajo asfalt. Toda problem so viadukti. Tistega pri Banderi je mogoče nadomestiti z nasipom prek kraške vrtače, drugih dveh pa ne. Zlasti bi bil nevaren nasip pri Danah, kjer bi utegnilo nastati mrzlišče. To pomeni, da bi zaradi burje lahko prišlo do nepričakovanih zametov in ledu ter s tem do prekinitev prometa. Na viaduktih do tega pojava ne prihaja. Težave so seveda z denarjem. Po nekaterih izračunih bi celoten odsek veljal 69, 3 milijona dolarjev, torej 7, 8 milijona dolarjev kilometer ceste. Deloma gre za slovenska sredstva, ki so v resnici kredit Evropske investicijske banke, in za italijanska sredstva, ki so kredit finančne družbe Medio credi-to. Obstaja nevarnost, da se bo začetek gradnje zavlekel, čeprav bi bila cesta prav lahko končana do prihodnje jeseni. Sledita dva med seboj povezana odseka, Cebu-lovica-Divača in Divača-Fernetiči. Skup.aj gre za dobrih 12 kilometrov ceste, za katero je že narejen finančni načrt: 26 milijard lir naj bi dobili še po sporazumu Goria-Mikulič (to so najugodnejši italijanski krediti, strokovnjaki pravijo, da gre v resnici bolj za podarjena sredstva kot za kredit), 22 milijard lir naj bi zagotovili s komercialnimi krediti, 4 milijarde lir pa naj bi prispevala slovenska država. Toda ta sredstva še niso sproščena, ker sredstva iz istega naslova niso bila vrnjena Italiji- Po nekdanjem sporazumu vseh jugoslovanskih republik je sredstva sporazuma Goria-Miku- NE IMENUJE SE ZAMAN GLOBINSKA MEDITACIJA Tečaj gama se prične v četrtek 10. decembra ob 18. uri, na Srednji šoli za strojništvo, Ljubljana, Aškerčeva 7. Uvodno predavanje - vstop prost. INFORMACIJE - Center za duhovno kulturo, 061/556-822 SLOVENIJA / STIKI $ ČEŠKO Za skupne naložbe Mednarodno združenje Slovenski razvojni partnerji in češko Združenje proizvajalcev investicijske opreme (SCID) pripravljata poslovno srečanje za razširitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Češko. Racional SLOVENJ GRADEC d.O.O. OB CELJSKI CESTI GRADITELJI! BOŽIČNO NOVOLETNI POPUST DO 4» % IN NAJVEČJA AKCIJSKA PRODAJA DO SEDAJ DO 5. 1. 1993 - KOLIČINE SO OMEJENE ! ■ OKNA "IZOLIR" IN POLKNA "LESNA" 1. KVAL - 30% ■ FURNIRANA VRATA "SUMO" L KVAL. NAV. IN RUSTIKA - 30% ■ FURNIRANE STENSKE OBLOGE "PAMO" LESNA 1. KVAL. - 30% VHODNA IN GARAŽNA VRATA -RAZNA - 10% ■ HRASTOVI PARKETI - LAMELNI IN KLASIČNI -10% OSTREŠJA ZA HIŠE IN ŽAGAN LES - 10% MASIVNE OBLOGE IN LADIJSKI POD -10% TEGOLA "CANADESE" m2 790 SIT + P.D. IN SE DRUGI GRADBENI MATERIALI S POPUSTOM • DODATNA STIMULACIJA 5-10 % - SKUPAJ 40% NAD 200.000 SIT - PRAKTIČNA DARILA DOSTAVA DO 150 km - CE KUPITE ZA 100.000 SIT PRODAJA NA KREDIT - ČEKI (1+1) (1+2) (1+3) - "RACIONALES" SLOVENJGRADEC TEL.(0602) 41-160, 41-941 FAX ;41-063 ALI PA : - "GRADBENIK'' MARIBOR STUDENCI SOKOLSKA 102, TEL.(062) 104-780 - "ROGAČ" SENTIL PRI MARIBORU TEL.(062) 651-277 - "PETRA" RADIZEL PRI MARIBORU TEL.(062) 605-414 - "RACIONALLES" NOVO MESTO CEGELNICA 12, (068) 21-623 - "RIMLJAN" PTUJ RAJŠPOVA 14 TEL.(062) 771-250 - "FAGUS" ZAMUSANI 87B GORIŠNICA TEL.(062) 709-014 - "KEROS" ROG. SLATINA SOTELSKA 8 TEL.(063) 813-224 - "CEDRUS” GROSUPLJE BREZJE 8 TEL.(061) 773-378 - "MAXILES" RIBNICA NA DOL. TEL.(061) 863-342 CE SE DOBRO KUPI , JE ŽIVLJENJE LEPŠE ! PRIDITE - KLIČITE IN ODPELJITE ! V združenje SDIC je včlanjenih 51 podjetij iz različnih industrijskih panog (metalurške, kovinarske, gradbene, keramične, prehrambeno-pride-lovalne in predelovalne) s posebnim poudarkom na energetiki in ekologiji. Združenje SDIC je pokazalo zanimanje za 45 projektov, ki so bili predstavljeni v katalogu projektov blejske konference. Zato želijo organizatorji srečanje izkoristiti za predstavitev in konkretno realizacijo poslovnih stikov slovenskih partnerjev s češkimi. Na srečanje so povabili tudi predstavnike zunanjetrgovinskih podjetij, ki se bodo v izmenjavo vključili s kompenzacijskimi posli. Srečanje bo danes in jutri v Ljubljani. LJUBLJANA Tovornjaki na vlakih V ljubljanskem kontejnerskem terminalu se je v zadnjih mesecih precej povečal promet z oprtnimi vlaki. Z vlaki se je iz Ljubljane odpeljalo kar 1205 vozil, skoraj 50 odstotkov več kot vpredhodnem mesecu. Vodstvo ljubljanskega kontejnerskega terminala opozarja, da povečanega zanimanja za prevoz tovornjakov z vlaki žal ni mogoče pripisati večji skrbi za čisto okolje. Vzroki za to so drugje. Vozniki tovornjakov namreč težko dobijo zadostno število cestnih dovolninic, potrebnih za vožnjo skozi sosednje države. lič upravljala »Zagreba-čka banka«. Slovenija je svoje dolgove redno poravnavala in poravnala, Hrvaška pa ne. To zdaj ni toliko slovenski problem kot problem hrvaško-it ali jan s ki h odnosov. Menda gre samo za tehnično vprašanje jamstev, ki jih bo italijanska vlada z lahkoto izsilila, in menda je zadeva tik pred rešitvijo. V zvezi s tem informacijski viri, slovenski in italijanski, soglašajo. To vprašanje je v pristojnosti italijanskega zunanjega ministrstva in predvsem predsedstva vlade ter razmerij z ustreznimi hrvaškimi organi. Naslednji važnejši pogoj pa je, da Slovenija zagotovi 4 milijarde lir in da pisno jamstvo, da bo avtocesta končana (da torej sredstva ne bodo šla v drug namen), tudi če bi se gradnja časovno zavlekla. Časovni zamik gradnjo seveda zelo podraži (če upoštevamo samo razvrednotenje denarja na obeh straneh meje). To pismo - obveza je bilo menda že sprejeto na seji slovenske vlade. Tako so nam zagotovili, toda italijanska stran ga še ni prejela. Od tega pa sta odvisna sprostitev sredstev in začetek gradnje. Lokacijska dovolje- / 'SKO MORJE lsa$W *TSK» * "te * tr ***»?• nja za gradnjo so izdana, manjkajo še nekatera zemljišča, ki jih že kupujejo. Graditi naj bi torej začeli prihodnje poletje, dela pa naj bi trajala 22 do 36 mesecev. To je spet odvisno od denarja. Ce ga bo pravočasno dovolj, bodo lahko začeli cesto graditi sočasno na obeh koncih. Iz navedenega sledi, da je žoga trenutno v slovenskih rokah. Ko bomo rešili nekatere probleme, se bo gradnja lahko začela. Koristi, ki bi jih imeli od ceste, so očitne. Ljubljana bi se približala Trstu in celotnemu italijanskemu avtocestnemu sistemu. Zdaj na italijanski strani pospešeno gradijo še dva .. V manjša priključka do Fernetičev, povezavo s tržaškim pristaniščem in širijo cesto na krajšem odseku med Trstom in Tržičem pri Sesljanu. Po predvidevanjih bi bila lahko cestna povezava med Ljubljano in Trstom zgrajena v treh letih. Seveda pa je nekaj pogojev: hitra pogajanja, izpolnjevanje obveznosti, spoštovanje dogovorjenega; sicer se utegne ponoviti desetletja dolga zgodba v zvezi z gradnjo te ceste. Težave pa se vrstijo. Pogajanja je prekinila slovenska vojna, pa birokracija na obeh straneh, pojavila se je zahteva po jamstvu italijanske družbe SAGE ... Celo poda- HRVAŠKA / SOCIALNA BOMBA Vse več ljudi na robu preživetja Hrvaški grozita inflacija in revščina. Ivo Jakovljevič V zadnjem tromesečju še zmeraj vojnega leta 1992, preživlja Hrvaška doslej najtežje dni v svoji gospodarski zgodovini. Vso zapletenost te gospodarske drame lahko zgostimo v tako imenovani «-misery-index,« ki ga imenujejo še«discomfort in-dex«, torej indeks pomanjkanja oziroma revščine in bede. Hrvaška se danes nahaj v skupini držav, ki so tik pred »eksplozijo socialne bombe«. V skladu s tekočo stopnjo inflacije, je Hrvaška uvrščena v tisto skupino držav, ki jim odkrito grozi hiperinfalci-ja, z malo verjetnosti, da se ji bo izognila. Indeks revščine na Hrvaškem kaže, da se po stopnji nezaposlenosti in inflacije država vse leto 1992 nahaja v območju stagflacije, vendar - če k tem izračunom dodamo še pokazatelje neprestanega in že kroničnega padca bruto proizvodnje -postane očitno, da danes hrvaško gospodarstvo razjeda virus slumpflacije (v okviru katerega visoko inflacijo in brezposelnost dlje časa spremlja tudi znaten padec bruto proizvodnje). Ce bo Hrvaški do pomladi s pomočjo UN-PROFOR-ja uspelo vzpostaviti oblast na svojem celotnem ozemlju, bo, kot pravijo, z novo ekonomsko politiko poskrbela predvsem za varnost tujega kapitala. Da je Hrvaška vama za tuje naložbe, bo njena vlada najprej poskusila prepričati izseljence, ki jih zanimajo vlaganja v »staro domovino«, potem pa še tuje družbe, ki jim bodo sledile. Hrvaška vlada naj bi znižala inflacijo z vsemi sredstvi, z začetkom že napovedanih javnih del pa naj bi bistveno zmanjšala tudi brezposelnost (še posebej po množični demobilizaciji). Ce v tem srečnem razpletu že čez 12 mesecev upade tudi misery-index, s sedanjih skoraj 27.000 odstotkov na recimo 30 odstotkov letno, bo to zanesljiv znak, da se je Hrvaška napotila po dolgoletni poti proti izhodu iz zapletene gospodarske in socilane krize. tki o plačanih porabljenih sredstvih se niso ujemali. Za preproste izračune so porabili več mesecev. Nič še nismo povedali o drugem kraku avtoceste: Razdrto-Vipava-Nova Gorica-Stara Gorica. Ta cesta je razdeljena na štiri odseke: Razdrto-Podnanos v dolžini 9, 5 kilometra, Podnanos-Selo 17, 7 kilometra, Selo-Sempeter 12 kilometrov, Sempeter-Vrtoj-ba 1, 9 kilometra. Po približnih izračunih bi za to cesto rabili skoraj dvesto milijonov dolarjev, kar je seveda že vrtoglavo visoka vsota. Denarja ni in edina možnost je, da bi to cesto priključili celotne- mu načrtu avtocestnega sistema od Italije do Maribora. To pa pomen1 gradnjo cest s koncesijami in izkoriščanje nepo vratnih sredstev 94 mili jard lir, s katerimi razpo laga dežela Furlanija Julijska krajina. Najpre mora slovenski parla ment seveda sprejeti zakon, ki bo koncesij6 sploh omogočal. Nato j6 treba razpisati kriterij6 za dodelitev koncesij h) se odločiti med tremi družbami (dvema itali' jenskima in eno nem' ško), ki se za koncesij0 potegujejo. Cesta, ki b° peljala iz Trsta do Mari' bora, je za Slovenijo izredno zahteven projekt, to pa je seveda 26 druga zgodba. ŠVICA / FIRMA SWATCH Uro ima V modi so plastične ure. Tamara Deu Švicarska firma SWATCH, ki je pred nekaj leti pričela izdelovati istoimenske plastične ure, se pripravlja na posel desetletja. S prebrisano ekonomsko politiko je trg najprej zasičila s cenenimi pisanimi urami iz plastike, potem pa nanj dala nekaj posebnih manjših serij ter tako izzvala plaz prodaje na čmo. Plastične ure Swatch, njihova realna cena se giblje med 500 in 1000 avstrijskimi šilingi, ustrezajo slogu časa in privabljajo množice kupcev, ki želijo biti preprosto in plastično modemi. Ti posebne modele, kot so Scuba, Automatic, Chronometer, Hocus Pocus in Time to Move (UNO), že kupujejo zaradi prest1 .Prestižna pa je tudi njih° cena, saj moramo zaILy odšteti od 2000 do 5^ šilingov ali pa še več. v astronomske višin®' model Kiki Picasso j6 ^ primer dosegel ceno 6 000 šilingov. Ustanavlja se klubi ljubiteljev ur Swatch, v katerih si e vlečni zbiralci med se izmenjujejo serijske m° le, prodajalci na črno P. imajo velik dobiček. D6 ^ omejili prodajo na Cin0’ prodajalci ur uvedli bne liste, na katere se vp^ snipin tisti Vi sn si Z3^ , C MENJALNIŠKI TEČAJI 7. decembra 1992 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 61,65 62,20 8,72 8,82 6,76 7,00 Akont no.l 61,20 62,20 8,70 8,85 6,90 7,20 Avtohiša Ljubljana* 61,50 62,10 8,69 8,89 6,84 7,12 BTC d.d. Ljubljana* 61,80 62,50 8,50 8,85 6,80 7,20 BTC terminal Sežana* 61,65 62,35 8,65 8,80 6,70 6,96 Banka Vipa, Nova Gorica 61,75 62,37 8,70 8,79 6,75 7,01 Banka Zasavje 61,20 62,20 8,70 8,74 6,90 7,35 Bela vrtnica 61,60 62,40 8,60 8,90 6,80 7,20 Bobr Fužine 61,60 61,95 8,70 8,85 6,80 7,10 Bobr Trzin 61,60 61,95 8,70 8,85 6,80 7,10 Brdar Koper 61,50 62,08 8,55 8,82 6,70 7,05 Burin* 61,60 62,10 8,70 8,85 6,85 7,15 Capital marketing Vrhnika* 61,00 62,00 8,65 8,80 6,80 7,10 Come 2 Us* 61,40 62,40 8,60 8,80 6,85 7,25 Creditanstalt - Nova banka 61,00 61,90 8,60 8,80 6,90 7,30 Dolenjska banka Novo Mesto 61,00 62,50 8,60 8,80 6,85 7,20 Dom na trgu 61,71 61,99 8,72 8,79 6,85 7,14 Dom - Kaffe* 61,70 62,10 8,74 8,80 6,90 7,07 Emona Globtour* 61,10 61,95 8,60 8,79 6,73 7,02 Euroservis d.o.o. Sežana 61,70 62,00 8,60 8,75 6,75 6,95 Eurotours International* 61,30 62,30 8,65 8,80 6,80 7,15 Feniks Portorož* 61,50 62,10 8,60 8,82 6,72 7,02 Fiba d.o.o. Koper 61,55 62,08 8,60 8,82 6,65 7,06 Firadas d.o.o. Idrija 61,80 62,85 8,60 8,90 6,75 7,09 Golfturist 61,60 62,10 8,62 8,81 6,75 7,10 Kida* 61,65 61,95 8,71 8,80 6,80 7,00 Hipotekarna banka Koper 61,50 62,30 8,60 8,85 6,85 .7,15 Hram Rožice 61,75 62,10 8,60 8,90 6,70 7,20 Hranilno kreditna služba 61,65 62,10 8,70 8,82 6,75 7,10 Ulrika Ilirska Bistrica Hirika Slovenj Gradec 61,20 62,35 8,45 8,70 6,70 6,92 61,70 62,10 8,68 8,78 6,78 7,11 Ulrika Postojna 61,73 62,18 8,67 8,77 6,85 6,98 Hirika Sežana 61,66 62,10 8,73 8,81 6,81 6,93 Invest Škofja Loka 61,50 62,50 8,70 8,88 6,80 7,12 Italdesign* 61,76 62,50 8,70 8,80 6,82 7,00 Klub Slovenijales 61,70 62,10 8,65 8,80 6,80 7,10 Komercialna banka Triglav d.d Komercialna banka N.G. d.d. 61,50 61,41 62,38 62,98 8,66 8,56 8,87 8,94 6,86 6,62 7,06 6,98 Kompas Hertz Celje* 61,60 62,00 8,65 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Velenje* Kompas Hertz Idrija* 61,40 61;80 62,80 8,65 8,80 6,80 7,10 61,80 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Tolmin* Kompas Hertz Novo Mesto* 61,80 62,80 8,60 8,80 6,80 7,10 61,80 62,20 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Krško* 61,60 62,20 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Bled* 61,60 62,10 8,65 8,80 6,80 7,10 Kompas Holidays* 61,50 62,30 8,70 8,85 6,78 7,12 Kompas Fintrade 61,20 61,89 8,65 8,82 6,80 7,05 Kreditna banka Maribor d.d.* 61,05 62,10 8,65 8,78 6,60 7,20 ubertas Koper* 61,50 61,95 8,63 8,78 6,75 7,00 Ljubljanska banka 60,50 62,00 8,55 8,81 6,77 7,04 MA 61,70 62,20 8,65 8,85 6,90 7,20 Media* 61,70 62,00 8,65 8,80 6,80 7,00 Mercator Turist 61,50 62,20 8,56 8,80 6,73 7,07 _ O.M.D.B.* 61,60 62,00 8,65 8,85 7,00 7,20 Otok 61,70 62,31 8,70 8,80 6,84 7,05 Petrol* 61,55 61,95 8,65 8,80 6,65 7,05 Poštna banka Slovenije* 61,05 62,10 8,40 8,74 6,50 6,99 Publikum Ljubljana 61,70 61,99 8,65 8,79 6,85 7,00 Publikum Celje 61,60 62,09 8,70 8,82 6,85 7,12 Publikum Dobova 61,50 62,40 8,55 8,90 6,90 7,11 Publikum Kranj 61,65 62,25 8,71 8,83 6,85 7,09 Publikum Krško 61,50 62,40 8,55 8,90 6,90 7,11 Publikum Maribor 61,70 62,15 8,70 8,79 6,72 7,15 rublikum Metlika 61,70 62,50 8,60 8,80 7,00 7,20 Publikum Mozirje Publikum Novo Mesto 61,50 62,19 8,55 8,85 6,90 7,20 62,00 63,10 8,55 8,80 6,80 7,10 Publikum Piran 61,40 62,35 8,45 8,65 6,80 7,00 Publikum Šentilj Publikum Šentjur pri Celju Publikum Trebnje 61,70 62,15 8,70 8,79 6,72 7,15 61,70 62,00 8,65 8,80 6,85 7,19 61,80 62,50 8,55 8,85 6,85 7,19 Publikum Žalec 61,75 62,29 8,67 8,81 6,85 7,13 Publikum Sevnica 61,50 62,50 8,55 8,85 6,85 7,19 FTobanka Maribor 61,00 62,00 8,65 8,77 6,90 7,20 D • Koja 61,70 61,95 8,70 8,80 6,60 6,95 „, v-. v- - . Potisk* 61,60 62,10 8,65 8,80 6,90 7,15 SZKB*anka d d‘ Liubliana 61,77 61,95 8,77 8,80 6,91 7,05 61,65 62,10 8,70 8,82 6,75 7,10 ^venska investicijska banka* 61,50 61,60 62,10 62,10 8,45 8,70 8,80 8,842 6,85 6,80 7,10 7,05 jjjovenijaturist Ljubljana c~,hranilnica in posojilnica 61,72 61,99 8,71 8,78 6,93 7,03 61,75 62,20 8,70 8,80 6,80 7,00 P ošna banka Koper* 61,23 62,46 8,40 8,68 6,71 6,94 Fiosna banka Celje 61,30 62,00 8,68 8,80 6,84 7,06 ^tajerska banka obrti in podj. 62,00 61,40 8,65 8,76 6,90 7,20 . us Postojna 61,35 62,21 8,42 8,65 6,71 6,89 Tou kU Dom2ale 61,60 62,20 8,65 8,85 6,65 7,15 Tori* service Portorož 61,40 62,20 8,55 8,70 6,75 7,09 61,60 62,00 8,70 8,85 6,60 7,20 61,60 62,10 8,70 8,83 6,80i 7,15 Lipirrio 61,70 61,90 8,72 8,79 6,90 7,00 Vaiufa. 61,60 62,10 8,64 8,84 6,80 7,15 W0|f danes: * 61,12 62,30 8,55 | 8,80 6,90 7,00 MENJALNICA HID A Pokrita tržnica Ijubljana menjamo tudi ure, dolarje, franke, krone, funte, in guldne vedno na zalogi tudi hrvaški dinarji delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 238 z dne 7. decembra 1992 — Tečaji veljajo od 8.12.1992 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 66,1562 66,3553 66,5544 Avstrija 040 šiling 100 857,4672 860,0473 867,6274 Belgija 056 frank 100 293,1027 293,9847 294,8667 Kanada 124 dolar 1 74,7357 74,9606 75,1855 Danska 208 krona 100 1554,2046 1558,8812 1563,5578 Finska 246 marka 100 1873,3715 1879,0085 1884,6455 Francija 250 frank 100 1775,3287 1780,6707 1786,0127 Nemčija 280 marka 100 6033,4026 6051,5573 6069,7120 Grčija 300 drahma 100 — 46,1189 46,2573 Irska 372 funt 1 — 159,7006 160,1797 Italija 380 lira 100 6,8540 6,8746 6,8952 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 15,0000 — Japonska 392 jen 100 76,5337 76,7640 76,9943 Nizozemska 528 gulden 100 5367,9183 5384,0705 5400,2227 Norveška 578 krona 100 1477,2786 1481,7238 1486,1690 Portugalska 620 escudo 100 67,6948 67,8985 68,1022 švedska 752 krona 100 1407,5928 1411,8283 1416,0638 Švica 756 frank 100 6747,1514 6767,4565 6787,7589 Velika Britanija 826 funt šterling 1 150,1110 150,5627 151,0144 ZDA 840 dolar 1 95,2916 95,5783 95,8650 Evropska Skupnost 955 ECU 1 118,5745 118,9313 119,2881 Španija 995 peseta 100 83,6833 83,9351 84,1869 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 7.DECEMBRA 1992 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni del skupaj tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIP APOEN (A) tolarski del (B) devizni del. skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. 12. 1992 (prodajaukinjena) 1,000,000 582,207 603,748 1,185,954 60,451 116,4413% 120,7495% 118,5954% 100,000 58,221 60,375 118,595 2) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA. 1993: 1,000,000 567,436 591,807 1,159,243 101 60,451 113,4872% 118,3613% 115,9243% 100,000 56,744 59,181 115,924 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 7. DECEMBRA 1992 v SLTzalOOHRD menjalnica nakupni prodajni A banka 11,00 15,00 Banka Zasavje 14,00 19,00 Hida* 10,00 15,00 Hipotekarna banka Koper 13,00 20,00 Hirika Postojna 12,50 16,50 Hirika Ilirska Bistrica 12,50 16,50 Hirika Sežana 12,50 16,50 Libertas* 11,00 I6,0u Otok 12,00 16,00 Sonce 13,00 17,00 Tori* Tečaj velja danes: 12,00 18,00 7. DECEMBRA 1992 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1375,00 1415,00 nemška marka 875,00 890,00 francoski frank 254,50 262,50 holandski gulden 771,00 793,00 belgijski frank 42,00 43,35 funt šterling 2160,00 2220,00 irski šterling 2280,00 2360,00 danska krona 223,00 230,00 grška drahma 6,00 6,85 kanadski dolar 1075,00 1110,00 japonski jen 10,95 11,35 švicarski frank 965,00 990,00 avstrijski šiling 123,00 127,00 norveška krona 211,50 218,00 švedska krona 201,50 208,00 portugalski escudo 9,00 10,00 španska pezeta 11,50 12,40 avstralski dolar 950,00 980,00 madžarski florint 11,00 15,50 slovenski tolar 13,30 14,00 hrvaški dinar 1,20 2,00 7. DECEMBRA 1992 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 10,9000 11,4000 kanadski dolar 8,5000 8,9000 funt šterling 17,1500 17,9500 švicarski frank 770,5000 805,0000 belgijski frank 33,5000 34,7000 francoski frank 202,5000 210,5000 holandski gulden 613,0000 637,0000 nemška marka 690,7000 714,7000 italijanska lira 0,7740 0,8140 danska krona 177,0000 184,0000 norveška krona 167,0000 174,0000 švedska krona 159,5000 166,5000 finska marka 212,5000 223,5000 portugalski escudo 7,6000 8,0000 španska peseta 9,5500 10,0500 japonski jen 8,7500 9,0500 slovenski tolar 10,7000 11,7000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu pa za 1 enoto v 2,0000 alute. KMEČKA BANKA - GORICA 7. DECEMBRA 1992 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1380,00 1420,00 nemška marka 872,00 886,00 francoski frank 255,00 261,00 holandski gulden 772,00 792,00 belgijski frank 41,80 42,80 funt šterling 2160,00 2210,00 irski šterling 2295,00 2345,00 danska krona 223,00 233,00 grška drahma 6,00 7,00 kanadski dolar 1080,00 1110,00 švicarski frank 965,00 980,00 avstrijski šiling 123,00 127,00 slovenski tolar 14,00 14,70 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij • Tečaji veljajo od 8. decembra 1992 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 867,7847 870,6271 Francija frank 100 1796,69051 1802,5755 Nemčija marka 100 6106,0000 6126,0000 Italija lira 100 6,9364 6,9591 V.Britanija funt" 1 151,9173 152,4149 ZDA Opomba: Tečaji so glede na trenutne dolar - okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 96,4382 itn ih poslih je mo; viz oz. poseben c 96,7540 !no odstopanje iogovor. banka valuta nakupni prodajni SKB Banka d.d. DEM 61,06 61,25 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih ooslih ie možno odstooanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 8.decembra 1992 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt-Nova banka DEM 61,10 61,30 Bank Austria DEM 61,06 61,30 UBK banka DEM 61,00 61,30 SZKB Devzni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča kitah pa je razmerje Banke Slover za 025-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. ' Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM TF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o< večjih pr zavezujen aju in v s e. 61,05 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma jkup prilivov livih in nakuf io kupovati dadu s tekst 61,30 agi srednjih drugih va-zmanjšano in prodajo 3ih se tečaj n prodajati om, ki do- 7. DECEMBRA 1992 v LIRAH valuta (*) nakupni srednji prodajn ameriški dolar - 1386,640 - ECU - 1727,340 - nemška marka - 878,450 - francoski frank - 258,220 - funt šterling - 2187,420 - holandski gulden - 781,730 - belgijski frank m 42,690 - španska pezeta - 12,210 danska krona . 226,610 - irski šterling 2326,090 - grška drahma 6,680 mi portugalski escudo . 9,868 - kanadski dolar MMH 1085,860 - japonski jen ■ - 11,126 - švicarski frank - 981,340 - avstrijski šiling - - 124,860 - norveška krona - 215,150 mm švedska krona - 204,290 - finska marka IMMIIMI 273,930 - avstralski dolar - 958,450 ■ 1 (*) indikativne kotaciie zavoda Banca dltalia 7. DECEMBRA 1992 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar mm 1,582 - francoski frank mmm 29,395 mi nizozemski gulden - 88,980 - belgijski frank - 4,858 mi španska peseta - 1,3947 - danska krona - 25,780 mi kanadski dolar - 1,235 - japonski jen - 1,268 - švicarski frank - 111,700 - avstrijski šiling - 14,213 - italijanska lira - 1,139 - švedska krona mm 23,300 - TEČAJ TOLARJA V TUJINI 7. DECEMBRA 1992 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 11,00 11,80 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,50 12,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 11,00 11,80 Avstrija Posojilnica Ločilo 11,00 12,00 Italija Kmečka banka Gorica 14,00 14,70 Italija Tržaška kreditna banka 13,30 14,00 DEVIZNI TRG BEOGRAD 7. DECEMBRA 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6718,3137 6738,5293 6758,7449 Francija frank 100 13901,2510 13943,0800 13984,9090 Nemčija marka 100 47286,9350 47429,2230 47571,5110 Italija lira 100 53,7561 53,9179 54,0797 Švica frank 100 52844,4040 53003,4140 53162,4240 ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija funt 1 1170,9738 1174,4973 1178,0208 opombe :Povzeto po Reuterju. NARODNA BANKA HRVAŠKE 8. DECEMBRA 1992 It t DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 5639,2481 5656,2168 5673,1855 Kanada dolar 1 494,2219 495,7090 497,1396 Francija frank 100 11662,1283 11697,2200 11732,3117 Nemčija marka 100 39680,6000 39800,0000 39919,4000 Italija lira 100 45,1168 45,2526 45,3884 Japonska jen 100 505,33242 506,8530 508,3736 Švica frank 100 43981,9770 44114,3200 44246,6630 Velika Britanija funt 1 989,3961 992,3732 995,3503 Slovenija tolar 100 640,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar >račun carir 1 i in starega 630,9215 deviznega varče 632,8200 vonja. 634,7185 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 —• — — Kanada dolar 1 — — — Francija frank 100 — — — Nemčija marka 100 — — — Italija lira 100 ■m — — Švica frank 100 — — — R. Hrvaška dinar 100 — — Jugoslavija dinar 100 — — — R. Slovenija tolar 100 — — wmm& ZDA dolar 1 — — — SVET Torek, 8. decembra 1992 NOVICE ŠVICA / PO REFERENDUMU NEMČIJA / SPORAZUM VLADE IN OPOZICIJE O BEGUNCIH V Indiji 160 mrtvih po uničenju mošeje NEW DELHI - Potem ko so fanatični hindujci v Aydohyji v zvezni državi Utar Pradeš skorajda popolnoma uničili najstarejšo mošejo v državi, je skoraj po vsej Indiji in tudi v drugih državah izbruhnil val nasilja. Hindujci so mošejo uničili, ker naj bi na istem kraju še pred mošejo stal hindujski tempelj, posvečen bogu Raniti. Po policijskih podatkih je samo v Indiji življenje izgubilo 160 ljudi, o napadih muslimanov na hindujske templje pa poročajo tudi iz Pakistana. Po odstopu vlade v Utar Pradešu razmere v tej pokrajini nadzoruje zvezna vlada v New Delhiju. Uničenje mošeje v Aydohyji so že obsodili v Teheranu, protesti muslimanov v Bangladešu pa so se sprevrgli v ostre spopade s policijo, pri Čemer je bilo ranjenih veC kot 200 ljudi. O pro-tihindujskem razpoloženju poročajo tudi iz Velike Britanije. V Derbyju je skupina neznacev, najverjetneje muslimanskih skrajnežev, podtaknila požar v tamkajšnjem hindujskem templju. Kako resne so razmere na severu Indije, priCa tudi opozorilo britanske vlade svojim državljanom, naj se izogibajo tega dela Indije. (AFP) Major zagovarja britanski predlog o Danski HAAG - Britanski premier John Major je branil svoj nedavni predlog za rešitev danskega prav-no-politicnega vprašanja v zvezi s sporazumom iz Maastrichta. »Za evropski vrh v Edinburghu smo dosegli kompromis med potrebnimi spremembami, ki bodo Danski omogočile ponoven referendum o potrditvi maastrichtskega sporazuma, in spremembami, ki jih je preostanek držav ES pripravljen sprejeti,« je dejal Major po srečanju z nizozemskim premieram Lubbersom. Londonski BBC pa je objavil izide raziskave Gallupovega inštituta, po katerih se kar tri Četrtine prebivalcev Velike Britanije zavzema za referendum, na katerem bi se izrekali o ratifikaciji sporazuma iz Maastrichta. Le 16 odstotkov Britancev meni, da je dovolj, Ce se o tem vprašanju izreCe parlament. (STA, AFP) »Ljudje so utrujeni od vojne« TBILISI - Predsednik gruzijskega parlamenta Sevardnadze je dejal, da so možnosti za politično rešitev spora z Abhazijo izčrpane. »Ljudje so že utrujeni od vojne, ki jo je treba Cimprej zaustaviti,« je dejal Sevardnadze v pogovoru za lokalni radio. V soboto so po daljšem zatišju v Abhaziji ponovno izbruhnili siloviti spopadi med gruzinskimi enotami in abhazijskimi uporniki, ko je življenje izgubilo veC kot 20 ljudi. Gruzinsko zunanje ministrstvo pa je Rusiji poslalo protest, v katerem ruske enote obtožuje, da se v gruzinsko-abhaškem sporu vedejo »neprimerno«. (AFP, CINA) Začetek vojaške operacije v Somaliji MOGADIS - Prvi del ameriških vojakov se bo v Somaliji izkrcal danes in začel priprave na prihod preostalih 40 tisoC vojakov, ki naj bi v tej afriški državi pred roparji varovali konvoje s Človekoljubno pomočjo. Francoski zunanji minister Dumas pravi, da bo operacija, imenovana tudi Vrnimo upanje, v prvih dveh mesecih imela izključno vojaški predznak. Iz somalskega glavnega mesta Mogadiša pa poročajo, da so od tam že pobegnile številne oborožene tolpe. Papež predstavil novi katekizem VATIKAN - Papež Janez Pavel II. je v ponedeljek med slovesnostjo v apostolski palači v Vatikanu ob navzočnosti številnih škofov in veleposlanikov iz vsega sveta predstavil novi katekizem katoliške cerkve. Nemški kardinal Joseph Ratzinger je vodil komisijo sedmih škofov, ki je kar sedem let popravljala katekizemsko besedilo, saj je bilo treba upoštevati kar 24 tisoč dopolnil. Papež Janez Pavel H. je zatrdil, da je objava novega katekizma (doslej je veljal tisti, ki so ga leta 1566 sprejeli na tridentinskem koncilu) najpomembnejši dogodek v novejši zgodovini katoliške cerkve. Novi katekizem poleg klasične cerkvene doktrine razlaga tudi pojave vraževernosti in magije, govori o znanosti, genetiki, človeški svobodi, smrtni kazni, odnosu do okolja, delu, lastnini in o spolni morali. (AFP) Streznitev po zmagoslavju Jezni francoski kantoni in mladina Zvone Petek Azil bodo dobili samo politično preganjani Z novo zakonodajo bo za begunce najbolj odprta evropska država zavračala tiste, ki bežijo pred revščino Marta Kos »Švicarji so kot krompir - oči se jim odprejo šele, ko tičijo v blatu,« je komentirala včerajšnje rezultate referenduma o vključitvi Švice v Evropski gospodarski prostor razočarana gospa iz Ženeve. Nasploh je krompir pri ocenjevanju poraznega rezultata pogosta metafora: predvsem se je močno poglobil Roesti-Graben, meja med nemško (Roesti) in francosko (pommes frittes) govorečo Švico. Se bolj pa je zazijal generacijski prepad. »To je bil Cm dan za vse zaposlene in za evropsko usmerjeno švicarsko mladino,« je že v nedeljo zvečer komentiral rezultate eden najveCjih privržencev vključevanja v Evropo, vidno razočarani minister za gospodarstvo Jean-Pascal Delamuraz. Rezultati so jasni in zlasti za francoski del Švice in za mlade generacije tako boleči, da jih ne bodo zlahka preboleli. Vsi nemški kantoni razen Basla in italijanski Ticino so glasovali proti Evropskemu gospodarskemu prostora. NiC ni pomagalo, da so tudi v večjih mestih volilci dali prednost evropskemu zbliževanju: podeželje, tradicionalni strah pred vsem, kar je tuje, in pred izgubo legendarne suverenosti sta opravila svoje. Ce je poraz po kantonih jasen in boleC (18 proti 8 kantonom oziroma polkanto-nom), pa je pri 3, 5 milijona volilcih vsega 23.000 glasov (0, 3 odstotka) tehtnico nagnilo na stran nasprotnikov. Po anketi, opravljeni na volitvah, tičijo vzroki za zgodovinski »ne« v strahu pred konkurenčno tujo delovno silo (16 odstotkov), izgubo občutljive švicarske samostojnosti in neposredne demokracije (11 odstotkov), na tretjem mestu pa sta domoljubje in odpor do EGS (8 odstotkov). »Izbrali smo težjo pot v Evropo in namesto avtoceste, ki prek Evropske gospodarske pogodbe pelje v Evropo, smo izbrali ovinkasto, počasno gorsko cesto,« je komentiral rezultate veliki poraženec, minister za pravosodje Arnold Koller. »Toda vlada ne misli odstopiti, saj so nasprotniki vključitve brez programa. Odločitev moramo spoštovati in iskati najmanj boleCe izhode za švicarsko gospodarstvo.« Iz francoske Švice, kjer je gospodarski položaj najslabši in brezposelnost najveCja, je slišati ostre tone, tudi take, ki omenjajo odcepitev. »Evropa se združuje, Švica se deli,« pišejo domala vsi Časniki, ki tako kot vlada in politična elita sodijo med poražence. Tudi evropski odmevi niso prizanesljivi. Iz Bruslja je prišlo jasno sporočilo: Švica se je izolirala, EGS in Efta odločitev obžalujeta, evropsko povezovanje bo teklo naprej brez nje. Švicarski »ne« bo oblikovanje Evropskega gospodarskega prostora za nekaj mesecev zavrl, a ga ne bo zaustavil. Sklicati bo treba diplomatsko konferenco, na novo napisati pogodbo, zatakniti pa se utegne pri denarju. Švica bi morala v »pristopni sklad«, ki naj bi ga dobile revnejše Članice EGS, vplačati kar 27 odstotkov od skupaj 640 milijonov ecujev. Ali bo breme doletelo preostale članice Efte ali se bo zmanjšal fond, je težko reci, saj so potrebna nova pogajanja. Zanesljivo se bo poslabšal položaj švicarskega gospodarstva in nezaposlenost se utegne v naslednjih letih podvojiti, saj veliki koncerni že napovedujejo selitev naložb, pa tudi obstoječih delovnih mest v »Evropo«. Cas pa bo pokazal, ali so imeli bolj prav zagovorniki evropske odprtosti ali njeni nasprotniki. KOLN - Po večmesečnih vročih razpravah in petdeseturnih pogajanjih so se predstavniki nemške vlade in opozicije konCno sporazumeli o spremembi zakonodaje, ki določa položaj beguncev iz drugih držav. Spremembe so bile nujno potrebne, saj je v Nemčijo letos prišlo že skoraj pol milijona beguncev, večina od njih pa zahteva politično zatočišče. Ne gre za politično preganjane, ki jim je po šestnajstem členu ustave pravica do azila še naprej zagotovljena, ampak za tipične gospodarske begunce. Bistveno je, da temeljna pravica do političnega zatočišča ostaja. Vsi politično preganjani bodo v Nemčiji še naprej uživali individualno pravico do azila, kar pomeni, da bodo njihovo prošnjo obravnavali posamezno. Ta člen bodo dopolnili z določilom, da te pravice nimajo vsi tisti prosilci za azil, ki prihajajo iz držav Evropske skupnosti ali iz drugih držav, kjer spoštujejo ženevsko konvencijo o beguncih ali Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Katere so te države, bodo določili z zakonom. Begunci s teh področij v Nemčiji ne bodo smeli ostati niti toliko Časa, da bi zaprosili za azil. Delegacije nemških strank so na pogajanjih v Bonnu soglašale, da so med varnimi državami zaenkrat že Poljska, Češkoslovaška, Avstrija in Švica. Pravice do azila ne bodo imeli prebivalci držav, kjer političnega preganjanja ni. Ta sez- nam bodo nemške oblasti še izdelale. Vlada in opozicija sta sprejeli še eno omejitev. Oseba, ki so ji prošnjo za azil zavrnili, se lahko sicer še vedno pritoži, vendar le iz tujine. To je bistvena razlika v primerjavi z dosedanjo zakonodajo , ki je dopuščala, da so prosilci dolge mesece ali celo leta lahko živeli na raCun nemških davko- plačevalčev. Kompromis o novi begunski zakonodaji je bil nujno potreben zaradi napetega notranjepolitičnega ozračja. Desni skrajneži so dosedanjo pasivnost politikov na tem področju izrabljali za napade na tujce v Nemčiji. Begunci z vojnih področij bodo v prihodnje dobili poseben status. V Nemčiji bodo lahko ostali le omejen Cas in ne bodo smeli zaprositi za politično zatoCišCe. Protifašistične demonstracije v Munchnu (Foto FaH) Tom Waits je nekoC rekel: »V velemestu, kakršno je New York, me najbolj bode v oCi kopica podatkov, s katerimi te zasipavajo.« Ozirajte se levo ali desno, katerikoli dan in v katerikoli soseski se vam bo oko ustavilo ob kakem napisu, od na moC banalnega grafita ’Tu sem bil jaz’ do uporabniške informacije ’Tu dobite to in ono’, od zapletenih in nedoumljivih prometnih navodil do nadrobnih groženj, kaj vse vas bo doletelo, če ne boste počistili za svojim psom. Sprehodite se proti zahodnemu ali vzhodnemu delu mesta, pojdite na sever ali jug, besedila se vam vtiskuje-jo v mrežnico (resda se utegnejo prelivati v španske, kitajske ali izraelske pismenke). Povesite pogled: sporočila so odtisnjena tudi na pločniku: ’Ne odmetavajte odpadkov, tu spijo ljudje! ’ Ozrite se proti nebu: tik nad krošnjami krmežljavih dreves utripa reklamni napis firme Fuji, sinhronizirane besede, ki kot kak privid iz filma Blade Runner korakajo Cez svetlobni pano. Vsa ta besedila so kajpada produkt ropotajoče mašinerije, ki poganja prenapeto metropolo. New York je tako neboti-Cniško velemesto, tako otročje in po pozornosti hlepeče mravljišče, da od pritiska cvili in cmiha (kot tista neopisljiva glasba, ki curlja iz kluba, imenovanega Pletilna fabrika), da v rafalih mastnih Črnih Crk bruha senzacionalizme, da rita in kopita, dokler iz razpok v tlaku ne sikne v zrak para, sama ulica pa se napihne in vzhaja, tako da se zdi, da oglušujoča povorka policijskih vozil, drvečih skozi mesto, kar jezdi na valovih asfaltnega morja. Ce prispeš v ta kraj od koderkoli drugod - recimo s »sonCne strani Alp« - te spreleti nenavaden občutek kondenziranega Časa. New York vsebuje hiperkinetiCno hkratnost izkušenj. V njem se menda stekajo vsi tokovi Človekove dejavnosti. Vas zanima predvsem kultura? Premaknite z miško kurzor po meniju navzdol in kliknite na slikarstvo. Kaj je prav ta hip na voljo? Po številnih krilih metropolitanskega muzeja se je razlezla retrospektiva Magritta. Ali pa odkljukajte rusko avantgardistično razstavo v novem Guggenheimo-vem muzeju, ki ga prehodite v šestih urah, Ce se pred vsakim eksponatom ustavite deset sekund. Oziroma Čakajte v vrsti na vstopnice za predstavitev Matissa v galeriji Moma. In vse to so zgolj tri najbolj vidne prireditve v treh najveCjih muzejih... Velemesto New York po vrtoglavi zgoščenosti in informacijski preobremenjenosti, neprekinjenem prenosu in pretvorbi ljudi in energije zares spominja na matični mikročip - na nekaj, kar potrjujejo satelitske fotografije te metropole, na katerih je metodični mrežni vzorec Manhatta-na povsem splošCen, sijoC na zeleni računalniški plošči vezja, ki se Luksuzni šok ameriškega velemesta v taksistovih očeh imenuje Zemlja. Ostane pa vprašanje: kakšno vlogo pri vsem tem igramo mi? Mi, ki prihajamo z reaktivnimi letali, se prebijamo skozi milijonsko množico sebi enakih po Broadwayu navzgor in potem Cez 14. ulico ali pa dol po 6. ulici in Cez na 8. ulico, nato pa naprej z avti Cez mostove ali skozi predore? Mi, ki paberkujemo informacije in jih potem tudi posredujemo drugim, mi, ki služimo, vlagamo in zapravljamo denar hitreje, kot ga drugod lahko natisnejo, pri tem pa še vedno najdemo Cas, da se srečujemo, poročamo, množimo in umiramo? Mar smo zgolj interaktivni elektroni v prostranem vozlišču sve- Michael Benson to.vnega kapitalizma? Nadaljevanje na istem kanalu prihodnji teden... Ropot in žvenket, preobremenjene sinapse in prometni zastoji Man-hattana so kajpada samo ena stran podobe. Včasih se zdi, da imajo v New Yorku rojeni meščani vdelane močnejše varovalke, da lahko prenašajo večje napetosti; po drugi strani se tudi zazdi, da so manj občutljivi. Ena izmed posledic dejstva, da ljudi ne more prav nic veC šokirati, je nekakšno ciniCno iskanje in izkoriščanje novih virov šoka. Sok ima kot vse luksuzno blago svojo ceno. Vzemite, recimo, krajevna večerna televizijska poročila - mrtvaški banket umorov, zaplemb mamil, mafijskih operacij, rasnih nemirov, prometnih nesreč, obredij Črne magije in aretacij mizernih razpečevalcev heroina, vse to iz ust sijočih in jezičnih napovedovalcev, ki se zdijo imuni za vso to kugo. Dogodki, o katerih poročajo, se očitno res dogajajo in so vredni poročanja. Nekaj pa Človeka vendarle pretrese in mu izvabi ugovor, in to je tisti farški ton, s katerim pripovedujejo o tej razstavi grozot. »Nikar ne ugasnite televizorja,« rotijo v teh oddajah, kot da bi predvajali kake pornografske programe, »kajti pravi šok vas šele Čaka! Takoj po temle epepe...« Osnovni mehanizem je preprost. Tudi poročila so kot vsi drugi teve programi odvisna od ocen gledanosti. Gledanost - sorazmerno natančen izračun števila ljudi, ki so ta ali oni program gledali - potem določa, koliko lahko sleherni studio zaračuna sekundo oglaševalnega Časa. Cilj je kajpada ta, da gledalca ne zadržite pred zaslonom samo med predvajanjem posnetkov o kugi, temveč tudi med oddajanjem reklam. Newyorška teve poročila so zares trnek z vabo. Človek bi si mislil, da lahko le malo stvari še bolj kali mir in pokoj gledalcev kot vsakdanja kronika grozot, ki jih je sleherni veCer videti na slovenski in hrvaški televiziji. Rekli bi, da bi potrebovali veliko Časa in truda, Ce bi hoteli kod drugod na svetu najti kaj tako nečloveškega in vznemirljivega. No, newyorške noCne televizijske klavnice po razsežnosti ali pomenu res ni moC primerjati s silo, ki jo Srbi delajo Bosni, zločinom, ki je najhujši v evropski zgodovini 20. stoletja. Zakaj se potemtakem zdi, da oba primera ponujata enako vznemirljiv dokaz o sprijenosti, ki je ob koncu tega stoletja vnovič načela Človekovega duha? Zato, ker v boju za najbolj gledana newyorška teve poročila zmaga tisti studio, ki postreže z najbolj krvavimi novicami. Resnična newyorška taksistovska zgodba št. 2: 23. novembra ob 15.00. Za ta letni Cas nenava- dno topel val zagrne manhattanski makroCip. Na 14. ulici stopi v taksi neki moški in veli odpeljati proti središču mesta. Taksist in potnik se nekaj Časa vozita molče. Pred nekim semaforjem pa prečka ulico skupina Črnskih mladoletnikov. Taksist nagovori potnika. Taksist: »A je res, da so možgani zamorcev manj razviti?« Potnik: »Kako?! Kje ste pa to slišali?« Taksist: »En dohtar mi je povedal, da imajo zamorci manj razvite možgane.« Potnik: »To je navadno sranje!« V taksiju je potem med vožnjo proti centru nekaj Časa vse tiho. Pred drugim semaforjem se taksist spet obrne k stranki. Taksist: »Ali kaj veste o Eskimih?« Potnik (previdno): »Aha?« Taksist: »Drugačni so od nas.« Potnik: »Kaj mislite s tem?« Taksist: »So paC drugačni. Srce imajo na desni strani.« Potnik: »A res?« Taksist: »Ja - veste, nu ga imamo na levi. Pri njih je pa na desni. Zato so drugačni od nas.« Pogovor zamre. Taksi pripelje do cilja, do 53. ulice. Potnik izroči taksi' s tu sedem dolarjev. Potnik: »Ne vem, kako je z vami, ampak pri meni je srce sredi telesa.« Taksist: »Sredi?« Potnik: »Ja. Tudi vi imate srce sredi telesa-Verjemite mi!« ^HRVAŠKA / PROTI VOJNI SRBIJA / POLITIKA Dramatičen poziv HANU Akademija znanosti prosi svet naj pomaga Balkanu -_ Jelena Lovrič ZAGREB - Hrvaška akademija znanosti in ^etnosti je mednarodni Javnosti poslala dramati-6J1 poziv, v katerem ^ateva takojšnjo pomoC p dnarodne skupnosti. °ziv svetovni intelektu-a ni smetani je v hudem asprotju z vsem, kar je s'aer slišati s političnih drov. Medtem ko hrva-. . uradna politika zatrpa. da je vojna končana U da Hrvaško Čaka svetla Prihodnost, Hazu bije Plat zvona, kot da gre za Prasanje življenja in Uuti. Svoj poziv, naj »v aienu miru in svobode, Umanizma in napredka« d svojih vlad zahtevajo, a izpolnijo resolucijo , ; 80 hrvaški intelektu-di formulirali v štirih zahtevah. Najprej terjajo, naj ednarodna skupnost austavi agresorja, pri : 01 Pa pripominjajo, da ves Cas treba upoštevati e. danjo JLA kot četrto pdjaško silo v Evropi. av vojaška moC je Srbiji s?°?ocila> da si je pritajila skoraj celotno sr °i°žitev- kupljeno iz n ljStev vseh narodov ®kdanje Jugoslavije. Zr-6 agresije, pravi Hazu, 's° sposobne s svojimi 9cmi zaustaviti tega ejaškega stroja napadal-• Akademija tudi zahte-a’ naj Bosni in Herce- govini omogočijo »dokončno in odločno pomoC« pri ohranitvi njene ozemeljske celovitosti in varnosti vseh njenih državljanov. Tretja zahteva se nanaša na uresničevanje Vanceovega naCrta o razorožitvi paravojaških sil na območjih, ki jih nadzoruje Unprofor. Na koncu pa Hazu prosi za mednarodno pomoC pri vzpostavljanju normalnega sožitja med Hrvati in tistimi Srbi, ki so ostali znotraj hrvaških državnih meja. Hkrati obljubljajo, da so si »ne glede na vse, kar se je dogajalo«, pripravljeni prizadevati za to, da bodo Srbom na Hrvaškem zagotovljene vse pravice, ki ji pripadajo po mednarodnih dogovorih, hrvaški ustavi in zakonih. Hrvaški intelektualci v svojem klicu na pomoC tudi ugotavljajo, da po zverinski vojni in množičnih zločinih, do katerih je prišlo brez pomoči mednarodne skupnosti, ni mogoCe vzpostaviti sožitja med narodi in etničnimi skupnostmi, ki se vojskujejo na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Iz njihovega dramatičnega klica pa vendarle najprej seva strah pred novim izbruhom vojne, za katero se v zadnjih dneh zdi, da z eno nogo že stoji na pragu Hrvaške. Milan Panič med Beograjčani (Foto FaH) Skrivnosti Dalimenta Banke z največjimi obrestmi na svetu so v Beogradu Zoran Jelicič BEOGRAD - Celotno varčevalcev. Vrste pred srbsko predvolilno kam- njenimi poslovalnicami panjo bi lahko omejili na najnovejši izjavi obeh pre-mierov, jugoslovanskega in srbskega, o odnosu oblasti do gospodarstva. Zvezni premier Milan Panič je pred televizijskim občinstvom izjavil, da ni prestopil praga Galenike niti se ni pogovarjal z ljudmi iz tega podjetja, odkar je prevzel predsedniški položaj. Politični položaj je po njegovih izjavah nedopustno izrabljati za poslovne dogovore. Galenika je prvo in doslej tudi edino večje srbsko privatizirano podjetje. Njen lastnik je PaniCeva ameriška družba ICN. Predsednik srbske vlade Radoman BožoviC pa je v intervjuju za neki beograjski Časopis izjavil, da dveh znanih zasebnih bank ne podpira srbska država in da je poslovanje z njima »stvar tveganja državljanov«. Pri tem je BožoviCeva vlada »pokupila« deset velikih srbskih podjetij, med katerimi večina zdaj ne dela. Banke, ki jih menda ne podpira BožoviCeva srbska država, so nenehno pod pritiskom novega društva oropanih deviznih varčevalcev. Ena od obeh bank, Dafiment banka, ima sedem milijonov deviznih vlog zasebnih so podobne samo še vsak dan daljšim vrstam pred veleposlaništvi tujih držav. Tudi najbolj urejene države pretresajo afere zaradi zlorab javnih mandatov. Vprašanje je samo, ali je takšna vladavina dovoljena ali prepovedana ali pa gre za običajen pojav. Pri Božoviču gre verjetno za neuravnoteženost, značilno za ljudi, odgovorne zgolj svojim predpostavljenim. Lastnica Dafiment banke javno izjavlja, da pri njej varčujejo ministri, poslanci in inšpektorji; pred kratkim je postal vodja varnosti v tej banki Mihael Kertes, Človek, ki mu Miloševič nadvse zaupa, in tisti, ki ga je premier Panič zamenjal na mestu vodje zvezne tajne policije. Velik del kreditov iz najnovejše primarne emisije izhaja iz podatkov o gibanju kapitala na beograjski borzi, usmerjen pa je v to banko, kar vsekakor ne bi bilo mogoče brez naklonjenosti oblasti... Sicer pa takšne banke v urejeni družbi sploh ne bi mogle obstati, tako kot ne premieri, ki nekaznovano »vedrijo in oblačijo«. Potemtakem gre za izbiro med pravili, ki veljajo za vse, in despotizmom. Makedonija / nacionalno vprašanje POGOVOR /ŽELJKO VUKOVIČ, DOPISNIK Med srbskim kladivom in bolgarskim nakovalom Srbi in Bolgari so prepričani, da se bo Makedonija racionalno prilagodila tistemu, ki si jo bo podredil poli ajai dne °bn< Biserka Povse-Tasič zanemariti. Najprej je treba upoštevati okoliščine, v katerih je bil sklican sestanek na pobudo makedonske strani. Mnogi namreč menijo, da eden od vzrokov tiči v nedavnem bitpazarskem spopadu makedonske policije z delom albanskega prebivalstva šestega novembra v središču Skopja. Skopje in Beograd se lahko zbližata prav pri tako imenovanem šiptar-skem vprašanju. Teza, ki morda zveni absurdno, se izkaže za pravilno, če omenimo ključne dogovore med VMRO-DPMNE in delom srbske opozicije na Čelu z Milanom Paroškim. Opozicijski stranki sta se približali v tem, da potreba po vzpostavitvi demokratičnega sistema obstaja tako v Makedoniji kot v Srbiji. Srbski sogovorniki so ovrgli glasne teze o ozemeljskih zahtevah Srbije po ozemlju Makedonije. Tako je Milan Paroški dejal, da vojna v Makedoniji ni mogoča in da ta tema v Srbiji sploh ni navzoča, saj imata oba naroda isti izvor. LjupCe Georgievski pa je pojasnil, da je vojna psihoza potrebna obema režimoma za odvračanje pozornosti javnosti od drugih težav. Otoplitve med deloma opozicijske javnosti v Srbiji in Makedoniji seveda ni mogoCe enačiti z uradnimi odnosi med Beogradom in Skopjem. Toda v sedanjem južno-balkanskem položaju je dovolj pomembno, da lahko dodatno dokazuje že zapisano tezo o tem, da bodo trgovanja o skupnih sovražnikih (Albancih?) in možnih zavezništvih (pri rušenju oblasti?) znana šele, ko bodo luCi na območjih balkanske kreme ugasnile. Glede na informacije, ki na začetku decembra prihajajo iz Blagoevgrada in drugih krajev Pirinske Makedonije, pa bi lahko trdili, da ledenijo odnosi med Skopjem in Sofijo; v tem primeru na meddržavni ravni, in sicer zaradi popisa prebivalstva, ki ga bodo izvedli v Bolgariji od 4. do 14. decembra letos. Makedonci, ki kot manjšina živijo predvsem v delu bolgarske oziroma Pirinske Makedonije, se na popisnih listih ne bodo mogli opredeliti kot Makedonci. Vsi drugi, tudi Turki in Romi, se bodo lahko opredelili po svoji narodnosti, pravijo v Skopju, le Makedonci se bodo kot »nepriznana« narodnost podpisali v predalček, naslovljen z »drugi, preostali«. Ilin-den, makedonsko združenje v Bolgariji, se izjemno glasno bori za to, da bi bolgarska oblast pri popisu priznala makedonsko narodnost. Toda ob poznavanju bolgarsko-makedonske politike je jasno, da se jim to ne bo posrečilo. Bolgarija je bila sicer prva država, ki je priznala neodvisno in suvereno državo Makedonijo, ne pa tudi makedonskega naroda. Zgodba novinarja, ki je videl umirati bosansko dušo »Beograd je tak, kakršno je bilo tik pred vojno Sarajevo« Žarko Rajkovič Ko se bo našel kdo, ki ima dovolj dober želodec, da lahko prebavi vse trpljenje Sarajeva, se vse-del in napisal, kako je mesto s pol milijona duš ostalo brez duše, bo eno od poglavij zagotovo posvetil Željku Vukoviču, dopisniku Borbe iz Sarajeva. Se pred desetimi dnevi je bil Željko v Sarajevu. Njegovo ime je postalo znano po vsem svetu. Zelo redka so tista novinarska združenja (na primer slovensko), ki od bosanskih oblasti niso zahtevala, naj dvema novinarjema Borbe omogočijo, da zapustita Sarajevo. Prvi, ki je zagrozil Vukoviču, je bil vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič. Na živce so mu šli njegovi članki v Borbi. Proglasili so ga za srbskega izdajalca. A Željku tudi vodja Hrvatov Stjepan Kljujič ni prizanesel. Zameril mu je, ker ni dovolj napadal Srbov. In na koncu se je oglasila sama muslimanska oblast in proglasila Željka Vukoviča in njegovo kolegico Natko Buturovič za špijona jugoslovanske vojske, Čeprav sta bila oba na črnem seznamu vojske. O vsem tem Vukovič danes pripoveduje: »Ko so naju proglasili za vojaška špijona sem se počutil kot zajec pred tisoči lovcev, željnih in pripravljenih na strel. Vsak norec bi me lahko ubil na vsakem vogalu in se s tem še ponašal. A pustimo to, to je zdaj preteklost. Ko sem se končno vrnil v Beograd, me je najprej presenetil Čuden občutek, da sem se pravzaprav vrnil v predvojno Sarajevo. Vse je bilo isto. Ljudje sedijo ravnodušni po kavarnah, si pripovedujejo vice, prisegajo, kot smo včasih mi v Sarajevu, da vojne ne bo, ker se vsi menda poznamo med seboj. Trgovine so polne, denarja pa malo, a to niti ni tako važno, važno pa je, da nihče ne strelja. Tega občutka se ne morem znebiti. Cim dlje sem v Beogradu, vse bolj me spominja na Sarajevo iz tistih dni, ko je znamenita sarajevska »raja« prisegala vsepovprek, Muslimani, Hrvati in Srbi, da bi prej ubili sebe kot pa se sprli drug z drugim. V Beogradu menda sploh ni mogoCe, da bi se sprli Muslimani s Srbi, sprejo se lahko samo stranke. Vojna! Sarajeva ni več in ga ne bo. Ostala je samo še zemljepisna točka in nie veC. Nikoli vec ne bo za isto mizo sedela tista »raja«, ki je Sarajevu dajala tako specifično podobo. Stavbe v Sarajevu se dajo popraviti, mogoCe jih je spet prebeliti, popraviti tudi poti, ampak to ne bo tisto. Sarajevu so umorili dušo. Nihče mu je ne more vrniti. Veliko ljudi je odšlo za zmeraj. Ne verjamem, da se bodo kdaj vrnili. Veliko jih je umrlo. Čudno je, da javnost tako malo ve o sarajevskih samomorilcih. To so bili tisti pravi Sarajevčani, ki niso hoteli prijeti za orožje, ker niso hoteli ubijati svojih sosedov. Moj bog, kakšne usode. Ubiti sebe zato, da ne bi ubil koga drugega! Zame so to edini heroji, edini iz te vojne! Ne vem, kako bo tisto malo Sarajevčanov preživelo zimo. Lopovi vodijo igro. V parkih so posekana vsa drevesa, ker se ljudje niso imeli s cim greti in na Cern kuhati. Krompir prodajajo po gomoljih, eden stane eno nemško marko. Jajce stane tri. Eno samo jajce! Vse, kar so ljudje prihranili, so tudi že zapravili. Dobesedno so zaceli izgubljati glave. Tudi sami bi kradli in ropali, Ce ne bi bilo že vse oropano. Samo še to jim ostane, da primejo za orožje v in storijo tisto, Čemur so se do zdaj tako zelo upirali. Iz tega pekla, ki je predvsem pekel duha, obstaja samo še en izhod - samomor.« Izhod? Podoba nekje iz Bosne (Foto FaH) NOVICE Proti Srbiji uporabiti silo PARIZ - Kriza v nekdanji Jugoslaviji ogroža evropski mir in Evropa bi morala za ponovno pridobitev ugleda po potrebi uporabiti tudi silo, je dejal VVillem Van Eekelen, generalni sekretar Zahodnoevropske unije v pogovoru za pariški Časnik Liberation. Van Eekelen meni, da bi morala Evropa zlasti po začetku vojaškega posredovanja v Somaliji preiti od besed k dejanjem in preprečiti srb siti ekspanzionizem. Najprej je treba doseči spoštovanje embarga proti ZRJ, nato pa zagotoviti varovanje konvojev s Človekoljubno pomočjo za BiH, pri Čemer bi morali uporabiti tudi letalstvo in nato v BiH vzpostaviti zaščitena območja, podobno kot v Kurdistanu. »Ce Evropa ne bo priskočila na pomoč, se bo vojna razširila na ves Balkan, vsa načela Kevsa, ki smo jih sprejeli po letu 1975, pa bodo doživela poraz,« je za pariški Liberation povedal van Eekelen. (STA, APP) Kdo se bo udeležil konference o nekdanji Jugoslaviji? ŽENEVA - Na srečanju vodstvenega komiteja mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji, ki bo 16. decembra v Ženevi, bo sodelovalo 31 držav in organizacij na ministrski ravni, je povedal tiskovni predstavnik predsedstva konference Fred Echard. Tokratnega srečanja, ki ga je predlagal francoski zunanji minister Roland Dumas, se predstavniki republik nekdanje Jugoslavije ne bodo udeležili. Navzoče pa bodo države Članice ES, ZDA, Rusije in Kitajske, ki sta poleg Velike Britanije in Francije stalni Članici Varnostnega sveta ZN, Ceško-Slovaška in Švedska v imenu Kevsa, Japonska in Kanada, ki bosta zastopali sedem najbolj razvitih držav, ter skupina sosednjih držav, v kateri so Albanija, Avstrija, Romunija in Madžarska. Ženevskega srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki Turčije, Saudske Arabije in Senegala ter Mednarodni Rdeči križ, ki bo imel status opazovalca. (AFP) Pogovori Izetbegovič - Boban MOSTAR - Predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegovič je v ponedeljek obiskal Mostar, kjer se je pogovarjal z vojaškimi in političnimi predstavniki Hercegovine. Pred tem se je Izetbegovič v Splitu sestal s predsednikom HDZ BiH Matom Bobnom, ki je po srečanju dejal, da se je pogovarjal s starim prijateljem, s katerim se zdaj bolje razume kot v preteklosti. (STA) Spopadi v BiH se nadaljujejo SARAJEVO - O spopadih poročajo iz bližine predsedstva BiH, predstavniki ZN pa so sporočili, da hudi boji potekajo na nekaterih bojiščih v severni Bosni, predvsem v okolici Bihaca, Gradacca in Brčkega. Pripadniki vojske BiH si prizadevajo, da bi v svojih rokah obdržali nekatere položaje v naselju Otes ter tako srbskim enotam preprečili nadzor nad cestno povezavo z letališčem.Sarajevsko letališče ostaja zaprto že šesti dan, tiskovna predstavnica visokega komisariata ZN za begunce v Ženevi Sylvana Foa pa je sporočila, da bodo letala s človekoljubno pomočjo lahko pristala šele v sredo. (STA, AP) Človekoljubna pomoč za BiH tudi z vlakom PLOCE, TUZLA - Iz Jadranskega pristanišča PloCe je v ponedeljek zjutraj proti Mostarju krenil prvi vlak s človekoljubno pomočjo. Okoli 100 ton pomoči je namenjene Čapljini, 150 ton pa za mostarsko obmoCje.Konvoj 17 tovornjakov s hrano in zdravili, ki je v nedeljo krenil proti Tuzli, še vedno stoji blokiran 20 kilometrov pred ciljem. Predstavnik visokega komisariata ZN za begunce Peter Kessler je zatrdil, da se pogajanja s srbsko stranjo o razminiranju cestišča nadaljujejo, vendar ni povedal, kdaj bo konvoj lahko nadaljeval pot. (STA) SLOVENIJA Torek, 8. decembra 1992 NOVICE VOLITVE / REZULTATI VOLITVE / KOALICIJE VOLITVE / OPAZOVALCI Izziv gora Stane Klemenc, alpinist in fotograf, je vCeraj v Cankarjevem domu predstavil svojo monografijo z naslovom Gore. Knjiga prikazuje 160 barvnih foto- * grafij z motivi Julijskih, Kamniških in Savinjskih Alp ter Karavank. Izšla je v samozaložbi. Po besedah Janeza Bizjaka gre v knjigi za zavestno in hoteno avtorjevo distanco od šablonskega ponavljanja klasičnih fotografij, katerih kakovost in vznemirljivost sta prilagojeni nezahtevnemu povprečnemu gledalcu. Avtorjevo sporočilo je drugačno: gorski svet ni lep in občudovanja vreden samo v jesenskih barvah, v junijskem cvetju... Gore so vznemirljive tudi tedaj, ko jih pod meglo ali oblaki težko opazimo, ko tam zgoraj gospodarijo viharji... Monografija Gore je tudi odlično poslovno darilo, saj so besedila prevedena v angleški, nemški, italijanski in francoski jezik. (A. F.) SAZU predstavila nova dela LJUBLJANA - Akademik Tine Logar je predstavni dva nova zvezka Splošnega slovanskega lingvističnega atlasa. Atlas predstavlja kar 11 slovanskih jezikov, v njem pa je več kot 3400 vprašanj iz glasoslovja, oblikoslovja, leksike in semantike. Svoje izčrpne raziskave o zadnjem obdobju življenja in delovanja ameriško-slovenskega književnika in politika Louisa Adamiča je v knjigo strnila Janja Žitnik. Janez Orešnik je govoril o svojem novem delu z naslovom Udeleženske vloge v slovenščini. (B.H.) Obstrukcija volitev v državni svet LJUBLJANA - Ingo Paš, izvršni direktor Slovenske zbornice obrti in podjetništva (SZOP), je včeraj Spovedal obstrukcijo volitev v državni svet, drugi dom slovenskega parlamenta, če se z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) ne bodo uspeh dogovoriti. Po njegovih besedah bi moral biti kandidat SZOP uvrščen na ločeno tisto, kar pomeni, da bi se GZS morala odpovedati enemu kandidatu. (A.F.) Službena in hišniška stanovanja v Kranju KRANJ - V kranjski občini so v objektih, kjer se prvenstveno opravlja dejavnost zavodov in ustanov, dodeliti 42 stanovanj. Gre tako za službena kot hišniška stanovanja. Iz dokumentacije ustanov in zavodov je razvidno, da so bila stanovanja dodeljena na podlagi sklepov pristojnih organov v zavodu ati ustanovi. Odločbe ati stanovanjske pogodbe so bile v 9-ih primerih sklenjene za določen čas (za čas opravljanja službenih dolžnosti), v 25-ih primerih pa gre za pogodbe za nedoločen čas. (V.B.) Zmage in porazi V parlament LDS, SKD, SLS, SNS, Združena lista, DS, Zeleni Zadnji izidi volitev v državni zbor bistveno ne spreminjajo vrstnega reda in odstotkov dobljenih glasov strank, ki so presegle prag za vstop v parlament. Po za zdaj neuradnih podatkih Republiške volilne komisije je še vedno prepričljivo na prvem mestu Liberalnodemokratska stranka, ki je dobila okrog 24 odstotkov glasov. Janez Drnovšek je na primer v svojem okraju dobil kar 55 odstotkov glasov, Herman Rigelnik pa približno 45. Krščanski demokrati so na drugem mestu s 14, 28 odstotka glasov. Stranka priznava, da je razočarana nad rezultati. Dobila je sicer več kot na prvih volitvah, vendar precej manj od napovedovanih 20 odstotkov. Zelo zadovoljna je Združena lista, ki se »drži« na tretjem mestu s 13, 42 odstotka glasov. Veliki met je uspel Slovenski nacionalni stranki Zmaga Jelinčiča, ki je dobila več kot 10 odstotkov in je tako še močnejša, kot so napovedovale predvolilne ankete javnega mnenja. Presenečenje je tudi Slovenska ljudska stranka s skoraj 9 odstotki glasov. Predvolilne ankete so jo namreč uvrščale med male stranke, ki se bodo borile za preživetje. Demokrati so prav gotovo najbolj razočarana stranka. Najprej je kazalo, da sploh ne bodo prestopili praga za vstop v parlament, na koncu pa so se vendarle obdržali na približno 5 odstotkih, ki jim (skupaj z delitvijo ostankov glasov) zagotavljajo pet poslanskih mest. Igor Bavčar in Dimitrij Rupel bosta odslej poslanca. V parlament bodo očitno prišli tudi poslanci Zelenih Slovenije. Vse druge stranke pa, kot kaže, nimajo več veliko možnosti, razen socialdemokratov, ki bi z ostanki glasov morda lahko dosegli vsaj mesto za prvega z državne liste - Janeza Janšo. Sicer je volilni sistem tako zapleten, da je težko napovedati, kdo vse bo v novem državnem zboru. Za državni svet pa je znanih le nekaj delnih rezultatov: v Ljubljani vodi Dušan Plut, v Kamniku Aleš Ocepek, v Kranju Ivan Kristan, v Murski Soboti Jože Magdič, v Postojni Ivo Benkovič, na Vrhniki Marcel Stefančič, na Obali pa Danijel Božič. Na Jesenicah vodi Jože Resman, na Ptuju Branko Grumen, v Ormožu, Ljutomerju in Lenartu pa Miha Vodenik. (T. S) Glavobol po zmagi Vladna koalicija na tri načine - Začetek pogajanj Tanja Starič Po volitvah bliže Svetu Evrope Opazovalci Sveta Evrope: Volitve so bile poštene, svobodne in demokratične Jana Petkovšek Izidi drugih večstrankarskih parlamentarnih volitev potrjujejo napovedi, da bo tudi zmagovalce »dan potem« bolela glava. Jasno je že, da bo silno težko oblikovati novo vladno koalicijo -zaradi razporeditve glasov, nezdružljivosti programov in tudi zaradi osebnih zamer v slovenski politiki. Janez Drnovšek, očitno novi mandatar, bo zagotovo poskušal uresničiti tisto, kar mu ni uspelo pri prejšnjem sestavljanju vlade - združiti »veliko koalicijo«, v kateri bi biti tudi obe veliki stranki desnice in levice, SKD in Združena tista. Dosedanji neuradni in začasni podatki kažejo, da bi trojka LDS - SKD - Združena lista zasedala kar 58 od 90 poslanskih mest. Vendar pa kaže, da je za takšno vladno zvezo le malo možnosti. Poznavalci namreč napovedujejo pretrese v vrstah krščanskih demokratov, zato ker se bo stranka o skupni vladi pogovarjala z LDS. Povezovanje z levo Združeno listo je ob sedanjem razmerju sil v SKD skoraj nemogoče, še posebej, ker stranko pretresa tudi relativno neuspešen volilni izid. Ostane torej druga možnost, ki je ta hip celo zelo verjetna; koalicija liberalnih demokratov s krščanskimi demokrati, skupaj s še eno manjšo stranko. Ker krščanski demokrati prav gotovo ne bodo privolili v povezovanje z demokrati, ostanejo le še zeleni. Taka koalicija bi (po neuradnih podatkih) štela 49 od 90 poslanskih mest, kar pomeni, da bi bila večina precej manj »udobna« kot v prvem primeru. Tudi zaradi programskih razlik bi bilo sožitje v takšni koaliciji najbrž zelo krhko. Vendar pa bi bila tudi v tem primeru opozicija neenotna in zato šibka. Tretja možnost ostaja »leva koalicija« liberalnih demokratov z Združeno listo, demokrati in zelenimi. Po začasnih izidih bi štela 51 poslancev in bi bila programsko bolj stabilna. Vendar bi politični prostor ostro razdelila na levico in desnico, v opoziciji (SKD, SLS in SNS) pa bi prav gotovo prevladala »trda linija«. Zmagovalce torej boli glava, pogajanja pa bodo očitno dolga in zapletena. V najboljšem primeru naj bi novo koalicijo, pravijo stranke, sestavili v štirinajstih dneh. Na svoji zadnji tiskovni konferenci, ki je potekala v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, so predstavniki Sveta Evrope (ti so v preteklih letih spremljali volitve v več državah, ne samo v novih demokratičnih, ampak pa tudi v tistih, kjer so imeli z volitvami težave), ki so v Sloveniji na povabilo predsednika slovenske skupščine Franceta Bučarja, ponovno potrdili, da so nedeljske volitve potekale brez težav, čeprav s parlamentarnimi volitvami doslej nismo imeli pravih izkušenj. »Slovenija je še korak bliže k evropski družini sedemindvajsetih držav -Svetu Evrope,« je dejal vodja delegacije evropskih parlamentarcev sir Dudley Smith. Poudaril je, da so parlamentarci po obisku številnih volilnih mest v Sloveniji soglasno ugotoviti, da so bile volitve svobodne, poštene in demokratične. Parlamentarci so povedali, da nekateri med njimi sploh še niso videli tako profesionalno in na tehnično zelo visoki ravni pripravljenih volitev. Ljudje so volitve opravili rutinsko, predvsem na podeželju pa so volilni dan izkoristiti tudi za družabna srečanja. Smith je izjavil, da bodo parlamentarci Svetu Evrope kmalu podali poročilo z volitev in tej organizaciji hkrati priporočili, naj Slovenijo sprejme med svoje polnopravne članice. Naša država ima trenutno v Svetu Evrope status posebne gostje, polnopravna članica pa bo najverjetneje postala maja prihodnje leto. Avstrijski parlamentarec Probst je menil, da je bila volilna udeležba zelo visoka. To je zelo pomembno, saj dokazuje demokratičnost volitev. Demokracija po njegovem mnenju ni nič drugega kot sodelovanje vseh ljudi. Opazovalci so omenili le dve pomanjkljivosti: na nekaterih voliščih skrinjice niso bile pravilno zaprte ali zapečatene, ponekod pa ni bilo opazovalcev iz vrst slovenskih političnih strank. Presenečeni so bili nad ustavno pravico, ki volje-nje omogoča tudi zapornikom - ti so volili po pošti. Ob tem so opozorili, da bi volitve potekale bolj korektno, če bi volilne lističe zapornikov odnesla tako imenovana potujoča komisija. Madžarski parlamentarec je obiskal volišča v Len- davi, kjer so volili pripa' dniki madžarske manjS'' ne. Dejal je, da so voliti'6 potekale brezhibno i® menil, da je bila Sloveni' ja nanje dobro pripravlja na, saj so bili napisi n8 voliščih dvojezični, v sl° venščini in madžaršči°j pa so bili tudi volil0’ lističi. Madžarski parlament8' rec je povedal, da si bc njegova država prizade vala, da bodo imeli prip8' dniki slovenske manjšin6 med volitvami n8 Madžarskem leta 199^ podobne pravice. OpaZ°j valci so obiskali tud1 nekaj volišč, kjer so voli*1 ugledni slovenski pred' stavniki. Tako so se v Ljubljani na voliščih lahko pogovorili z nad' škofom Alojzijem Suštf rjem, zunanjim min1' strom Dimitrije01 Ruplom in predsednike01 Milanom Kučanom. Na vprašanje novinar ke televizijske mrež6 Gable News Netvvot8 (CNN), da se ji zdi odst0-tek volilcev, ki so glas0-vali za Kučana, previsok je britanski parlament8' rec Dudley Smith odg0' voril, da je Kučan me° Slovenci zelo priljublj®0 in da bo upravičeno8 izvolitve moral dokazati8 delom V novem mand8' tnem obdobju. r VOLITVE / ZDRU2ENA LISTA Velik volilni uspeh levice Ribičič: Združitveni kongres januarja - Razočaran Pučnik Katarina Novak, Majda Vukelič »Čeprav smo imeli bistveno manj promocije kot druge stranke in težji dostop do medijev, je volilni izid za Združeno listo pričakovan in zelo dober.« To je v nedeljo opolnoči, ko je bilo že znano, da je Združena tista na volitvah dosegla dober rezultat, v pogovoru za Republiko dejal predsednik Socialdemokratske prenove Ciril Ribičič, ki je pet ur pred tem prebral svojo odstopno izjavo. Tokratne volitve so zagotovo prinesle nekaj presenečenj. Prvo je prodor Jelinčičeve Slovenske nacionalne stranke ter poraz za Demokratsko in Socialdemokratsko stranko. Glede na dosedanje rezultate je razvidno, da na levici ni nobene konkurence. Tam je zdaj trdno zasidrana Združena tista oziroma stranke, ki jo zastopajo. Te stranke so že pred volitvami podpisale sporazum, s katerim so si zagotovile učinkovito delovanje poslanskega kluba. Ciril Ribičič nam je včeraj pojasnil, da v tem sporazumu ni ničesar o tem, kako bo Združena tista delovala po volitvah. Dokler ni bil znan izid, niso govorili o združevanju v eno stranko. Velika verjetnost je, da se bo to zgodilo na januarskem kongresu, na katerem nameravajo izvoliti novo vodstvo SDP. To bo najverjetneje tudi »združitveni« kongres. Se pred tem se bo SDP pogovarjala s krščanskimi socialisti, socialisti in socialdemokrati, da se jim pridružijo. O tem, kdo naj bi bil novi voditelj SDP, včeraj nismo zvedeli nič novega. Ciril Ribičič je povedal, da je, kljub temu da je že dvakrat napovedal svoj odstop (lani novembra in letos spomladi), stranka to dejstvo pričakala povsem nepripravljena. Se vedno se najpogosteje omenja ime Boruta Pahorja, ki je sedanji Ribičičev namestnik in »za katerega ni izključeno, da se bo angažiral kot šef stranke«, je izjavil Ciril Ribičič. Za zdaj so se dogovoriti le, naj bo nov predsednik stranke parlamentarec -med njimi pa ni Marka Voljča. Slednji je v izjavi, ki smo jo prejeti včeraj, zapisal, da ni povezan s SDP, da ne kandidira za predsednika in da se o tem še ni z nikomer pogovarjal. Glede na dosedanje izide je veliki poraženec letošnjih volitev Socialdemokratska stranka. Jože Pučnik je dejal, da so izjemno razočarani in da je to velik udarec za stranko. Zdaj bodo morati analizirati vzroke za neuspeh, ki pa zagotovo niso v njihovem programu, je prepričan Pučnik. Kar zadeva uspeh SDP in možnosti koalicij, pa je le potrdil, da bodo »sodelovali z vsemi, ki sestavljajo socialdemokratski blok« _____________VOLITVE / NO C DO JUTRA_____ Poraženci in zmagovalci, pa še velikanska torta za povrh Demokrati niso imeli razlogov za slavje - Združena lista dobila več, kot je pričakovala - Resnična slavljenka je bila LDS - Kučan zelo nasmejan Boštjan Lajovic, Ivanka Mihelčič »Tukaj je pa malo bolj živahno,« je ugotovila kolegica, ko sva malo pred polnočjo vstopili v prostore predstavnikov Združene tiste na Tomšičevi 5 v Ljubljani. »Ati to pomeni, da prihajata od demokratov...?« se je slišalo kot odmev na njeno glasno razmišljanje. Začudeni sva se vprašali, kako so to lahko ugotovili, saj sva bili pred tem prav na naslovu Breg 12, kjer je sedež Demokratske stranke. Začudenje je bilo v bistvu odveč, saj so biti sinoči demokrati največji poraženci letošnjih volitev. Temu primerno so se demokrati tudi vedli. O rajanju kajpada ni bilo niti govora. Druščina, zbrana v strankinih prostorih, je bila ob tihem spremljanju volilnih izidov na televizijskem zaslonu še najbolj podobna pogrebcem. »Nedvomno je to poraz, saj smo pričakovali več,« sta komentirala Igor Bavčar in Dimitrij Rupel. Zatrdila sta, da za demokrate celoten volilni izid vendarle ni nepričakovan, saj zmaga liberalnih demokratov in visoka uvrstitev Združene liste pravzaprav pomeni prodor liberalno -leve opcije. Razmišljala sta tudi o fenomenu Jelinčič, pred katerim so demokrati svarili v dneh pred volitvami, toda, kot sta dejala, očitno ne dovolj zagnano in nekoliko prepozno. Bavčar je hkrati zanikal vse nami- ge, da je Jelinčič morebiti »njegov izdelek«. Zbrana demokratska druščina je tisto noč potihem premlevala tudi o tem, koliko so na njihov volilni izid vplivale številne afere, povezane s šefom stranke v vlogi policijskega ministra. »Nedvomno veliko,« je samokritično ugotavljal Bavčar, čeprav bo šele celotna analiza kampanje pokazala, kje so pravzaprav zagrešili »usodno« napako. Kot rečeno, je bilo tisto noč po volitvah precej bolj živahno na sedežu prenoviteljev in predstavnikov Združene liste. Vsako novo sporočilo, povezano z volilno uvrstitvijo, so pospremili z navdušenimi komentarji, prav posebno »analitično« razpoloženega pa smo »zasačili« Leva Krefta. Strankarski volilni rezultat je odprl predvsem vprašanje možnih vladnih koalicij. »Cisto sredinska koalicija po tem izidu ni več možna. Druga alternativa, ki bi povezala LDS, SKD in Združeno tisto, pa je izjemno težavna, saj bi zahtevala nujne spremembe vseh treh strank,« je razmišljal Kreft. »Problem parlamenta bo, ali bo priznal, da je levica že postala normalen koalicijski partner ali ne. Ta hip je jasno le, da Jelinčič ni pravšnji partner, in tisti, ki bo danes razmišljal o koaliciji z njim, verjetno ne bo naletel na odobravanje niti v parla- Pa nam je uspelo! (Foto: Jože Suhadolnik / TRIO) mentu niti pri kasnejših volitvah,« je opozoril naš sogovornik. O fenomenu Jelinčič je Kreft menil, da je izdelek časa in okolja. Prenovitelje, zatopljene v razmišljanje, kaj bo prinesel »dan potem«, sva s kolegico zapustili. Ura je bila polnoč in le Cankarjev dom je še bil nekakšno središče (takrat že dokaj utrujenega) povolilnega življenja. Ko sva vstopili, je prvi predsednik republi- ke že hitel na tiskovno konferenco. Kamere so brnele, fotoreporterji pa so neutrudno poskušali ujeti v svoje objektive vesele in manj vesele obraze udeležencev letošnje volilne tekme. Resnični zmagovalci -liberalni demokrati - so takrat že upravičeno slavili dve nadstropji više. V tisti pozni uri niso veliko komentirali in analizirali, ampak so se zabavali in Vlado Kreslin je pel1 prebiral strune, Jaša 21 bec pa politično »nadleg val« novopečenega libef8; nega demokrata Ml0e Jazbinška - glasno gaj opomnil, da če »ne 0 končno uredil izoDL, marine, bo 'letel’ nazaj zelenim ...« Zunaj se je . danilo, mraz in utruje°0 pa sta lezla v kosti. Najv čji dogodek iztekajočega: leta je bil končno za naP0' Lepo je biti prvi (Foto: Jože Suhadolnik / TRIO) »Vedeli smo, ampak da bo toliko...« Nepristranski opazovalec večernega slavja v »Kučanovem volilnem štabu« bi se težko odločil, česa so se številni zbrani bolj veselili: kandidatove prepričljive zmage ali svoje modrosti, da so pravi čas pristopiti zraven. Veselja je bilo na pretek, celo »tradicionalno utrujeni« predsednikov obraz je sijal, da redko tako. Med številnimi stiski rok in trki kozarcev je bilo slišati pronicljive analize in komentarje predsedniških volitev, češ saj smo vedeli, ampak, da bo toliko... Ko smo pobarali novega predsednika, kako pojasnjuje svoje zmagoslavje, je najprej zmignil z rameni in potem izjavil, da Slovenci, kot kaže, ne maramo nepotrebnih tveganj in radikalizma, hkrati pa si želimo globokih sprememb. Vendar volilni večer res ni bil primeren čas za globokoumja, ko pa je bilo na mizah toliko dobrot in v kozarcih renski rizling. Pa še oktet Lesna je zapel posebej za to priložnost zloženo pesem predsedniku na čast. Ati je noč zares trajala do jutra, pa naši viri niso uspeti izbrskati, čeprav bi se čudili, če ne bi... Upam, da (jo) bom zmogel (Foto: Srdan Zivulovič / TRIO) AVSTRIJA / MOČAN ODMEV V MEDIJIH Visoka raven demokracije V Avstriji in še zlasti na Koroškem pozitivno ocenili Kučanovo zmago na volitvah Ivan Lukan in Igor Schellander dunaj, celovec - "edeljskim predsed-nJškim in parlamentarnim volitvam v Sloveniji 80 mediji in politiki v Avstriji sledili z velikim 2animanjem. Velik neodvisnega kandidata Milana Kučana je prikazan kot uspeh Politika, ki je bistveno Prispeval k osamosvojit-'j1 m stabilizaciji nove države, glede parlamen-nrnih volitev pa je pregneti! avstrijske medije dokaj visok odstotek gla-Sov za Drnovškovo libe-ralno stranko ter relativ-p° slab rezultat eterletovih Krščanskih demokratov. Posebej Pozitivno pa so vsi diediji in vodilni avstrij-s. 1 Politiki izpostavili visoko raven demokrati6 v Sloveniji ter vzor-30 organizacijo volitev. Predsednik Narodnega 8^eta koroških Slovencev Matevž Grilc je v prvi ^akciji za "Republiko” g.e)al, da volitve v . °veniji zanj pravzaprav Posebnih presenečenj A80 prinesle. Zmaga "mana Kučana na pred-pdniških volitvah je bila d vsega začetka pričako-dna, v zvezi s parlamen-drnimi volitvami pa je rrlc dejal, da ga nekako znemirja visok odstotek olilcev Jelinčičeve mvenske nacionalne stranke. »O tem pojavu bo treba razmišljati,« je menil Grilc. Nekakšno presenečenje je za predsednika NSKS bil slab rezultat Demokratske stranke, »pa tudi Krščanski demokrati so relativno slabo odrezali, sploh če se rezultat SKD primerja z rezultatom, ki ga je dosegel njen predsedniški kandidat Bizjak«. Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Marjan Sturm, je prav tako pričakoval Kučanovo zmago, presenetilo ga pa je, da je zmagal že v prvem krogu »in s tako prepričljivo prednostjo«. Zmago Drnovškovih liberalnih demokratov je Sturm tolmačil kot zahvalo stranki, ki je bistveno vplivala na proces osamosvajanja Slovenije, in zahvalo ministrskemu predsedniku, ki je s svojo umirjeno in strokovno politiko mnogo prispeval k stabilizaciji Slovenije. Krščanski demokrati po Sturmovih besedah niso dosegli tega, kar so sami pričakovali, združena lista pa je postala tista sila, ki dejansko združuje levi blok. Rezultat Jelinčičeve stranke pa po mnenju predsednika ZSO "ustre- za evropskem trendu”. Kot prvi vodilni avstrijski politik je na slovenske volitve reagiral Heinz Fischer (SPČ), predsednik avstrijskega parlamenta. V telegramu je čestital predsedniku Milanu Kučanu za ponovno izvolitev ter ob tem izpostavil, da »so Slovenci priznali dejstvo, da je Kučan peljal Slovenijo v neodvisnost in da je hkrati veliko prispeval k notranji stabilnosti mlade države«.Fischer je ob tej priložnosti izrazil željo po nadaljnji izgradji in pospeševanju sodelovaja med Slovenijo in Avstrijo. Avstrijski zunanji minister Alois Mock pa je izpostavil vzgledni in demokratični značaj slovenskih volitev. Hkrati je pozval države ES in EFTA, da tudi vnaprej podpirajo gospodarski in politični razvoj v Sloveniji. »Slovenija je del demokratične in trž-nopolitične Evrope«, je dobesedno poudaril Mock. Edini negativni odmev v poročanju avstrijskih medijev o volitvah v Sloveniji je prišel na račun velikega števila glasov za Slovensko nacionalno stranko. AVSTRIJA / ZBOROVANJE NA DUNAJU Nasprotniki ES se organizirajo Bo referendum v Švici barometer tudi za Avstrijo ji lil DUNAJ - Medtem ko je avstrijska vlada do zdaj že investirala milijone šilingov v propagandno kampanjo za avstrijski pristop k ES, gre razvoj javnega mnenja v nasprotno smer. V novembru so povpraševalne analize prvič izkazale večino nasprotnikom ES. V nedeljo je Švica z referendumom odločala o pristopu k Evropskemu gospodarskemu prostoru (EGP). Nasprotniki so v pristanku videli konec večstoletne švicarske suverenosti, zagovorniki pa nove perspektive pri vključevanju v Evropo in Evrospko skupnost (ES). Zaradi poprejšnje emocionalne razprave in polarizacije političnih taborov v tem vprašanju bo švicarska odločitev posebej zanimiva, saj jo v evropski javnosti vrednotijo kot nekakšen barometer za bodoči razvoj ES. To zlasti velja za Avstrijo, ki je že zaprosila za sprejem v ES in ki je prav tako kot njena soseda še vedno) nevtralna država. V Avstriji bo mogoče že prihodnje leto prebivalstvo z referendumom odločalo o pristopu k ES. Pred tednom dni so se na Dunaju sestali in pričeli koordinirati tudi organizirani nasprotniki ES. Nad 150 udeležencev iz vseh avstrijskih zveznih dežel je razpravljalo o organiziranih akcijah in Igor Schellander KOROŠKA / USTANOVITEV DRUŠTVA »V1NZENZ RIZZI« Se bo ZSO spremenila v interetnično organizacijo? Sturm napovedal za pomlad izredni občni zbor . jP®LOVEC - Upravni Qbor Zveze slovenskih . ganizacij na Koroškem s ?a svoji zadnji seji glasno dal »zeleno luč« Ustanovitev interetnič-^.ga društva »Vinzenz Zzi«, poimenovano po kJ118^0 govorečemu .Toscu Vinzenzu tplrf1 U’ ^ se )e sredi pre-žav stcdet)a odločno Vp_i za spoštovanje slojnega )ezika ter ‘popravno sožitje med kr,,111,3 narodoma na foškem. Mfjedsednik ZSO, VoJf3 Sturm’ je v razgo-deidi j3 >>Republiko« »Vi*/ da status društva doknZenz Rizzi« še ni S^“oblik»d°iocS oCittev bo odvisna Ivan Lukan od tega, do katerega zaključka bodo prišli nosilci zdaj ustanovljenega iniciativnega odbora (Marjan Sturm, Peter Gstettner in VValter Larcher). Prvo zasedanje odbora bo 29. januarja 1993, na razgovor pa bodo povabljeni tudi potencialni sodelavci iz celotnega prostora Alpe-Jadran. Tedaj se bo snoval program društva, predvidena je tudi nemška izdaja »Slovenskega vestnika«, glasila ZSO. Preko te izdaje SV želi ZSO informirati nemško govorečo koroško javnost. Zaključila pa naj bi se faza oblikovanja novega programa in usmerjenosti Zveze slovenskih organizacij spomladi leta 1993 z izrednim občnim zborom ZSO ter z občnim zborom društva »Vinzenz Rizzi«. Tedaj naj bi se tudi dokončno definirali odnosi med ZSO in novim interetničnim društvom. »Želimo odpreti vrata, z ustanovitvijo interetnič-nega društva pa smo tudi našli organizacijsko platformo, da vključimo in povabimo k sodelovanju vse tiste nemško govoreče demokrate, ki so zainteresirani na sodelovanju med obema narodnostnima skupno-stima v smislu progresivnega sožitja,« je poudaril Sturm Predsednik ZSO je dalje menil, da spada med naloge novega društva, da ustvarja v tem prostoru novo zgodovinsko zavest, nov odnos do večjezičnosti, da podpira izmenjavo študentov v alpe-jadranskem prostoru, itd. »Proč od provin-cializma, tja v širšo regijo, ki je večkulturna, večjezična in večetnična«, je geslo novega društva, je poudaril Sturm. Nova usmeritev ZSO in društva »Vinzenz Rizzi« pa naj bi tudi zopet vzpostavilo zavezništvo med slovensko in nemško govorečimi Korošči, katero je v času boja za skupno dvojezično šolo na Koroškem, predvsem zaradi neenotnosti med Slovenci, propadlo. AVSTRIJA Sola in politika ZVezni1^ j Avstri)ski K ^fdsednik Tho 2adevanStl ]e1podPrl Pri" Pnik0v !3 š°lskih zasto-dežei rllz.Vseh zveznih in poln 3 1? na splošnih izobraževal-treba več tiCni vzgojinameniti P0li" zahtevah dej31 Klestil- bi p0pP° uvedbi obvez- ^upravps m vzg0 )i ni Prave n 6na' Spričo raz-?0 tnn0J°,ni Pretekl°sti, bali, ko8/3Vstriici spoz- VLADA / HUMANITARNA AKCIJA »Sosed v stiski« Igor Schellander DUNAJ - Avstrijska vlada je prejšnji teden podala dosedanjo bilanco (datirano s koncem no-vembra) o vseh humanitarnih akcijah za krizna podrčja na področju bi-vše Jugoslavije: Akcija »Sosed v stiski«: organiziranih je bilo 1586 tovornjakov s tovorom v vrednosti 475, 8 milijonov šilingov. Akciji so se pridružila tudi sredstva javnega obveščanja v Nemčiji, darovali pa so tudi Južni Tiral in Velika Britanija. Ameriški oddajnik CNN se bo tudi pri-kjučil akciji.Iz avstrijskih zveznih dežel in posameznih ob-čin je prišla pomoč v višini 63 milijonov šilingov (vključno s prispevki za akcijo »Sosed v stiski«). Avstrijska vlada je dala na razpolago 174,1 milijona šilingov raznim humanitarnim organizacijam (Caritas, Rdeči križ, ČARE, HELP CROATIA, Rettet das Kind, ipd., ter za nakup organiziranem omrežju in iniciativ proti pristopnim intencijam vlade. Po srečanju je zdaj tudi jasno, da v »Anti-ES-gibanju« ne bo konsensa s takimi nasprotniki ES kot so Jorg Haider in njegovi svobodnjaki, ki svoje nasprotovanje utrjuje predvsem z nacionalističnimi pridržki in predsodki. Avstrijsko gibanje proti ES sega od strankarskega spektra (Zeleni, kritični socialisti) preko neodvisnih skupin, interesnih zastopstev vse tja do nekaterih predstavnikov gospodarstva in kmetijstva. Proti pristopu so, ker vidijo za Avstrijo več slabih kot pozitivnih posledic. To velja zlasti za področje agrarne ekonomije, pa tudi za (strožjo avstrijsko) zakonodajo na primer na sektorju živilske industrije. »ES trenutno ni mogoče reformirati«, je dejal na tiskovni konferenci ob zaključku dunajskega zasedanja nasprotnikov ES sindikalist Karl Ollinger, »nemogoče je reševati v njenem okviru vrsto perečih problemov, treba je najti druge oblike evropskega sodelovanja«. Pereči problemi so na primer pomanjkljive socialnopolitične in ekološke iniciative ES, pravi Ollinger. Poglavitni problem, ki govori proti ES in EGP, pa je gospodarski lobizem. Industrija, vseeno, ali kemična ali avtomobilska, ima preveč vpliva in moči v primerjavi z socialnopolitičnimi ali ekološkimi lobisti. Ollinger navaja primer s svojega interesnega področja; v Bruslju je po maastrichtskih načelih predviden »gremij za 50 sindikalcev, ki naj sedijo nasproti lobiju 2000 gospodarskih lobistov«. Avstrijski nasprotniki ES so na svoje zasedanje povabili tudi gosta iz Danske. Hans Kloster je poročal o danskih izkušnjah z ES. Danska je bila prva država-članica ES, ki je evropski združevalni evforiji letos zadala občutljiv udarec: večina Dancev je na referendumu glasovala proti pristopu k maastrichtskemu dogovoru. Tej odločitvi so bili botri brez dvoma dobro organizirani danski nasprotniki ES - »Ljudsko gibanje proti ES« in »Junijsko gibanje«. Na prvi pogled neobičajno: najstarejša opozicija zoper ES je od 1979. leta dalje zastopana s štirimi od skupno dvajset danskih zastopnikov v Evrospkem parlamentu. Medtem ko je ljudsko gibanje načelno proti ES, se »Junijsko gibanje« izreka za ES, a proti maastrichtskim sklepom. Gibanje je bilo odločilno za odklonilno držo danskega prebivalstva pri referendumu o maastrichtski pogodbi. Hans Kloster, sekretar »Ljudskega gibanja proti ES«, razmerje sil ocenjuje takole: okoli 20 odstotkov nasprotnikov Maastrichta in ES združuje njegova organizacija, okoli 30 odstotkov pa »Junijsko gibanje« - in tako je Danska glasovala proti Maastrichtu. Težiščne točke pri kritiki na račun ES so na Danskem predvsem vprašanje politične demokracije in soodločanja ter vprašanje politične unije, ki jo predvideva maastrichtski sporazum. Kloster v Evropski politični uniji vidi poskus ustvarjanja nekakšnih »Združenih držav Evrope« s poenoteno politiko, obrambo, varnostnim sistemom, ipd. Kloster: »Načelno vprašanje pri bodoči ES je: bo ostala zakonodajna oblast še na Danskem - ali v Vašem primera v Avstriji?« Ali z dragimi besedami: kako bo s suverenostjo posameznih držav? Za danske nasprotnike ES je stvar vsekakor jasna: »Evropska skupnost pod diktatom maastrichtskih dogovorov ni sprejemljiva!« NOVICE Občni zbor Enotne liste bo spomladi 1993 CELOVEC - Enotna lista, slovenska narodnostna stranka na Koroškem, bo imela svoj redni občni zbor spomladi L 1993. To je naznanil njen predsednik Andrej VVakounig. Na obenem zboru bodo izvedli tudi volilni postopek za kandidatno listo za deželnozborske volitve ter začrtali smernice za volilni boj. VVakounig je dalje potrdil, da bo EL na volitvah, ki bodo predvidoma jeseni 1993, ”na vsak način kandidirala, saj na deželni ravni trenutno ni stranke, ki bi zastopala težnje slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem”. Pevski zbor "Valentin Polanšek” izdal svojo prvo kaseto OBIRSKO - Moški pevski zbor "Valentin Polanšek” je izdal svojo prvo kaseto. Nosi naslov ”V kraje tuje naj se Cuje”, posneli pa so slovenske narodne in umetne pesmi ter znane ruske narodne. Zborovodja Emanuel Polanšek je ob izidu prve Kasete že napovedal drugo, ki naj bi vsebovala predvsem sodobne mednarodne pesmi ter pesmi oCeta pesnika, katerega ime nosi zbor. Slovenska gimnazija pobratena z Borovljčani CELOVEC - V okviru šolske proslave sta se v soboto pobratila slovenska gimnazija in Slovensko društvo Borovlje. Slovesnost so oblikovali dijaški zbori gimnazije ter instrumentalni ansambel in pevci iz Borovelj. Predsednik društva, Melhijor Verdel, je ob tej priliki predstavil dejavnost društva, poudaril pa je tudi, da je društvo tesno povezano s slovensko gimnazijo, saj je večina današnjih nosilcev kulturne dejavnosti društva obiskala slovensko gimnazijo. Društvo je šoli predalo tudi božično drevo iz Slovenjega Plajberka. Ravnatelj Reginald Vospernik je v svojem govoru spomnil na dolgo tradicijo, ki jo goji ta srednja šolska ustanova koroških Slovencev v obliki tesnega sodelovanja z društvi na podeželju V okviru slovesnosti sta slovenska gimnazija in SPD Borovlje počastila tudi dolgoletnega ravnatelja Pavla Zablatnika, Ki je te dni obhajal svojo 80-letnico. pšenice za BiH, za oskrbo beguncev na Hrvaškem in v Sloveniji, za projekt »Obnova hrvaških občin« - konkretno za Otočač in Gospič). Nadalje tečejo razne akcije za adaptacijo objektov v okolici Dubro-vnika, za gradnjo zimskih kvartirjev v begunskih taboriščih, za stanovanjske kontejnerje ter za obnovitev uničenih infrastrukturnih objektov v posameznih občinah hrvaških kriznih območij (akcija »Pomoč za samopomoč«). Republika Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem: Celovec * Grabštanj * Rožek * šmihelj/Pliberk Beljak * Hodiše * Selo * St. lij Bekštanj * Kotmara vas pri Škocijanu * Št. Primož Bilčovs * Labot * Svatne * Struga Bistrica ob Zilji * Loče * Šteben * Tinje Brnca * Ločilo * Šentilj * Velikovec Borovlje * Miklavčevo * Šentjakob * Vernberk Čajna * Podrožca * škocijan * Vrba Galicija * Podgorje * šmarjeta * Železna Globasnica * Psinja vas v Rožu Kapla Goselna vas * Podklošter * Šmohor * Žrelec NOVICE Kitajska Rumena reka vse bolj onesnažena PEKING - Hoangho ali Rumena reka se spreminja v pravo kloako pod milim nebom, saj se iz dneva v dan veča stopnja onesnaženosti zaradi pesticidov, umetnih gnojil in odpadnih grezničnih voda. Vsako leto odteče v Rumeno reko 2, 12 milijarde ton grezničnih voda in 41 milijonov ton raznih smeti. Poleg tega je treba omeniti, da v porečju te druge največje reke na Kitajskem porabijo 37 tisoč ton pesticidov in 6, 9 milijona ton umetnih gnojil. Gornji Egipt nevaren za izraelske turiste TEL AVTV - Rabinov svetovalec za boj proti terorizmu Igal Carmon je izraelske turistične agencije pozval, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, če bi organizirale potovanja izraelskih turistov, ker so ti lahko potencialne tarče islamskih skrajnežev. Do sedaj islamski integralisti še niso napadli Izraelcev, tarča so bili predvsem Nemci, nesporno pa je dejstvo, da so za te skrajneže sovražniki vsi tujci. Carmon je ob tem spomnil, da so tudi ameriške oblasti svoje državljane pozvale, naj se izogibajo Gornjega Egipta. Predober kuhar da bi ga izgnali SYDNEY - Kuha predobro, da bi ga kratkomalo izgnali iz Avstralije, ker se je ilegalno priselil, razsodba pa je sprožila kratek stik med sodnikom zveznega sodišča Marcusom Einfeldom in ministrom za imigracijo Gerryjem Handom. Indijski kuhar Somaa Plathara ni prepričal ministrstva za imigracijo, da je njegova prisotnost v Avstraliji »nenadomestljiva«, to pa mu je uspelo pri sodniku Einfeldu, »ki obožuje indijsko kuhinjo«. Ministrstvo je sedaj dobesedno besno, ker so prevladali navadni »gurmanski« razlogi in ne splošna korist. Danska policija meži pred prostitutkami K0BENHAVN - Danska policija že dalj časa kazensko ne preganja prostitutke. Obstoječa zakonodaja predvideva namreč do enega leta zapora za vsakogar, ki prodaja svoje telo. Dnevniku Jyllands posten so visoki policijski funkcionarji iz Kobenhavna, Aarhusa in Odenseja izjavili, da je njihova glavna skrb onesposobiti izkoriščevalce prostitutk in ne ženske, ki se ukvarjajo s tem poslom. Tudi sodstvo je v zadnjih desetih letih popolnoma prezrlo oba člena kazenskega zakonika o prostituciji, tako da na Danskem številni ponovno zahtevajo legalizacijo prostitucije. FANO / LIKVIDIRALI DRUŽINO DIOTALLEVI Okruten zločin pri Fonu s streli umorili tri osebe Četrta se v bolnišnici zaradi težkih ran bori proti smrti Preiskovalci so izključili, da bi šlo za umor in samomor FANO (PESARO) - V vasi Centinarola pri Fanu se je včeraj pred zoro zgodil okruten zločin, v katerem so izgubile življenje tri osebe, ena pa je bila težko ranjena. Po začetni negotovosti, ko so preiskovalci sumili, da je šlo za umor in samomor, so kasneje ugotovili, da je bila družina Diotallevi, ki živi v precej osamljeni hiši, žrtev napada. Po vsemu sodeč je bil glavna tarča le 24-letni Adolfo Diotallevi, ki je bil edini že oblečen, ostale člane družine, ki so še spali, pa so umorili, ker so se hoteli znebiti prič. 48-letno delavko Roso Eusebi so pokončali s strelom v glavo na hišnem pragu, ko je poskušala zbežati, njeno 26-hčer Ivano s strelom v hrbet, ko je v spalni srajci že zbežala na bližnji travnik, podobna usoda je doletela tudi njenega očeta, 62-letnega smetarja Fer-nanda Diotallevija, ki se sedaj v anconski bolnišnici bori za življenje. Zdravniki, ki so si pridržali prognozo, dvomijo, da bo lahko preživel, tako da bi preisko- valcem pojasnil, kaj se je zgodilo na njegovem domu. Diotallevi je v globoki komi, tako da ga umetno držijo pri življenju. Obdukcija in balistična preiskava bosta morali ugotoviti vsaj približno dinamiko trojnega umora. Adolfa so namreč umorili z več streli v kuhinji, njegovo mater in sestro z neposredne bližine, očeta pa so ranili kar z devetimi streli, tako da preiskovalci ne izključujejo, da je bil morda morilec le ena oseba, ki je bila oborožena z brzostrelno pištolo. Poleg tega preiskovalci skušajo ugotoviti, če je imela družina Diotallevi stike s sumljivimi osebami. Skrbno preverjajo predvsem prijateljstva Adolfa Diotallevija, ki je bil kot rečeno glavna žrtev. Obstaja upravičen sum, da je bil morilec znan držini Diotalli, ker si drugače ne moremo pojasniti, da so hladnokrvno umorili vse ostale člane. Vseeno pa preiskovalci ne izključujejo, da je šlo za navaden rop, ki se je izjalovil, ker je bil Adolfo že pokonci in je nudil odpor. Avstralske duhovnice darujejo prve maše po svoji posvetitvi Joan Claring-Bould daruje svojo prvo mašo v avstralski Adelaidi, potem ko je skupaj s štirimi drugimi ženskami bila posvečena za anglikansko duhovnic Vsa resnica o ameriškem vstopu v II. vojno LONDON - Zgodovinarji že vrsto let raziskujejo zgodovino druge svetovne vojne. Tako so med drugim sedaj odkrili, da je britanski veleposlanik v Tokiu svoji vladi poročal o možnosti japonskega napada na Pearl Harbour, kar je povzročilo ameriški vstop v vojno, Churchill pa vesti ni sporočil v VVashington. LONDON / JELKE SE BOHOTIJO Bližajo se prazniki Jadranski koledar 1993 s knjižno zbirko Veliko več kot lep božični dar I IR "" fna zb|RI Lombardo, x,:ra]e®’ Gaburro, Strani, M c, Verri, Floridan, Verri, Floridan, Stokelj, Corbatti, Lovrov Prvo kolo je potek* —-oCl ej: znamenju P116111^1 tlidi iz Slovenije. r“ oka- zamejske ekipe s o že dobro tehn ra Ja zale že dobro pripravljenost, cepn g S 3 g ,® > # cUS SSoiB, Pri dekletih slalom Švedinji VVibergovi Nataša Bokal v vrtni Že v prvi vožnji odstopilo vrsta znanih smučark Zaradi padca na 1. progi Hrovatova odstopila STEAMBOAT SPRINGS - Slalom se je zacel v temačnem, °blaCnem, hladnem vremenu, z neba pa so na Miklavžev dan padale luai posamezne ®Hežinke. Trener Jur j ec 1® prvo progo postavil teko, da se je več tekmovalk zapletlo zaradi sprememb ritma. Skoraj P°1 jih je končalo ob sla-'0mišCu. Kar Sest tudi iz Prve jakostne skupine, teed njimi Vreni Schneider, Julie Parisien, zmagovalka slaloma iz Park Cityja, Monika Meierhofer, Maudia Strobl, Anne °®rge... Na žalost je že P° nekaj vratcih v sneg javila tudi Urška farovat, pri tem je podrte tudi enega od varnostnikov. Nekaj sekund !e lažala na snegu, toda lzkazalo se je, da vzrok tti poškodba, pač pa zalost zaradi še ene Zamujene priložnosti. Najbolje je privic SRiucala Annelise teoberger, tesno za njo Pa sta bili Švedinji ernila Wiberg in rjaristina Andersson. fudi Nataša Bokal, ki je ^Pela številko sedem, je otla v boju za stopničke, 118 Šestem mestu. Da ji ?e gre le v veleslalomu, 1® dokazala trikratna ^agovalka svetovnega Pokala Petra kronberger, uvrstila se je tik pred Natašo, na peto mesto. Med obema tekoma se je v Koloradu zjasnilo. Na posvem drugačno progo, tudi bolj tekočo, se je prva podala domačinka Diane Roffe in že po nekaj zavojih končala v snegu. Za njo je odlično smučala štirinajsta v prvem nastopu Francozinja Patricia Chauvet, ki je ostala v vodstvu vse do vožnje Nataše Bokal. Ta je smučala še bolj agresivno kot na prvi progi in prevzela vodstvo. Kronbergerjeva in VVachterjeva sta bili na to za malenkost hitrejši, smolo pa je imela Christina Andersson, ki je imela blizu cilja skoraj sekundo prednosti, a se je v vertikali zapletla in odstopila. Vse je nato popravila Pernila VViberg, ki je smučala agresivno, zanesljivo in hitro. Kar sekudndo in 40 stotink je imela prednosti, ko je prišla do cilja, in Cobergerjeva je bila na startu zagotovo pred veliko dilemo. Ali poskusiti nemogoče, pa morda uspeti, ali pa raje počasneje priti do drugega mesta? V zgornjem delu je še lovila predno-sot VVibergove, zaostaja je le za 6 stotink, v spodnjem pa je smučala občutno bolj previdno. S pol sekunde zaostanka je končala na durgem mestu, tretja pa je bila, kot že rečeno, Petra Kronberger. Zdaj je prvi del svetovnega pokala za dekleta, ki se merijo le v tehničnih disciplinah, končan, specialistke za smuk in superveleslalom pa se bodo lahko izkazale pirhodnji konec tedna v Vailu, prav tako v Koloradu. V italijanskem taboru so po sobotnem slavju na veleslalomu pričakovali še en uspešen nastop »azzurr«. Toda med deseterico se je uvrstila le Astrid Plank, ki se je s startno številko 46 prebila na osmo mesto, Magonijeva, ki je imela po prvem teku dober izhodiščni položaj pa je v drugem teku odstopila. Junakinja veleslaloma Panzaninijeva pa je osvojila dobro devetnajsto mesto.VRSTNI RED: 1. VViberg (Švedska) 1, 35, 82 2. Coberger ( N. Zelandija) 1, 36, 47 3. Kronberger (Avstrija) 1, 37, 22 4. VVachter (Avstrija) 1, 37, 33 5. Bokal (Slovenija) 1, 37, 44 6. Chauvet (Francija) 1, 37, 56 7. Accola (Švica) 1, 37, 90 8. Plank (Italija) 1, 38, 48 9. Vogt (Nemčija) 1, 38, 73 10. Salvenmoser (Avstrija) 1, 38, 74... _____KOŠARKA / 3. KOLO EVROPSKEGA POKALA_ Smelt Olimpija drevi doma z Brocenijem Latvijsko ekipa precej nepredvidljiva - Brez Kotnika Jaka Daneu (z žogo) v zadnjem času eden od najbolj standardnih igralcev v moštvu Smelta Olimpije LJUBLJANA - Berzins, Grots, Muznieks, Zankovskis, Galvanovskis, Valeiko, Valneris, Zeidaks, Spolitis in Jekabsons, to so košarkaji Brocenija iz Rige, ki bodo drevi ob 19.30 uri v Tivoliju nastopili proti Smeltu Olimpiji. Gostje iz Latvije so v Ljubljano prispeli že včeraj zveCer, danes pa bodo, tako kot gostitelji, dopoldne lažje trenirali. Broceni je v 2. kolu pred tednom dni doma presenetljivo visoko izgubil proti vodilnemu Efes Pilsnu (72:93), kot kaže pa sta ravno obe skupini pokala pokalnih zmagovalcev precej nepredvidljivi in izenačeni. Smelt Olimpija se je z istim klubom pomerila že lani v kvalifikacijah (predtekomovanju) za isto tekomovanje, po dveh zmagah (v Rigi in Vidmu) pa so jih naši košarkarji izločili. Tudi državni prvaki pribaltske Latvije so, podobno kot Ljubljančani, letošnjo sezono pričeli v predtekmovanju za pokal državnih prvakov, kjer jih je izločil Bayer iz Leverkusna. V skupino evropskega pokala pa so uvrstili po ponovnem presenečenju, izločili so namreč angleški Kingston. Kot kaže, so gostje sila nepredvidljiva ekipa, kljub temu, da ne igrajo kar štirje »lanski« košarkarji - reprezentanta Miglinieks in Vetra ter centra Melnik in Bondarenko. Najbolj nevaren je tako krilni košarkar Muznieks, sicer pa naj bi Broceni po informacijah igral hitro in učinkovito v napadu ter nekoliko slabše v obrambi. V Tivoliju imajo celo kaseto (posnetek) tekme med Brocenijem in Efes Pilsnom, ki so jim jo poslali Turki in s tem delno omogočili naši ekipi, da se na tekmo dobro pripravi. Pri Smeltu Olimpiji se v zadnjih dneh ni zgodilo nič presenetljivo novega, težko pa je reči, kako je slaba igra v sobotni tekmi SBA lige vplivala na že tako nepopolno moštvo. Znano je že, da center Kotnik zaradi poškodbe zapestja ne bi smel igrati kar do konca tega meseca, čeprav naj bi kljub temu vsaj poskusil igrati. BržCas bodo morali naši košarkarji ubrati taktiko, ki se je obnesla proti Hapoelu, z agresivno in čvrsto globinsko (posamično) obrambo ter hitrejšo igro v napadu. Ljubljančani še vedno igrajo prepočasi in preveč »šablonsko«, Čeprav je res, da na stanje in formo ekipe vpliva vrsta pomebnih dejavnikov, ki Smeltu Olimpiji trenutno niso naklonjeni. Drugi par točk v mednarodni konkurenci bi seveda pomenil veliko, predvsem bi se ponovno dvignile ambicije in samozavest posameznikov, ki potrebujejo vzpodbudo in podporo tudi iz tribun. Tivoli bi moral oživeti, zdi pa se, kot da je žal ravno SBA liga podrla nekatere(klubske) kriterije in vzela precej moči košarkarjem. Cena vstopnic bo tokrat nižja, 300 in 500 tolarjev, klub pa za gledalce pripravlja lepe nagrade in program med odmorom tekme. Drugi pari 3. kola pokala pokalnih zmagovalcev - skupina A: Hapoel - CSKA, Zaragoza - Efes Pilsen; skupina B: Slobodna Dalmacija -Hapoel Galil, Benfica -Aris in Budivelnik -Cholet. *< Ci t TENIS / OD DANES GRAND SLAM CUP šestnajst najboljših do nedelje v Munchnu Manjkata le Jim Courier in Boris Becker & « * «i Po slavju v Davisovem pokalu Agassi še v Munchnu MUENCHEN - V bavarski prestolnici se bo danes popoldne pričel tretji zaporedni Grand Siam Cup. V finalu štirih letošnjih Grand Siam turnirjev (Melbourn, Pariz, London, New York) bo nastopilo šestnajst najboljših teniških igralcev po uvrstitvah iz letošnjih najveCjih teniških tur- nirjev na svetu. Nagradni sklad v višini 6. milijonov dolajev zagotavlja računalniška multinacionalka Compaq. Drugi razlog za astronomske dolarske nagrade pa tiči v Mednarodni teniški zvezi (ITF), ki si je ta prestižni teniški turnir omislila potem, ko je Mednarodno združenje teniških profesionalcev (ATP), pod taktirko drugega računalniškega velikana IBM-a prevzelo vse moške teniške turnirje na svetu, razen Davisovega pokala. Denarne nagrade za nastopajoče so izredno visoke in samo s prvim nastopom v miinchen-skem olimpijskem objektu bo šestnajst teniških igralcev pospravilo v žep po 100.000 dolarjev, zmagovalec pa bo dobil približno 2 milijona dolarjev. Prvi Grand Siam Cup je pred dvema letoma dobil Američan Pete Sampras, lani je slavil njegov rojak David VVheaton, tokrat pa na stavnih lističih »book-makerjev« najbolje »stoji« Splitčan Goran Ivaniševič, pred Petom Samprasom in Švedom Stefanom Edbergom. Od najboljših bosta v Muenchnu manjkala Jim Courier in Boris Becker. Prvi bo turnir izpustil zaradi priprav na nastop v Melbournu (januar 93), Nemec pa ne želi nastopiti zaradi, po njegovem mnenju, previsokih dolarskih nagrad.Tako sta zadnji vlak za Muenchen ujela še Emilio Sanchez in Wayne Fereira. Vse dvoboje od torka do nedeljskega finala bo v živo prenašala nemška satelitska TV postaja SAT 1. Teniške loparje bosta danes prva prekrižala Francoz Leconte in Južnoafrikanec Ferreira, Goran Ivaniševič pa se bo najprej pomeril s Francozom Forgetom. (L.S.) NOGOMET / V ANGLIJI, NEMČIJI, ŠPANIJI Norvvich v angleški ligi pluje s polnimi jadri V Nemčiji Bayern izgubil točko proti zadnjemu, v španskem prvenstvu Barcelona ne popušča V nemškem nogometnem prvenstvu so gledalci iz tedna v teden priča izredno zanimivim bojem, kjer postaja tudi boj za naslov prvaka vse bolj negotov (AP) LONDON — Norwich pluje v prvi angleški ligi s polnimi jadri. Zdaj že domnevni zasledovalci pa so vedno bolj oddaljeni. Rumeno-zeleni so tokrat premagali skomni VVimbledon, še enkrat pa je svoje popeljal do zmage Robbins. Blackbum in Arsenal, ki je bil še pred nekaj tedni glavni favorit za naslov, sta v gosteh položila orožje pred Middlesbroughom oziroma Southamptonom. Na drugo mesto pa sta se tako prebila Chelsea in Aston Villa. Zanimiv mestni derbi je bil v Manchestru, z 2:1 je zmagal United. V dresu rdečih vranov je svoj krstni nastop opravil tudi francoski reprezentant Cantona, ki je prišel iz Leedsa, v katerem zdaj preživljajo notranjo krizo. Do mini senzacije je prišlo v Bundes ligi, kjer je Bochum prisilil Bayem na delitev točk. Na točko zaostanka se je Bavarcem tako približal Eintracht, ki je kar v gosteh premagal Kaiserslautern. Verjetno so domači varčevali z močmi, saj jih v sredo čaka povratna pokalna tekma z Ajaxom. V severnem derbiju sta se Hamburg in VVerder Bremen sprijaznila z remijem. Točka pa v bistvu ustreza le prvemu moštvu. Zelo napeto je bilo v Leverkussnu. Bayer in Borussia Dortmund sta se razšla pri izidu 3:3. Oba pa najbrž nimata več možnosti za konCno zmago. Do odločilnega preobrata je verjetno prišlo v Španiji. Barcelona ne pozna razlike med Noucampom in tujimi igrišči, saj je tokrat- v Cadizu slavila s 4:0. Po daljši krizi pa se je prebudil tudi Laudrup. Bolj kot poraz Atletica preseneča poraz Reala, zanesljivo zmago pa je tokrat dosegel Deportivo Lacoruna. Prijetno presenečenje v španskem prvenstvu predstavlja vsekakor tudi Atletic Bilbao. Z močno pomlajeno postavo je ta ugledni klub postavil temelje za ponovni vzpon. Zaenkrat je baskovsko moštvo Četrto, prevladuje pa mnenje, da se bo povzpelo še više. Zelo slabo pa se godi drugemu baskovsemu prvoligašu Real Sociedadu. Stara nogometna trdnjava, stadion Atocha je že med staro šaro, na novem stadionu pa belomodri niso več nepremagljivi in pred-zanje mesto odraža vso krizo, v katero je zašel ta klub. (Dimitrij Križman) NOVICE Od danes spet tekme v nogometnih pokalih ZURICH - V evropskih nogometnih pokalih bodo v tem tednu odigrali zadnje tekme pred zimsko prekinitvijo. V pokalu UEFA bo večina povratnih tekem osmine finala na sporedu že drevi. Odigrab bodo sledeče tekme (v oklepaju izid prve tekme): Kaiserslautern - Ajax (0:2), Anderlecbt - Pariš SainfGermain (0:0), Benfica - Dinamo Moskva (2:2), Auxerre - Standard Liege (2:2), Real Zaragoza - Borussia Dortmund (1:3). Jutri (ob 12. uri) bo igrala le Roma v Ankari proti Galatasarayu, ki je v domačem prvenstvu premagal večnega tekmeca Besiktasa, za katerega je bil to prvi poraz po 48 ugodnih rezultatih Prva tekma v Rimu se je končala z zmago Rome s 3:1, vrh tega bo turška enajsterica igrala brez treh diskvahficira-nih igralcev. V četrtek bosta še dve tekmi in sicer med Juventusom in Olomoucem ter med Real Madridom in Vitesse. Juventus si lahko celo privošči poraz z 1:0. V pokalu prvakov bodo v Četrtfinalnih skupinah jutri odigrab pare drugega kola. Tekme bodo pretežno na razmočenih igriščih, nekatera bodo mogoče celo zasnežena. V itakjanskem prvenstvu nepremagani Milan (ne zgublja že 47 kol, a v nedeljo je doma igral le 1:1 z videmskim Udinesejem) bo gostoval na Nizozemskem proti PSV Eindhovnu. Gostitelji imajo precej poškodovanih igralcev, njihova prednost pa je v tem, da so bolj spočiti od Milančanov, ker zadnje prvenstvene tekme zaradi razmočenega igrišča niso odigrab. V drugi tekmi B skupine se bosta pomerila Porto in Goteborg. Spored v A skupini pa je sledeč: Qlympique Marseille - Bruges; CSKA Moskva -Rangers Glasgow. Velja omeniti, da je francoski prvak iz Marseilla od itabjanskega moštva Genoa prav včeraj najel 26-letnega Moskovčana Igorja Doborovolskega. Junior izključen po 10 letih RIO DE JANEIRO - Po desetih letih zglednega obnašanja v Itahji in Brazihji si je nekdanji brazilski nogometni reprezentant Junior na tekmi med Flamencom in Vascom de Gama (1:1) prislužil izključitev. Junior se je vpletel v polemiko s sodnikom, ki ga je zato poslal predčasno v slačilnico, Vasco de Gama pa je tako brez izgubljene tekme osvojil prvenstvo Ria de Janeira. Smrtna kosa v motonavtiki BUENOS AIRES - Na treningu pred pričetkom svetovnega prvenstva v motonavtiki »off shore« je izgubil življenje italijanski pilot Alessandro Balestrieri, sopilot Maurizio Moreschi pa je bil ranjen, a ni v smrtni nevarnosti. Reševalci še ugibajo, zakaj se je čoln itahjanskih dirkačev sploh prevrnil. Odvzem krvi bo leta 1994 LAUSANNE - Mednarodni olimpijski odbor bo še poostril boj proti dopingu. Predsednik zdravniške komisije pri MOK princ Alessandro De Merode je namreč napovedal ustanovitev pravne delovne skupine znotraj komisije za boj proti dopingu. Dejal je tudi, da bodo na zimskih olimpijskih igrah na Norveškem (1994) že uvedb reden pregled krvi. Vzorce krvi bodo odvzeb iz ušesnega mešička oziroma iz prsta. V poročilu za MOK je De Merode zapisal, da so na poletnih igrah v Barceloni pregledali 1840 atletov (dvajset odstotkov več kot v Seulu), od teh jih je bilo dopingiranih pet. Forsberg prvi v Lulečju LULEC - Švedski tekaC na smučeh Henrik Forsberg je zmagal na tekmilS km v klasičnem slogu v Lulečju s Časom 40 minut in 54 sekund. Za njim sta se uvrstila rojaka Niklas Jonsson (41:06) in Jan Ottosson (41:30). pemma vviDerg spormica ieia na Švedskem STOCKHOLM - Švedski časnik Aftonbladet in Združenje športnih zvez Švedske sta za športnico leta 1992 izbrala obmpijsko zmagovalko v veleslalomu Pemillo VViberg. Alpska smučarka je prva švedska športnica, ki so jo razglasih za najboljšo drugič zapored. Visoke zmage gostiteljev NEW YORK - V zadnjem kolu NHL lige so bili doseženi naslednji rezultati: New Jersey Devils -Buffalo Sabres 7:3, Boston Bruins - Philadelphia Flyers 7:1, New York Rangers - Toronto Maple Leafs 6:0, Chicago Blackhavvks - Montreal Canadiens 2:0. Zmaga Splitčanov ZAGREB - Rezultati nepopolnega osmega kola hrvaškega državnega prvenstva v košarki: Slobodna Dalmacija - Zagreb 77:73 (42:34), Croatia Line - Osijek Koteks 84:80 (40:44), Gibona -Gradine 126:79 (67:40). Vrstni red: Gibona 15 toCk, Slobodna Dalmacija 15, Zagreb 13, Zadar 12, Croatia Line 12, Šibenik ZM 11, Osijek Koteks 11, Zrinjevac 9, Gradine 9, Dalmacijavino 7 točk. Slovo Kozmetike Afrodite BUDIMPEŠTA (Morel) - Na zaključnem turnirju srednjevropske bge LBS za košarkarice, skupina A, je Mercurbank iz Avstrije ugnal Kozmetiko Afrodito 93:87 (49:39). Strelke za naše so bile Pešič 17, Jurše 22, Skegro 3, Jezovšek 10, Majstrovic 19, germ 7, Vodopivec 9. Košarkarice iz Rogaške Slatine so tako zapravile priložnost za uvrstitev na finalni turnir. Vrstni red: Ježica 18 toCk, Tungsram in Mercurbank po 15, Pesz 14, Kozmetika Afrodita 12, Rijeka 10 toCk.- Prihodnji stolpec totocalda 13.12.: Atalanta - Brescia; Foggia - Juventus; Genoa - Napoli; Lazio - Inter; Milan - Ancona; Parma - Fiorentina; Pescara - Sampdoria; Torino -Roma; Udinese - Caghari; Lecce - Piša; Temana -Modena; Alessandria - Vicenza; Siracusa -Casertana. ŠPORT Torek, 8. decembra 1992 NOVICE Mladinska odbojka MLADINCI IZIDA 12. KOLA: Zaule - Sant’Andrea 0:3, Pal-lavolo Trieste - Prevenire 3:0, Sloga - Nuova Pal-lavolo 3:1, Bor Furlani - Volley club 0:3. VRSTNI RED: Pallavolo Trieste 24, SanfAndrea in Sloga 18, Volley club 12, Prevenire 10, Nuova Pallavolo Trieste in Zaule Rabuiese 6, Bor Furlani 0. PRIHODNJE KOLO: Nuova Pallavolo, Pallavolo Ts, Prevenire - Zaule, SanfAndrea - Bor Furlani, Volley club - Sloga. MLADINKE IZIDI 10. KOLA: Sgt - Cus 3:0, Prevenire - Breg 1:3, SanfAndrea - Koimpex 0:3, Virtus - Altura odigrana včeraj, Bor Friulexport ni igral. VRSTNI RED: Bor Friulexport in Koimpex 16, Altura in Sgt 12, Virtus 8, Cus, Prevenire in Breg 4, SanfAndrea 2. (Bor Friulexport, Altura in Virtus imajo tekmo manj) PRIHODNJE KOLO: Koimpex - Virtus, Bor Friu-lexport - Prevenire, Breg - Sgt, Cus -SanfAndrea. DEČKI IZIDI 3. KOLA: Bor Furlani - Pallavolo Trieste 3:0, Baker - Rozzol 3:0, Nuova Pallavolo - Sloga 0:3. IZIDI 4. KOLA: Rozzol - Nuova Pallavolo 0:3, Pallavolo Trteste - Volley club 1:3, Sloga -Bor Furlani 3:0. VRSTNI RED: Sloga 8, Nuova Pallavolo 6, Vol-ley club in Bor Furlani 4, Baker 2, Pallavolo Trieste 2, Rozzol -2. (Baker, Volley club, Bor Furlani in Pallavolo Trietse imajo tekmo manj) PRIHODNJE KOLO: Volley club - Bor Furalni, Baker - Pallavolo Trieste, Rozzol - Sloga, Nuova Pallavolo ni igral. DEKLICE IZIDI 4. KOLA: Sokol - SanfAndrea 3:0, Virtus -Koimpex 0:3, Club Altura - Orna 0:3, Bor Friu-lexport - Ricreaotri 3:0, Cus Prevenire - Sgt 3:0. VRSTNI RED: Orna 8, Bor Friulexport in Cus 6, Ricreatori, Sokol in Sloga Koimpex 4, Club Altura, Virtus in SanfAndrea 0. (Sloga Koim-pex, Orna, Cus Prevenire in SanfAndrea imajo tekmo več) PRIHODNJE KOLO: Ricreatori - Sgt, Sloga Koimpex - Club Altura, SanfAndrea - Virtus, Sokol - Cus Prevenire. Bor Friulexport in Orna ne igrata. NARAŠČAJNIKI IZIDA 1. KOLA: Bor Furlani - Npt 3:0, Sloga -Pallavolo TS 0:3, Rozzol ni igral. NARASCAJNICE IZIDI 1. KOLA: Virtus - Cus Prevenire 0:3, Altura - Ricreatori 0:3, Pallavolo Ts - Sloga 0:3, Npt -Kontovel 0:3, Sokol - Bor Friulexport in Sgt -Orna neodigrani. Mladinski nogomet DEŽELNI MLADINCI IZIDI 11. KOLA: San Sergio - Pro Gorizia 2:3, Union 91, San Luigi 1:1, Primorje - Fortitudo 0:0, San Canzian - Trivignano prek., Monfalco-ne - San Giovanni prek., Costalunga - Itala 2:2, Lucinico - Ronchi in Cormonese - Juventina prek. VRSTNI RED: San Luigi 16, Ronchi in Costalunga 15, Itala San Marco in Pro Gorizia 14, San Giovanni in San Sergio 13, Cormonese 12, Union 10, Trivignano 9, Juventina 8, Lucinico 6, Monfalcone 5, San Canzian, Fortitudo in Primorje 4. MLADINCI IZIDI 10. KOLA: SanfAndrea 3:3, Edile Adriatica - Ponziana 2:1, Portuale - Opicina 1:1, Mug-gesana - Zarja 2:3, Domio - Campanelle 3:0, Olimpia - Chiarbola 0:2. VRSTNI RED: Ponziana 15, Edile Adriatica 14, Opicina 13, Portuale, Domio in Olimpia 11, Zarja 9, Chiarbola in Muggesana 8, SanfAndrea 6, Don Bosco 5, Campanelle 4, Zaule 1. NARAŠČAJNIKI IZIDI 11. KOLA: Zaule - Olimpia 0:4, Chiarbola - San Giovanni 1:2, Montebello - Esperia 0:0, San Sergio - Cgs 3:1, Don Bosco - Campanelle 1:1, SanfAndrea - Portuale 3:1, Ponziana - Fortitudo 1:1. VRSTNI RED: Olimpia 18, SanfAndrea 17, San Sergio 16, Portuale in Ponziana 13, San Giovanni in Fortitudo 12, Primorje 11, Campanelle in Chiarbola 8, Cgs 7, Montebello 6, Zaule 5, Esperia 4, Don Bosco 3. NAJMLAJSI IZIDI 11. KOLA: Primorje A - Triestina 1:2, Altura Muggesana - Domio 3:1, San Canzian -Cgs neod., Fani - Montebello 1:4, Chiarbola -Fortitudo 0:6, Portuale - Primorje B 4:1. VRSTNI RED: Fortitudo 18, Montebello 16, Primorje A in Portuale 15, Triestina in Altura Muggesana 14, Primorje B 11, Costalunga 8, Fani 6, San Canzian 4, Cgs in Domio 3, Chiarbola 2, Esperia 1. ZAČETNIKI Skupina A IZIDI 7. KOLA: Zarja - Esperia 1:0, Roianese -Triestina a 0:4, Ponziana - Chiarbola neod., Portuale - Al trna Muggesana 1:0, Don Bosco - Campanelle 1:1, Fortitudo - San Giovanni 0:3. VRSTNI RED: Triestina ain San Giovanni A 14, Portuale 12, Ponziana 8, Zarja A 7, Chiarbola, Altura Muggesana in Roianese 6, Don Bosco in Fortitudo 3, Campanelle 2, Esperia 1. Skupina B Fani - Fulgor prek., Domio - Cgs 1:5, Opicina -Zarja B 0:1, San Luigi - SanfAndrea 3:0, Triestina B - Costalunga 2:0. VRSTNI RED: Fani Olimpia in Triestina B 12, San Luigi 10, Fulgor 8, Cgs 7, Opicina in Zarja B 6, San Giovanni B, SanfAndrea in Costalunga 2, Domio 1. ODBOJKA / SLOVENSKI DERBI DEČKOV Borovci lahek plen slogašev Tekmo ni izpolnila pričakovanj Fabio Germani (med tolčenjem) je bil za borov blok nerešljiva uganka (Foto Ferrari) y K vH 1 tjpp p sgtjgP^vJt^ Aj IV Sloga - Bor Furlani 3:0 (15:2,15:5,15:4) SLOGA: Germani, Volčič, Kralj, Metlika, Marc, Micalessi, Pie-sničar BOR FURLANI: Furlani, Pieri, Furlanič, Cuk, Domio, Šušteršič, Smo-tlak, Pertot, Sancin. Pred prvenstvom dečkov sta obe slovenski ekipi napovedovali boj za vrh, toda kdor je v tekmi med Slogo in Borom Furlani pričakoval izenačeno igro in oster boj za vsako žogo, je ostal razočaran. Tekma, ki je pravzaprav odločala o vrhu lestvice, je bila povsem enosmerna in je trajala samo 35 minut čiste igre, saj so slogaši nasprotnika nadigrali v vseh elementih igre. Na mreži sta izstopala predvsem Aljoša Kralj in Fabio Germani, ki sta bila za borovce skoraj neustavljiva. Pohvalo pa zaslužijo prav vsi igralci, ki so igrali zelo samozavestno in naredili izredno malo napak. To pa je bil verjetno tudi ključ tekme, saj so nasprotno borovci zgrešili precej v sprejemu, na servisu in tudi v napadu. Manjka jim odločnost in samozavest, tako da so igrali v nekakšnem strahu, ki jim ni omogočil, da bi zaigrali, kot znajo. S to gladko zmago je sedaj Sloga prvi favorit za končno zmago v prvenstvu. Spomniti pa je treba, da je prvenstvo še zelo dolgo in da lahko pride še do velikih preobratov na lestvici. (Andrej Maver) ODBOJKA / V GORICI Zanimiv ženski turnir 0lympie Poleg domačink sodelovali še Koimpex, Sokol Indules in Solkan V organizaciji goriškega SZ 01ympia je v Slovenskem športnem centru v soboto potekal mednarodni ženski odbojkarski turnir. Turnir je bil precej zanimiv in na dobri kakovostni ravni. Za ekipo 01ympie je bil to istočasno tudi dober test za prvenstvo 1. divizije, ki se bo začelo v petek, 11. t.m. Ekipama Koimpexa in Sokola Indules obe sta nastopili dejansko s prvima ekipama), kateri sta že v polnem prvenstvu, pa je pomagal, da sta še enkrat preizkusili nove sheme igre. Kot nam je povedal trener Peterlin, je bil turnir za slo-gašice izredno koristen, saj je na igrišču lahko preizkusil mlado podajačico Starčevo, ki se je dobro odrezala. Po pričakovanju je zmagala ekipa Koimpexa, a ne brez truda. V prvi tekmi med 01ympio in Slogo so igralke domače 01ympie v prvem setu zasluženo premagale slogašice in navdušile številno prisotno publiko. V drugem in tretjem setu pa so se openske igralke zbrale in po pričakovanju brez večjih težav premagale Goričanke. Druga tekma med Sokolom Indules in Solkanom je minila brez velikih presenečenj. Z dobro igro so Nabrežinke pramagale mlado a že dokaj izkušeno , ekipo Solkana. Finale za tretje mesto je bila prava bitka in na obeh straneh je bila prisotna velikanska Zelja po zmagi. Igralke 01ympie in Solkana so se požrtvovalno borile, saj nobena od ekip ni hotela izgubiti. Bolje je šlo mladi ekipi 01ympie, pod vodstvom trenerke Kristančičeve, ki je v kratkem času znala igralke dala pravilno motivirati in jih pripraviti za prvenstvo. Finale med Koimpexom in Sokolom Indules je bilo za goriško publiko prava poslastica. Med goriško publiko je največje zanimanje vladalo za nastop Zot-tijeve in Briscove, ki sta še lani branili barve 01ympie, letos pa sta okrepili vrsto Sloge na podlagi sodelovanja med društvoma. Obe igralki sta dobro igrali in nista razočarali publike. Po pričakovanju je bil Koimpex boljši, izredno zanimiv pa je bil drugi set. Turnir, ki ga je zelo dobro organiziralo SZ Olimpija, se je končal z nagrajevanjem. Nagrajeval je podpredsednik 01ympie Komjanc in se v imenu društva zahvalil vsem nastopajočim ter želel vsem veliko uspehov v sezoni. REZULTATI CETVEROBOJA Kvalifikacijske tekme: Sokol - Solkan 3:0 (15:10, 15:4,15:3); 01ympia - Sloga 1:2 (16:14,4:15, 3:15). Za 3. mesto: 01ympia - Solkan 2:1 (15:9,15:8,13:15) Za 1. mesto: Sokol - Sloga 0:3 (9:15,16:17, 9:15). POSTAVE EKIP KOIMPEX: Pertot, Gregori, Pittoni, Fabrizi, Zotti, Brisco, Starc, Sossi, Garbini, Ukmar, Magnaldi, Miot. SOLKAN: Sibar, Kumar, Grapulin, Tomšič, Ambrožič Kralj, Žega, Pasoni, Simčič. OLVMPIA: Bratina, Corsi, Černič, Bulfoni, Princi, A. Corsi, Iussa, Braini, Lutman. SOKOL INDULES: Masten, Vidali, Skerk, L. Masten, Marucelli, Brumat, Košuta. Mladi Goričani so se v Trevisu izkazali Na povabilo prvoligaša Sisleya so mladi odbojkarji kategorije naraščajnikov Valpraporja Soče CDR koi>ec minulega tedna nastopili na uradnem prijateljskem turnirju v objektih fondacije Benetton v Trevisu. V troboju z domačim Sisleyem in Jockeyem iz Schia je mlada goriška ekipa, v kateri igrajo odbojkarji Valpraporja in Soče, nepričakovano osvojila prvo mesto. Za vrsto ajdovskega trenerja Dušana Bolka predstavlja uspeh lepo spodbudo pred skorajšnjim pričetkom prvenstva naraščajnikov. Slovenski fantje so pokazali boljše obvladanje tehničnih elementov od svojih nasprotnikov, ki pa so jih prekašali po višini, saj je znano, da v teh starostnih kategorijah prvoligaški klubi igralce, bolj kot po znanju, izbirajo po fizični strukturi oziroma višini. Izidi troboja: Sisley - Jockey 2:1, Valprapor - Jockey 3:0, Valprapor Sisley 2:1. Valprapor Soča CDR je nastopil v sledeči postavi: Plesničar, Černič, Lutman, Pellegrin, Braione, Mučič, Frandolič. MLADINSKA ODBOJKA / MED MLADINCI NA TRŽAŠKEM^ Slogaši že v finalni fazi Deklice Bora brez poraza Borovke prepričljivo vodijo tudi med mladinkami Začeli sta se tudi prvenstvi naraščajnikov in naraščajnic MLADINCI Do konca prve faze manjkata še dve koli, v končnico za naslov pa se bodo uvrstile štiri ekipe. Sporno je samo še 4. mesto, ki je zdaj v rokah ekipe Volley club. Prva tri mesta so oddana, eno od teh zasedajo slogaši, neizkušeni borovci pa so še naprej zadnji. Sloga - Npt 3:1 (15:11, 15:4, 8:15,15:10) SLOGA: Germani, Kralj, Marc, Micalessi, Miot, Radetti, Spetič, Stranj, Veljak, Volčič. Te tekma je bila za obe ekipi, kar se lestvice tiče, praktično brez pomena. Sloga je namreč že matematično uvrščena v skupino, ki so bo v drugi fazi prvenstva potegovala za pokrajinski naslov, Npt pa bo igral v skupini slabših. Oba trenerja sta zato preizkušala različne postave na igrišču in izkoristila tekmo za dober trening. (Inka) Bor Furlani - Volley club 1:3 (3:15, 15:10, 12:15,11:15) BOR FURLANI: Talot-ti, Furlanič, Domio, Šušteršič, Furlani, Pertot, Pieri, Smotlak, Cuk, Berto, Sancin. Mladi borovci so zamudili priložnost za zmago, saj nasprotnik res ni bil nepremagljiv. Po poraznem prvem setu, je kazalo, da so plavi ujeli pravi ritem, saj so drugi set z res dobro igro pre- pričljivo dobili. Žal je v nadaljevanju tekme spet prišla do izraza stara hiba - pomanjkanje kontinuitete. Zaradi številnih napak so si plavi v 3. setu zapravili lepo prednost šestih točk (12:6), vodili pa so tudi v četrtem nizu (9:6), a so kljub temu ostali praznih rok. MLADINKE Konec tedna so odigrali prvo povratno kolo. Vodeči Bor Friulexport je bil prost, zato ga je na lestvici dohitel Koimpex, ki pa je neposredni dvoboj prvega dela gladko izgubil. Tretjeuvrščena Altura je izgubila tako z borovkami, kakor s slo-gašicami, vse ostale šesterke pa se zaradi slabše kakovosti lahko potegujejo kvečjemu za četrto mesto. Brežanke so izgubile proti Prevenireju s 3:1 (15:6, 15:10, 9:15, 15:9), ki so ga v prvem delu premagale, zato še naprej ostajajo bližje dnu kot sredini vrstnega reda. SanfAndrea - Koim-pex 0:3 (6:15,1:15,4:15) KOIMPEX: Ciocchi, Fonda, Kosmina, Meria-ni, Milič, Spacal, Starc. Čeprav je Koimpex tokrat nastopil v okrnjeni postavi, je novi par točk osvojil brez najmanjše težave. Tehnična razlika med ekipama je bila odločno v korist slogašic. (Inka) DEKLICE Vrstni red je nejasen zaradi odložitev tekem in počitkov. Brez poraza sta po štirih kolih le še Orna in Bor Friulexport. Slogašice in sokolovke imajo po dve zmagi, eno od teh so sokolovke osvojile v derbiju, v minulem kolu pa so s 3:0 premagale ekipo SanfAndrea (15:4, 15:7, 15:6). Virtus - Sloga Koim-pex 0:3 (14:16, 5:15, 8:15) SLOGA KOIMPEX: Ban, Grgič, Kalc, Kocjančič, Kufersin, Marucelli, Novakovič, Sossi, Tensi. Slogašice so tokrat nastopile v nekoliko okrnjeni postavi, saj se svojim soigralkam zaradi poškodbe ni mogla pridružiti Mojca Kalc. Kljub temu so osvojile gladko zmago. V prvem setu se sicer stvari niso odvijale najbolje, saj je Virtus že povedel z 11:2, pa so slogašice z značajno igro razliko nadoknadile, osvojile set in potem z dobrimi akcijami nadigrale domačinke tudi v preostalih dveh. (Inka) NARAŠČAJNIKI V tem prvenstvu, v katerem sodeluje le pet šesterk, so odigrali prvo kolo. Od slovenskih ekip so bolje pričeli borovci, ki so z gladkim 3:0 premagali ekipo Nuova Pallavolo, slogaši pa so proti ekipi Pallavolo Trieste izgubili. Rozzol je bil prost, ker se je ekipa Cus 'revenire odpovej, granju, kar društvu.10 iostavlja kot vodila iokrajini na m o 5*?' lodročju, res ne morč teti v čast. NARASCAJNICE . Prvenstvo se je z3 ;roi v iNaoreziu' i, kolovakmi in bor0' , je bil odložen, lke pa bodo tek1®.. )t dobile brez boj3, se gostitelji06, -:išču predstavil6 ; tih. Od naših šestfL co dejansko debi111. Sloga, ki je tudi P •ljivo zmagala. njivo zmagaia. Ipt - Sloga 0:3 l* i, 3:15) J LOGA: Ban, ti, Franko, H; :jančič, Maruc6 soboto so kZ. ib* ščajnice. Pri n3 tvu imajo letos hko igrali k“* la ekipama. k6t a ni mogoče, j® )ač odločil, d» igralke pač iz tekme v te ■ njavale. Tokr? .pile nekolik0 , ki v tem sre°a^; naletele na nasp ki bi jim lahk° s nnt n 7Tn3^' I I Na Uri 33 Ar na sr Gr na Re 06 Sl Dl U la 1! N P K 1 d I I 1 i i MLADINSKI NOGOMET / V PRVENSTVU NAJMLAJSIH Proti Triestini je združena ekipa Primorja A doživela prvi poraz Slabo tudi B ekipa - Mladinci Primorja pa so nadigrali Muggesano Uspešno kolo tudi za obe Zarjini moštvi začetnikov - Miklavž pri BorO POKRAJINSKI MLADINCI Muggesana - Zarja Adriaimpex 2:4 (0:0) ZARJA ADRIAIMPEX: Plehan, Grgič, Švara, Maggi, Dandri, Giacca, Gentile, Iurincich, Kocman, Guglioso, Vrše, 13. Ražem, 14. Guarente, 15. Neri. STRELCI ZA ZARJO: Gentile, Maggi, Iurincich in Vrše. Zarja se vrača iz Milj s pomembno zmago. Pod silovitim nalivom (sodnik je moral v drugem polčasu za dobrih deset minut celo prekiniti tekmo) je premagala domačo Muggesano, potem ko se je polčas brez večjih prilik končal brez zadetka. Vse se je torej zgodilo po odmoru, ko so domačini celo prvi povedli, potem pa so rdeče-beli učinkovito reagirali, dobesedno zagospodarili na igrišču in kljub težkemu igrišču dosegli 4 gole. (d.gr.) NAJMLAJSI Primorje - Triestina 1:2 (1:0) STRELEC ZA PRIMORJE: Pertot. PRIMORJE: Bergagna, Blazina, Tence, Miliani, Bukavec, Lorenzi, Sancin, Šušteršič, Ota, Semec, Pertot, (Gregori, Martini). Proseška združena ekipa je nerodno izgubila v srečanju, ki bi ga bila morala brez težav osvojiti, saj nasprotnik res ni bil boljši. To je bil prvi poraz Primorja ob sedmih zmagah in enem neodločenem izidu. V prvem polčasu je bila proseška ekipa v premoči in si je zapravila dve veliki priložnosti, obakrat z Oto, ki Najmlajši Primorja A so tokrat prvič izgubili (Foto Ferrari) je sam pred vratarjem zgrešil strel. Do zadetka je prišlo po lepi akciji. Semec je podal Sancinu, ta pa Pertotu, ki je zatresel mrežo.V drugem delu je Primorje prejelo dva zadetka po napakah obrambe in tako nerodno izgubilo. Po tem porazu se je zaostanek Primorja za vodilnim Fortitudom povečal na tri točke, a Primorje je odigralo tekmo manj. (Gorazd) Portuale - Primorje B: 4:1 (2:0) PRIMORJE B: Gruden, Iozza, Sardoč, Jan Gregori, Križmančič, (Damjan Gregori), Zornada, Ostrouška, Baselice, Manzin, Kariš, S kri, 12. Budin. STRELEC ZA PRIMORJE B: Skrl. Lahko rečemo, da so rdeče-rumeni odigrali eno najslabših tekem. Domačini so povedli že v drugi minuti, nato so podvojili, imeli še več priložnosti, medtem ko se je ekipa Primorja le branila in ni izvedla niti enega protinapada. Drugi polčas naših je bil živahnejši in s prostim strelom, ki ga je izvedel Iozza, so po odbiti vratarjevi žogi s Skrlom rezultat znižali. Ko pa so imeli celo žogo za remi, so domači spet prevzeli pobudo in na koncu zmagali s 4:1. (d.gr.) ZAČETNIKI Zarja Adriaimpex A -Esperia 1:0 (0:0) STRELEC ZA ZARJO : Giraldi ZARJA ADRIAIMPEX A: Jaš Gregori, Zornada (Bernetti), Umari, Longo, Berce, Grgič, Stokelj, Carli, Tolentino, Primosi, Geraldi (Tul). Kljub tesnim izidom so zarjani igrali dobro in so si zmago popolnoma zaslužili, saj so bili skozi vso tekmo boljši. Gostje se niso niti enkrat prebili v kazenski prostor domačih, nasprotno bi lahko zarjani povedli že v irvem polčasu, ce trel Tolentina z - rečke. Tudi po 0 imudili priloZU0 ndvojitev. (d.gr ) ^ali* Opicina driaimpex B: 0:1 jjjA STRELEC ZA 2. •ti 6° i losegli zmagovit p\ -tria napadalci so 0 -e \ Atomi, vsekakor . Hrovatin, &Aabf6 ernjava, Batič- ufl1 ec, Kapun, lartini, Strajn, ^ 6ž-; acor.Z golom 21 ejdf trajna si je Z&P0 riborila p0® oafcjr mago na račun i rednega te^®. b1^ ipčin. Tekma J ■ §cl ljub blatnemu w ^ orbena in iko da je bil Ggj# e dno v dvomU' r svoj gol, kljub P omačih, uspešn s1 , treba pa je rf’eCW DStitelji zadel P CICIBANI Bor Farco . San nni neodigran3 gpi6 Zaradi slabega ^l1 i tekme niso? pa A iub ™ ’ejvo <1* ako leto oDi-prgjJ iklavž. Vsak ) Fjd 6 iložnostno prispevali vodi ter,P prilog- ivatne tvrdke^ li nagovor je pgž1 “kNK Tffii mer ZeZe ,’Jre reZu stital za dobr (d.gr.) > o gledališče Koroška CELOVEC Slovenija Ljubljana OPERA SNG LJUBLJANA DANES: ob 19.00 uri Strauss: Netopir. JUTRI: 9. decembra ob 19.00 uri Verdi: Nabucco. Blagajna je odprta med 11. in 13. ar° in od 16. do 19. ure, rezervacije na tel. 3l-950 samo med 9. in 11.uri. KUD FRANCE PREŠEREN JUTRI: ob 21.00 uri predstava Gledališča nne Monro Tarzan v epizodi Veliki mrhovi-??£■ Cena vstopnic 400 SIT, študentje 200 MT- Informacije na tel. 061/33 22 88. glej JUTRI: ob 21.00 uri predstava Gleja in ^rapefruita Balkan Santa Claus, parapolitič-2a Parajebancija. Cena vstopnice 300 SIT. aezervacije med 11.00 in 13.00 uro na tel. °6l/216-679. SKQESTNO GLEDALISCE LJUBLJAN- JUTRI: ob 19.30 uri (za abonma STU-ENTSKI A) tragikomedija E. Flisar Kaj pa j*®onardo? V vlogi gospe Marin igra Marjana Uklic KlanSek, vlogo sestre pa Majda Grbac. JESENICE GLEDALIŠČE TONE ČUFAR DANES: ob 19.30 uri predstava Prešerno-gledališča iz Kranja Ray Cooney: Zbeži v PRIHODNJIH DNEH: 11. decembra ob 9.30 uri premiera H. Ibsen: Nora. Milen j e . kulturni center ivan Napotnik JUTRI; ob 19.30 uri premiera Gora Gl vid: Mlakat, Amaterskega gledališča Velenje, ežija K9PIR GLEDALIŠČE koper v PRIHODNJIH DNEH: 10. decembra ob -OD uri premiera La scarpeta di visnu, Gle-jez s^uP^ne O. S. v italijanskem uCnem Undava . JUTRI: ob 19.30 uri gostovanje Gledališča p°ža iz Kopra s predstavo Cehov: Snubač. r®dstav je za izven. n IP- decembra ob 8.00 in 10.00 uri Cehov: ^ubac (zaključeni za šoli). IRNovlje kulturni dom , V PRIHODNJIH DNEH: 11. decembra ob a -30 uri gostovanje KUD Gledališka skupi-Ljutomer s predstavo T. Partljiča: Moj de-( .a a°cialisticni mrtvak ali prvi primer poli-Inf 6 Inspekorice Darje, režija Stane Kralj, torniacije in rezervacije Zveza kulturnih r8anizacij Celje in na tel. 063/24-516. Eurlanija-Juliiska krajina IHst Kulturni dom slovensko stalno gledališče Vj,L)ANES: ob 16. uri (abonma red G) pono-4fnV Predstave A. P. Cehov, Češnjev vrt, ob . .letnici gledališkega dela Mire Sardoč. Ob p dantki nastopajo: Maja BlagoviC, Lučka Sv . ai’ ^ dri jan Rustja, Vladimir Jurc, Alojz L®-’ Stojan Colja, Lidija Kozlovič, Gojmir Snjak, Anton Petje, Tone Gogala, Alojz d d.C’ Minu Kjuder in Vesna Hrovatin. ?*)a Boris Kobal. J,v PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 13. t. Sr’ . 16• uri, spevoigra Vinka Vodopivca gam t? ^enar' Režija Aleksij Pregare, diri-Lfžask Lavrenčič. Edino gostovanje na GLEDALIŠČE rossetti Stalno gledališče FJK (HpTRI: ob 20.30 premierska predstava gle-tQi lske skupine Gabriela Lavie z delom Qa,ai?a Augusta La Signorina Giulia. Režija ijr pr^ e Lavia. Nastopata Monica Guerritore zei a;er Galazzi.Predstava v abonmaju, odre-p®L 5 ■ Ponovitve bodo trajale do v pTedPr°daja vstopnic pri osrednji blagajni saži Protti in v gledališču Rossetti. SALA tripcovich PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 16. de-Ttjn ra\ otvoritev novih prostorov v dvorani Rlp8 vV*ck’ Ljer se bodo odvijale predstave stra . 1SCa Verdi. Otvoritveni koncert orke-Mel/n n0r? gledališča Verdi bo vodil Carl Jdoli6S' .Usti Tiziana Sojat, Helga Miiller nari, Etienne Duprd in Robert Holzer. g^AUSCE CRISTALLO j^atpinterij '-dm: °L !6.30 ponovitev predstavi sata H • f,r.Da & Faragune Due paia di calze d Pran p1 Vlenna v izvedbi La Contrada. Režiji Re„ , esc° Macedonio. Nastopajo Arielli e o, Mimmo Lo Vecchio, Orazio Bobbio. Rosica vggJtVRNI DOM GORICA Predeto GODNJIH DNEH: 15. decembra bi decem>1Va Čehova, Češnjev vrt. 22 vanjp Pra; Slade, Ob letu osorej. Goste stavp aijLarjevega doma iz Ljubljane. Pred GoriCi ef ,oc™ odvijale v teatru G. Verdi 2q,3q ,1^1- Garibaldi 4), s pričetkom o’ v Goriri r°™acije v uradu Kulturnega dom 1 tul. I. Brass 20) tel.: (0481) 33288. iBžie ^idad SfcCE RISTORI netubmInt??NjIH DNEH: v Rila del n- 20'30. ’ Pierre Che s^Upini r^n110 ^ sopra. Izve C° De B'—'1 otovo gre za naj-f boli nenavaden vJpoklic, a v njem je Franc Krapec pravi mojster. Buraš je. Se pravi, »volčin - mojster«, kar je najvišja kategorija v tem poklicu. Opravljati ga je mogoče v Pomurju, ker je v celoti vezan za Muro. Čuden poklic. Pa tudi besede, ki ga opisujejo. Pavš. Fašina. Volčin. Kvadra. »Biirašenje« v iža-kovski inaCici prekmurskega govora pomeni zaustavljanje ali zajeze-vanje Mure. »Pavš«, »fašina«, »volčin« pa so prav tako posamezni izrazi, ki označujejo vse, kar je nujno pri tem početju zaustavljanja in zajezevanja strahovito moCne reke Mure - da bi na koncu postala takšna, kakršna je zdaj: moCna in umirjena, divja in krotka, urna in šumeča. In seveda brez jarkov, ki jih je muhasta Mura zmeraj dolbla, ko je spreminjala svojo strugo in se izlivala tam, kjer se ji je zahotelo. A ti jarki so zdaj samo spomin. Od njih so ostale gube na lepem obrazu površin ob Muri. Ostala je tudi Kranjčeva proza. In tudi biirašenje je samo še spomin. Biiraši so tisti delavci, ki so udomačevali Muro. Njihovega ponosa je bilo zares konec leta 1972. Takrat so bili z gradbeno mehanizacijo zgrajeni predpisani nasipi na Muri. In tako so bili buraši izrinjeni v pozabo, njihova težka dela pa so postala brez smisla, pred drugačno perspektivo. Samo turistična atrakcija tega kraja so še lahko in prav tega so se spomnili v Ižakovcih konec letošnjega avgusta, ko so pripravili turistično prireditev. Dali so ji naslov Buraški dnevi, na platnu pa je bil narisan cekar, iz katerega gledata sekirica in steklenica špricarja. Na ta svoj prvi praznik so povabili tudi najbolj slavnega živečega Prekmurca Milana KuCana. Predsednik je prišel, pravzaprav priplul, saj se je s čolnom pripeljal po Muri iz smeri Kroga. Ob radosti, ker je stara obrt znova oživela, je mojster Krapec tudi starost učakal pri močeh. Tako je na iža-kovski prireditvi brez posebnega napora s svojimi starimi tovariši pokazal, kaj je pravzaprav »volčin«. Na zunaj ni bilo videti, da bi ga radovedneži naokoli kaj vznemirili. Mimogrede je zavrnil diskreten namig predsednikovega protokola, naj malo pohiti in s tem pokazal, da gre vendarle za poklic, pri katerem ni šale, četudi samo improviziraš pred gledalci. Čeprav je njegovemu mojstrskemu napuhu moralo goditi, da ga gleda tudi predsednik države. Lahko domnevamo, da je tudi Kučanovemu napuhu godilo, da ima pred očmi takšnega rojaka. Vsi buraši so upokojeni. Tudi mojster Krapec. »Med prvo in drugo svetovno vojno nas je bilo 76 burašev iz Iža-kovcev. Po drugi svetovni vojni pa samo še 30. Zdaj v podjetju, ki skrbi za nasipe na Muri, dela pet Ižakovcev, a njihovo delo je Cisto drugačno. Naš način dela pa se je prenašal z generacije na generacijo. Oce moje žene je bil buraš. Tudi mama moje žene se je ukvarjala s tem. Ja, bilo je veliko dela in potrebovali smo veliko pomočnikov, zato so pomagale tudi ženske, da ne bi moški izgubljali Časa, kadar je šlo brez močnih rok. Biiraška dela tudi med okupacijo v drugi svetovni vojni niso prenehala,« pripoveduje zadnji vol-cln-mojster z Mure. Razen nasipov, ki so kar daleč stran od reke, so sodobni regulatorji Murinega korita ob obale nasuli tudi milijone kubikov zdrobljenega kamenja. Struga Mure je tako skoraj povsem utirjena. Izdadno so se zmanjšale možnosti, da bi reka spremenila tok ali se razlila v poplave. MoCna mehanizacija je opravila svoje skrajno učinkovito. In vse to brez kakršnega koli napora in patetike, kot so to stoletja počeli buraši, ko ni bilo nobenega kamna na tej ravnini in ko je bilo treba obalo postopoma ugrabiti deroči reki. Pomagali so si tistim, kar jim je bilo na voljo. To pa so v prvi vrsti pavše (vrbove veje). Sekali so jih v pet metrov dolge palice in jih povezovali v fašne (snope). Več fašn so potem razporedili po širini do enega metra. Potem so nanesli debel sloj murskega proda. Na vse to so, kakor v prekmurski gibanici, naložili nove sloje fašen. Na koncu pa so vse to zategnili (»našpanali«) z žico. Ta velikanski tovor pravilne Cetvero-kotne oblike z volumnom kakšnih petih kubičnih metrov, pa se je imenoval volčin. Volčine so izdelovali na samem robu obale. Potem so na znak vol-cln-mojstra »ho-ruk« in na končni »hoop« tovor zavalili do reke. Na tak volčin so naložili še enega in potem še enega in še toliko, kolikor jih je bilo potrebnih, da so ukrotili gladino Mure in dosegli višino njene obale. Na vrh so položili betonske kvadre (kocke v velikosti približno enega kubičnega metra). S tem so volčine tudi utrdili. Potem so ob obali razvrstili nove dolžine in višine teh Čudnih barikad. In tako ob Muri ali vzdolž Mure, ob obeh njenih bregovih. Vse je delovalo po sistemu, da je Mura omejevala samo sebe. Kajti vrbove veje (in prav tako jelševe, hrastove ali jesenove, saj gre za drevje, ki paC raste na močvirnatem terenu) ne gnijejo pod vodo. Prav nasprotno. Reka jih je samo impregnirala in trajale so lahko dolgo kakor večnost. Obenem pa je Mura nanašala mulj, ki se je mešal s prodom, nasutim med povezane veje. To je ustvarjalo kompaktno celoto. NiC mehkejšo od betona. In Buraši Fotografija: Isnam Taijič valovi Mure so se ob obali butali ob okope, tiste, ki so jih sami utrdili, reka pa je tekla naprej tako, kot so to hoteli buraši. In tako je mogoCe Mura postala pametnejša od same sebe! Boj z njo je bil seveda polna trpljenja in neprizanesljivosti. Nihče ni popustil, ne njihova Mura, pa tudi njeni buraši ne. Zato so vzdolž celotnega toka, na obeh straneh reke zrasle umetne obale volčinov, v pasovih, ki so široki po pet metrov! Kar poglejmo si jih, te obale. Zrasle so se z Muro in okoliškimi zemljišči. In kdor ne pozna celotne zgodovine, mu ne bo nikoli padlo v glavo, da ta priobalni pas ni od zmeraj. Na podoben način so bile narejene in postavljene tudi traverze in tako je Mura po zaslugi teh umetnih spojev izgubljala svojo moC in postajala ljudem pokor- »Delali smo od šestih zjutraj do šestih zvečer. V službi sem bil 31 let,« pravi 68-letni volcln-mojster Franc Krapec, ki se iz svojega dela spominja marsičesa dobrega, še posebej tega njihovega biiraškega cekarja z malico in obvezno »flašo« jabolčnika ali špricerja v razmerju 3:1 za vino! Mojster Krapec je oženjen, ima dva sinova, hčerko in pet vnukov. Pa tudi enega pravnuka, ki mu je ime Sašo in ki ima, tako kot njegov praded, zelo rad Muro. 9. decembra Slovenci so bili v drugi polovici devetnajstega stoletja v hudo zapleteni situaciji. Da nesreča nikoli ne pride sama, se je pokazalo na celi črti. Naraščajoči socialni M in družbeni krizi se je : pridružila kulturna in ’ . obubo-1 politična, stiski žanega podeželja pa se socialna beda porajajočega se delavstva. Raznarodovalni pritisk tujega kapitala in globalnih interesov je uspešno razdvajal slovenski intelektualni potencial. Ostro sta trčila dva koncepta, nazadnjaški - klerikalni - in napredni, kije vsrkaval socialdemokratske ideje. Oba pa sta v resnici zanemarila slovenski narodni interes. Na dušo Slovencev sta pihala pač toliko, koli kor jima je to koristilo. Zaradi pomanjkanja politične moči (centralizem!) se je bojeval oster boj predvsem na literarnem področju-Na eni strani je bil Dom in svet, na drugi -tega konja je zajahal naturalizem - pa ljubljanski Zvon. Tu je delal kot urednik paradni konj nasprotnikov klerikalizma pesnik Aškerc. Z - na žalost -nekritičnim hvalisanjem pa ga je podpiral nesporni prvak slovenskega naturalizma, pisatelj in dramatik, Fran Govekar. Fran Govekar se je rodil 9. decembra Solnograški žličniki SESTAVINE: 6 jajc, 2 žlici moke, 2 žlici sladkorja, 60 g masla, mleko, vanilijin sladkor, ČAS PRIPRAVE: 20 minut V kotličku stepemo trd sneg iz šestih beljakov. Vanj vtepemo počasi sladkor pridamo razmešane rumenjake in moko. Dodamo 60 g stopljenega masla in četrt skodelice toplega mleka, oslajenega z vanilijinim sladkorjem. Nato v globoki ponvi stopimo še preostalo maslo in v njem pečemo pokrito zmes, dokler se spodaj rjavo ne obarva. S penovko narežemo velike žličnike, jih obrnemo in pokrite pečemo naprej, dokler se spodaj ne obarvajo. Prelijemo jih s četrt skodelice vanilijinega mleka, nato naj ponev nekaj časa stoji na vročem, da žličniki vpijejo mleko (postanejo rahlejši). Žličnike potresemo s sladkorjem in ponudimo takoj, da se ne sesedejo. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Krompirjeva pogača SESTAVINE: 6 krompirjev, 1 manjši gomolj zelene, 1 kislo jabolko, 2 stroka česna, sol, curry, rožmarin, peteršilj, 2 jajci, olje Krompir dobro operemo, olupimo in nastrgamo skupaj z jabolkom in zeleno, osolimo, začinimo in dodamo sesekljane dišavnice. Vse skupaj zmešamo z jajci in zapečemo na olju, ne da bi mešali. Cez čas pogačo obrnemo in jo opražimo še po drugi strani. Ponudimo s paradižnikovo solato. (Neva Miklavčič Predan, iz knjige Štirje letni časi v kuhinji - jesen) NAŠE RIBE "V TGak jo lahko pre-\/ pozna po rde-V Cih pikah po telesu.. Zelo je cenjena tako med ribici kot med gurmani. V Sloveniji živi v skoraj vseh Čistih in hladnih vodah. Glavne značilnosti PotoCna postrv je mesojeda riba, ki se razlikuje od vseh ostalih pri nas po tem, da ima na bokih izrazite svetlo obrobljene rdeCe pike. Te so lahko različno velike, tudi njihovo število je od ribe do ribe različno in je prirojeno. Osnovna barva telesa je v veliki meri odvisna od življenskega okolja, predvsem od dna potoka ali reke, kjer živi. V alpskih potokih z belimi kamni najdemo Cisto svetlo srebrne potočnice, v kraških rekah z lapor-natim dnom pa temnejše. Vse pa imajo rumenkast trebuh, ki prehaja prek srebrnorjavih bokov v temnorjav hrbet. Telo je bočno rahlo splošCeno, sicer je valjasto. Ker je roparica ima precej velik gobec. Cega potoka, kjer je ne bi našli. V rekah jadranskega porečja ni avtohtona vrsta. Tja so jo umetno naselili v začetku tega stoletja. Ker se uspešno križa s sorodno marmorno oziroma soško postrvjo, ki je s tem kot endemna in redka vrsta ogrožena, je tu potočnica nezaželena. PotoCna postrv se križa tudi z jezersko in morsko postrvjo, medtem ko se z ostalimi vrstami postrvi v naravi ne križa. Odrasle ribe se hranijo pretežno z nevretenčarji, pa tudi z odraslimi insekti, ki padejo v vodo. Tudi manjše ribe so njihova pogosta hrana. Spolno dozori pri treh letih, ko samica v peščeno dno izpusti od tristo do tri tisoč iker. Njena življenjska doba je v ugodnih razmerah tudi Cez dvajset let, ko posamezni primerki dosežejo tudi deset kilogramov. V Sloveniji so najveCje potočnice v kraških vodah (Unec, Ljubljanica, Krka). PotoCna postrv je prva riba, ki so jo v Sloveniji umetno vzredili (prof. Franke 1881).Danes jo umetno vzrejamo v ribogojnicah Povodje, Obrh, Bled in PreCna. Ekstenzivno jo vzrejajo ribici sami v tako imenovanih gojitvenih potokih, v katere najprej vložijo zarod, Cez leto ali dve pa že odrasle mladice, dolge od petnajst do dvajset centimetrov z elektroagregatom izlo-vijo in vložijo v odprte ribolovne vode. Ribolov PotoCnica je med ribici zelo priljubljena riba, ker je zelo previdna in izbirčna, ko pa je zapeta, je zelo borbena. V večini voda jo lahko lovimo le z muharjenjem, le v jezerih in večjih rekah je dovoljen ribolov z ble- stivko. Živi posamično in je Cez dan skrita. Iz skrivališča pride, ko so vode nekoliko višje, ob nevihtah ali v jutranjem in večernem mraku. 2e ob najmanjši nevarnosti se zopet skrije, zato mora biti ribic, ko se približuje vodi, zelo previden, ker ribe Čutijo najmanjše tresljaje tudi na daljavo. To jim omogoča zanje značilna poboCni-ca oziroma Čutilo daljinskega tipa, s katerim zaznavajo tudi smer vodnega toka. V Sloveniji so za ribolov najbolj priljubljene reke Krka, Savinja, Kolpa v zgornjem toku, Sava Bohinjka in Dolinka, Kokra, Sora, Ljubljanica in Unec. Ribolov na potočno postrv se zaCne 1. aprila. To je marsikje začetek ribiškega praznika. Lovimo jo lahko do konca septembra. Cez zimo se drsti in ribolov nanjo ni dovoljen. Razširjenost Naseljuje Ciste, s kisikom bogate in hladne potoke ter reke, pa tudi jezera. Je najbolj razširjena avtohtona evropska postrv, ki jo najdemo tako v Španiji, Turčiji, na skrajnem severu Škotske kot na Finskem in v Islandu. Umetno je bila naseljena tudi v Severni Ameriki, Afriki in Aziji. V Sloveniji praktično ni Čistejšega nepresihajo- Potočna postrv (Salmo trutta m. fario) Fotografija: Dušan Bravničar FILATELIJA Vojna znamk Mitja Jančar ✓generali in politi-I T ki ugibajo, kdaj V—^ se bo pričela vojna v Grčiji. Filatelisti ugotavljamo, da se je že. Ob obletnici neodvisnosti 8. 9. 1992 je makedonska pošta izdala svojo prvo znamko. Oblikoval jo je Mitko Dameski. Znamka je grebeniCasto zob-Cana, tiskana v večbarvnem ofsetu v nakladi dveh milijonov. Nomi-nala 30 denarov. Za znamko so izbrali motiv z ikonostasa iz XVII. stoletja iz samostana Jovan Bigorski (XII. stoletje), ki sta ga izdelala Peter Filipovič in Gari Makarije iz znane debarske šole rezbarjev. Upodobljen je tisti detajl ikonostasa, na katerem je avtoportret obeh mojstrov. Promocijo prve makedonske znamke je, zanimivo, prevzela njena soseda Bolgarija. Na drugi strani bojišča pa niso Srbi, kot večina zmotno misli, temveč Grčija, ki neodvisnosti Makedonije najbolj nasprotuje. Grki so 17. julija 1992 izdali serijo sedmih znamk pod skupnim imenom »Makedonija je bila in bo grška«. Spremni tekst je napisal bivši minister, zgodovinar Nikolaos Martis. Na znamki so upodobljene: 10 Drs - relief Her-kulesa z levjo glavo (najden v Vergini); 20 Drs - doprsni kip Aristotela z zemljevidom Makedonije (grške!); 60 Drs - mozaik z Aleksandrom Velikim v bitki pri Issosu; 80 Drs - Vergina z grobom Filipa Makedonskega in s portretom arheologa Andronikosa; 90 Drs - mozaik s starodavne Pelle, na katerem je upodobljen lov na jelena; 120 Drs - starodaven makedonski kovanec: prva tetradrahma; 340 Drs - Apostol Pavel z upodobitvijo bazilike iz 4. stoletja v pokrajini Filippos. Herkules, Zeusov sin, naj bi bil v grški mitologiji začetnik makedonske dinastije. Filip Makedonski (grški Garibaldi) je podredil vse Grke in tako omogočil svojemu sinu Aleksandru Velikemu, da ustvari prvi imperij, s Čimer je omogočil širjenje grške kulture in jezika po vsem svojem imperiju. O Aristotelu, učitelju Aleksandra Velikega ni vredno izgubljati besed, ker ga vsi dobro poznamo. Ta vojna me sploh ne moti, dokler so znamke topovska hrana in žrtve samo naše denarnice. Nova božična znamka Slovenske božične znamke v vrednosti 6 tolarjev so povsem nepričakovano pošle 26 pred božičem. Zato so se na pošti odločili, da bodo izdali novo, dodatno božično znamko v vrednosti 7 tolarjev, Prva redna makedonska znamka Znamka iz grške serije o Makedoniji he de di ha lo, la G, de N: dr jii h( va Ve tri oddaje v slovenščini . . ‘""*™IIWP,ll"i^M"WI1 ir IT SLOVENIJA 1 m 1| Zlati prah: 0 pajku in pameti, ponovitev Zgodbe iz školjke Analitična mehanika, 9/52 Angleščina - Follovv Through, 2. lekcija Mnzzy, angleščina za najmlajše, 9/20 Sedma steza, ponovitev Da ne bi bolelo: Kako ravnamo z zdravili, ponovitev Poročila Zgodovina Slovencev v filmskih treskali: Za hlapce rojeni, ponovitev 9. oddaje Krvoločna mama, ameriški film, ponovitev, VPS 1520 TV dnevnik I Lonček, kuhaj: Sirov puding Po belih in črnih tipkali. 9.. zadnji del glasbene oddaje Denver - poslednji dinozaver, 11/20 del am. naniznke O praznikih: Sveti-Miklavž, 1. oddaja, ponovitev Zlati prah; O čudežnem zdravilu Mostovi TV dnevnik n, vreme, šport Žarišče Osmi dan, VPS 2035 Sestre, 1/7 del ameriške nadaljevanke, VPS 2140 TV dnevnik HI, vreme, šport .VPS 2230 SOVA: Haggard II, 7" zadnji del angl. humoristične nanizanke, VPS 2310 Sam Sobota, 3/6 del angleške nanizanke, VPS 2340 SLOVENIJA 2 Mednarodna obzorja: Nemčija, ponovitev Dokumentarec meseca: Celjanka med ljudožerci,pon. Sova, ponovitev: Korak za korakom, 1/13 del ameriške nanizanke Sam Sobota, 2/6 del angleške nanizanke; Znaki zodiaka: Oven, 1/12 del nemške nanizanke Svet poroča Slovenci v zamejstvu Slovenska kronika Regionalni programi - Koper V službi Rock’n’Rolla TV dnevnik ORF Pari, tv igrica Gozdarska biga Falkenau, 49. del nemške nanizanke Glasba, Show in cirkus: Portret princese Diane Košarka (M): Smet Olimpija-Riga, posn. iz Ljubljane Svet poroča, ponovitev kanala \ Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, 47. del am, nadaljevanke leden na borzi Napoved sporeda, vreme Nrnja želve, 2. del risanke Risanka Dnevnoinformativni program, vreme Dokumentarec tedna: Indija, 1/6 del Avtorja: Mojca Cesnik in Vlado Kadunec Američana, ameriška drama Drugačen svet, 47. del ameriške nadaljevanke Smučarski test Kanala A in Slovenskih novic Unevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche Welle Astrološka napoved MCM video strani ® RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vpies dnevnik in gospodarstvo Parola e vita Maša Vremenska napoved Variete: Servizio a do-mipilio.vmes (12,30) dnevnik 1 Dnevnik in Tri minute Variete: Prave e pravili i a Scommettiamo che..? Otroška oddaja Glasba: Nagrada Collo-di, 15.30 Sanremo fa-mosi Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? m Vreme in dnevnik n Variete: Partita doppia Aktualno: Caffe italia-no, vmes dnevnik Dnevnik in vreme Rubrika opolnoči Prave tecniche RAI 2 B koper | jj| i | ■ Slovenska kronika 1 Studio 2 mladi s } RETE 4 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti Nad.: Marilena, 10.00 Marcellina, 10.30 Ines, Celeste Variete; A časa nostra Kratke vesti Nad.: Sentieri TG 4vesti Variete: Buon pome- riggio Nad.: Sentieri, Maria Rubrika o lepoti Nad,: Amanda, Febbre d’ amore TG 4vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Kviz: La cena e servita TG 4 vesti Nad.: La signora in rosa (i. J. Rodriguez) Variete: Veliki cirkus Kviz: lo, tu e mamma TG 4 nočne vesti Nan.: Kojak, 0.30 Uno sceriffo a New York Metropolitan Police Otroški variete Aktualno: Ristorante Italia Film: La signora scom- parsa (krim., 1938) Nan.: Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarst- vo, Diogenes in vreme Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Dnevnik 2 iz Milana Nan.: Jackie in Mike, nato šport Nan.: Hunter Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Film: Ritomo al Futu- ro 2 (fant., 1989) I figli di Colombo Dnevnik in vreme Film: Špara alla luna CANALE 5 Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) Nan.: La časa nella prateria (i. M. Landon) Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quo-tidiani Variete: Non e la RAI Aktualno: Forum, 15.15 Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo parliamone Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Variete: Bravo bravis-simo Man.: Pappa e Ciccia j Variete: Maurizio Co-stanzo Showr vmes j (24.00) TG 5 vesti 4 | RAI 3 V kioskih, Televideo Šport: ciklokros Kratke vesti iz Milana Proza: Ilgalantuomo per transazione Deželne vesti H Popoldanski dnevnik B Samo za šport Športna rubrika Derby Drobci Dok. oddaja: Geo D. Raffai odgovarja Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiomale Zero Variete: Blob Una cartolina Telefomo giallo Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Italia, 23.40 Allarme in cittš <1 > ITALIA 1 Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Nan.: Lepotica in zver Otroški variete Variete: Unomania Nan.: Happy Days Varieteji: E’ pericoloso šport, Twin Clips, Lo dici tu, 17.25 Mitico Film, vmes šport Variete: Karaoke Film: Gli intoccabili (dram., ZDA 1987, r. Brian De Palma, i. Kevin Costner, Sean Con-nery) Spori: Torkov priziv Odprti studio, pregled tiska in Studio spori Nočni spored TMC Tečaj angleščine Nad.: Doppio imbro-glio, 9.30 Potere Rubrika: Ženska TV Nan.: Doris Day Show Variete: Kosilo z Wil-mo TMC News - Spori Film: La soffiata (krim., ZDA 1979, i. David Niven) Risanke: Zorro Variete: Arniči mostri Rubrika: Zenska TV Vesti: TMC News Pravljica Nan.: Maguy - Concor-so a premi Glasbena oddaja: La piu bella sei tu - Italija proti ostalemu svetu Variete: T’ amo TV (vodi Fabio Fazio) NoCne vesti in vreme Šport: S trike, ribolov na ekranu Film: Stalker (fant., SZ. 1979, r. Andrej Tarkovski, i. Alek-sandder Kajdanovski) Aktualno: CNN News ITALIA 7 Risanke Nad.:Aspettando il do-mani, Čara a čara USA Today News Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi 7 in allegria News Line Nan,: Mississipi, Film: Rag. Arturo De Fanti bancario preca-rio (kom., It. 1980, r. Luciano Salce, i. Paolo Villaggio) Variete: Colpo grosso story Film: II caso «Venere privata» (krim., Fr. 1969, i. B. Cremer) Kino in News Line © TELEFRIULI Telefriuli non stop Kratke vesti Starlandia Nan.: Barney Miller Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika: Črno in belo Nan.: I giomi di Brian Šport in šport 3 Nan.: Anna e il suo re (i. Samantha Eggar) # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi S S Koper Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka Ponedeljkov športni pregled, ponovitev Projekt NLP, ameriška nanizanka Novice Čarobna svetilka, otroški program TeCaj italijanščine Deček Dominic, 11. del Cikaške zgodbe, ameriška nanizanka Slovenska kronika, Studio 2 TV dnevnik Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka Sanchezovi otroci, mehiška drama, 1979; igra Anthony Quinn TV dnevnik Festival avtorske po- pevke, 2. oddaja EEHF Avstrija 1 Ponovitve raznih oddaj Denar ni pomemben, am. komedija Charlie Brown, ris. O 6. evropskem otroškem gledališkem projektu Samson in Sally, nagrajena danska ris. o okolju Mini Cas v sliki Nemška pop kariera Blagoslovljena dvojica Metamorfoze Cas v sliki Šport Slavnostni veder ob otvoritvi igralnice Innsbruck Največja zbirka o zgodovini smučanja Trije veliki avstrij. operni pevci Glasbeno srečanje: Masa v H-molu J. S. Bacha Poročila; 1000 mojstr. BMP Avstrija 2 Princ z otroka Fogo, norv. otroški film V tišini severa, kanadski film,1981 Risanke Cirkuški festival v Parizu Tisoč mojstrovin Leksikon umetnikov My fair lady, ameriški glasbeni film Orientacija Hišni duh, serija Lokalni spored Cas v sliki, vreme Partner s hladnim smrčkom, am. film Prekletstvo strasti, am./kanadski film Aleluja za dve pištoli, it./španski film, 1969 DtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila, TV koledar Zgodbe in Monticella, 17. del Poročila TV šola Mali svet Poročila Ko se svet vrti, 16. del ameriške nadaljevanke Monofon Poročila Slika na sliko Mavrica, ponovitev 3. dela nadaljevanke Poročila Učimo o Hrvaški Malavizija Poročila Zadar, porušeno mesto, izobraževalna oddaja Santa Barbara, 269. del ameriške nadaljevanke Risanke Dnevnik Sartre in njegova doba, 3/4 del francoske dokumentarne oddaje V velikem planu Dnevnik Poročila v nemščini Poročila Sanje brez meja M Hrvaška 2 Južnjak, ponovitev avstralskega filma Loto Dnevnik Državnik novega kova, 14., zadnji del angleške humoristične nanizanke Wynne in Penkovsky, 1/3 del angleške nadaljevanke; po knjigi Grenvillea Wynna »Človek iz Moskve« Tri ljubezni, 12. del švedske nadaljevanke Poezija Horoskop TV spored za sredo @ Madžarska Dobro jutro Cez dan Viljem Tell, francoska serija Poročila Pregled dnevnih dogodkov Kupil bom to žensko, 112. del mehiške serije Svet denarja Varstvo Človekovih pravic Program madž. Zidov VeCerna pravljica, risanka Dnevnik, telešport Dinastija Strauss, 8. del avstrijska nad. Aktualno Car športa Dnevnik IV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 21.45 Težave sester z materjo Ameriška nadaljevanka Sestre Režiserja Roberta Butlerja ^ati Beatrice, vdova ^ J11 glava družine vStiri °drasle ^acajiij ze!o različneP° d°brdaSJpnei®a Alex )e boH l°’izat0 I6 včasih los Za8ledana v pretekla L m6St° dabi žive-pdan)ost. _ ■ri)azna in Geor'g-;ua m uspešna ne2a ® e,lma težave z ?Sljnim možem. draSt0 dabi skrbel za iim ISse predaia sv°- ko 1ipm> medtem vSg , °rgie prevzame va-skleme nase in uži-trPe 3.a m°ža zelo po-Prenaša. Up0r . T le bila vedno Po*mca. Pred tremi le- ti je ušla od doma in zapustila mesto. Zdaj se spet vrača in hoče nazaj svojega nekdanjega moža, kar pa ni več tako preprosto, saj ji ga je medtem prevzela njena mlajša sestra.S tem pa se nikakor ne more sprija-zniti in je zelo prizadeta. Njamlajša Frankie si navadno postavlja visoke cilje, katere pa tudi doseže. Tokrat si je že pridobila sestrinega moža. Štiri sestre se med seboj ljubijo in sov-ražijo. Kljub svojim ose-bnim in družinskim težavam pa vse štiri sku-šajo pomagati materi, ki se je znašal v krizi. Mo-rala bi prodati hišo, v kateri so njene hčere od-rašča-le, vendar ji srce brani, da bi to storila. Zato išče tolažbo v alkoholu. V nadaljevanki igrajo-Svroosie Kurtz, Patricia Kalember, Julianne Phillips, Sela Ward, Elizabeth Hoffman, Ed Mari-naro. Režija: R. Butler. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16,00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00. 21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio plus, 8.40 Minute za smeh; 9,05 Klub uspešnih; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.00 Studio ob 17.00-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za.,.; 21.05 Emergency Exit; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopldne na valu 202; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Kuharski recept; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice;15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.50 Šport; 18.00 Fiesta; 19.30 Stas; 21.00 Od dejanj k besedam; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Jazz. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Žive misli; 10.25 Operne melodije; 11.05 človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 17.00 Vokalna glasba; 17.45 Izšlo je; 18.05 Koncerti; 19.35 Arije; 20.00 Literarni večer; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12,30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8,45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Predsedniški kandidati; 16.40 Skupščinska kronika; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kutur-nega sveta; 18,45 Laser jazz; 19.00 Dnevnik - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10,30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6,30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8,20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8,45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Turistična oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14,00 Želja po glasbi; 14,45 Remember; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus; 16.50 Rock slovar; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Klasika; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8,00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.30 Alpe Jadran; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Mladinski oder: Zlatan lilija (B. Per-tot); 10.20 Orkestralna glasba; 10.30 Poklon Mariju Kogoju; 11.30 Odprta knjiga: Lačni kamni; 11.45 Kantavtorji; 12.00 Otrok in igra; 12.20 Praznični utrinek; 12.40 Ceciljanka '92; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Nad.: Bajke in povesti o Slovencih; 18.40 Orkestri; 19.20 Zaključek, Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 17.45 Pat boam; 18.30 Cest la vie; 20.30 Smeh in glasba, Radio Koroška 6.30-7.00 Marijine pesmi, 18.10 do 18.30 Praznična oddaja. SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 6.30 Poslovni tednik; 7.00 Financial; 7.30 Europa Report; 8.00 novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11,00 Travel magazine; 11.30 Poslovni dnevnik, Financial, Reportaže; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13.30 Novice; 14.00 Inside Eition; 14.30 Serie Noire; 15.00 The Mix; 16.00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19,30 Serie Noire; 20.00 I Spy; 21.00 Inside Edition; 21.30 Media Europe; 22.00 Novice; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP; 23.00 Brief Encounter; 0.50 News Watch; 1.20 Media Europe, Ihe Mix; 2.00 China News Europe. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Mrs. Pep-perpot; 9.55 Playabout; 10.30 The pyramid game; 11.00 Let.s make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 St. Elsewhere; 14.00 E Street; 14.30 Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver; 18.00 Star Trek; The Next Genera-tion; 19,00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Alf; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Teech; 21.30 Murphy Brown; 21.30 Vse razen ljubezni; 22.30 Gabrijelov ogenj; 23.30 Studs; 24,00 Star Trek; : The Next Generation. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Htrostno drsanje; 11.30 SP v rokometu; 13.00 Evrogoli; 14.00 Nogometne zgodbe; 15.00 Tenis: pokal Davis (finale); 17.00 Nogometne zgodbe; 18,00 Evrogoli; 19.00 Biljard; 20.00 Hitrostno drsanje; 21.30 Športne novice; 22.00 Kickboks; 23.00 Boks; 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Aerobika; 8.30 Košarka; 9.00 Konjeništvo; 10.00 Powersport; 11.00 Motošport: Formula 3; 12.00 Aerobika; 12,30 Nogomet; 14.30 Motorni čolni: offshore; 15.30 Hokej na ledu; 16.30 Triatlon; 17,30 Nogomet; 18.30 Snooker; 19,30 Snooker; 21.30 Boks; 23.30 Ameriški nogomet; 1.30 Teniški magazin, MTV 8.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Red Hat and Dance; 10.30 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 MTV Sports; 18.30 MTV Prime; 19.30 Red Hat and Dance; 20.00 Dial MTV, 20.30 Most VVanted; 21.30 Unplugged: Joe Cocker; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Hit List Uk; 3.00 Yoi; 3.30 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11.00 Backfield in Motion; 13.00 Skull-duggery; 15.00 Malcolm Takes a Shot; 16.00 The Perfect Date; 16.55 Coalminer's Daughter; 19.00 Backfield in Motion20.40 Entertainment Tonight; 21.00 Chain of Gold; 23.00 Rambo - First Blood; 0.35 The King of new York; 2.20 Monkey Shines; 4,50 Howling VI: The Freaks. MO VIE CHANNEL 6.00 A Wild Affair; 8,00 Treasure Island; 10.00 TheTruth About Wo-men; 12.00 Oh, Rosalindal; 14.00 Space Ridere; 16.00 White Cradle Inn; 18.00 Voung At Heart; 20.00 Miss Firecracker; 22.00 Dance with VVolves; 1.00 Phantasm 2; 2.40 Why me?; 4.15 Rude A\vakening. PRO 7 5.30 Serije: Fant z druge zvezde, 6.20 Vicki, 6.45 Risanke, 8.20 Neizprosna, a prisrčna, 9,10 Agencija Maxwell; 10.15 Tiara Tahiti (kom., VB 1961); 12.10 Ulice San Francisca; 13,00 Show Billa Cosbyja; 13.30 Primeri Harryja Foxa; 14.20 Inside Out - Genialna ukana (VB-Nem. 1975); 15,55 Neizprosna, a prisrčna: Ko se list obme; 16.45 Risanke; 18.30 Show Billa Cosbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Perry Mason: Umetnost slikanja ; 22.05 Polnočni klici: Mesto izgubljenih duš; 23.00 Groza na gradu Witley (fant., ZDA-VB 1965); 0.20 Poročila; od 0.30 do 3.30: Simon Tem-plar; 1,20 Poročila, 1.30 Vakuza, 3.20 Poročila; 3.30 TisoC milj prahu, 6.00 Jutranji magazin; 8,45 Serije in razvedrilne oddaje; 12,00 Opoldanski magazin; 12,30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Quincy; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18,00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri Časi, slabi časi; 20,15 Mušketirski obroč; 21.15 Oprosti mi; 22.15 Eksplozivno; 23.15 Gott-schalk, nočni show; 24.00 Law and Order; 1.00 Ponovitve: Strašno prijazna družina, 1.30 kdo je šef?, 2.00 Quincy, Hans Meiser, Eksplozivno, 5.40 Enajst 99. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.30 Ponovitve; 10.25 Zlata parada popevk; 11.05 Hribovski zdravniki; 11.55 Kolo sreče; 12,45 TV borza; 13.35 Tenis (Grand Siam Cup '92); 17.05 Pojdi na vse; 17.45 Regionalna poročila; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.00 Šport; 19.20 Kolo sreče; 20.00 Halla Heino; 21.15 Vibes - Nadnaravni lov na žarečo piramido (pust,, ZDA 1987, i. Cindy Lauper); 23.00 TV Spiegel, reportaža; 23.35 Electric Blue; 0.15 Na begu; 1.10 Pregled programa, Videotext, TELE 5 6,40 Vrhunski model; 7.05 Bim Bam Bino; 9.20 Sosedov primer; 9.45 Nevarni zaliv; 10,15 Umik; 10.45 Hop ali top; 11.25 Vrhunski model; 12.00 Divji zahod; 12.35 S prizorišča v...; 13.00 Bim Bam Bino; 16.30 VVildcat; 17.00 Tenis: Grand Siam Cup 1992; 20.45 Umik; 21.15 Hop ali Top; 22.00 Parada (ZDA 1984); 23.40 Boj proti mafiji; 1.35 Zasebne afere Bel Amija (ZDA 1947, i. G. Sanders), STOCKHI PO SVETU HELSINKI.. OSLO...... STOCKHOLM K0BENHAVN MOSKVA.... BERLIN.... VARŠAVA... LONDON.... AMSTERDAM BRUSELJ... BONN...... FRANKFURT... PARIZ..... DUNAJ..... MUNCHEN.... ZURICH.... ŽENEVA.... RIM....... MILAN..... BEOGRAD.... NICA...... BARCELONA BUKAREŠTA... CARIGRAD... MADRID.... LIZBONA... ATENE..... LARNAKA... TUNIS..... ALŽIR..... MALTA..... JERUZALEM .. KAIRO..... MOSKVA O K0BENH, O MINSK LONDON HAMBURG O VARŠAVA AMSTERDAM, O BERLIN * o MUNCHEN O PRAGA O PARIZ 4 0 DUNAJ' J~ ■ ' ' \ LJUBLJANA 1 O BUDIMPEŠTA \_0 ZAGREB ZURICH O MILANO O O buiIaresta SOFIJA O MADRID LIZBONA O ANKARA ATENE PALERMO TRIPOLI VREMENSKA SUKA Nad zahodnim in severnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi priteka k nam v višinah vlažen zrak. BENGAZI KAIRO o topla fronta hladna fronta okluzlja DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.31 in zašlo ob 16.17. Dan bo dolg 8 ur in 46 minut. Luna bo vzšla ob 15. uri 00 minut in zašla ob 05. uri 51 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 1.37 najnižja -11 cm, ob 7.39 najvišja 51 en1 ob 14.45 najnižja - 62 cm, ob 21.21 najvišja 27 cm Jutri: ob 2.19 najnižja -12 cm, ob 8.14 najvišja 53 cn>' ob 15.17 najnižja -67 cm, ob 21.56 najvišja 31 cm. -20/-10C0 20/30 C*____|nad 30 C' -10/0 C' 0/10 C' 10/20 C" megla središče središče ciklona anticiklona ONESNAŽENOST ALPE-JADRAN / OBLAČNO S PADAVINAMI DELOMA KOT SNEG ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije S02 v mikrogramih na m3 7rnlcn • O SALZBURG O SALZBURG GORNJI SENIK GORNJI SENIK o GRAZ' o GRAZ mJ zraka: Ljubljana 24 Maribor 28 Celje 19 Trbovlje £ Hrastnik Zagoije 35 Šoštanj Kritična 24 uma koncentracija SO2 >e 375 mlkrogramov na m3 zraka. VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.... -3/2 TRST......... 6/10 CELOVEC.... -6/-1 BRNIK........ -4/3 MARIBOR...... 1/7 CELJE........... 0/5 NOVO MESTO -1/4 NOVA GORICA -1/7 MUR. SOBOTA 2/7 PORTOROŽ..... 1/12 POSTOJNA..... -5/2 IL. BISTRICA. -4/3 KOČEVJE...... -3/3 ČRNOMELJ... -2/4 SL. GRADEC... -2/1 BOVEC........ -2/3 RATEČE....... -8/-1 VOGEL...... -3/-3 KREDARICA.... -10/-3 VIDEM...... 3/8 GRADEC......... -2/4 MONOŠTER... 2/6 ZAGREB..... 0/8 REKA......... 5/11 pod 10% pod 5 MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA BELJAK BELJAK 44 ** MARIBOR MARIBOR TRBIŽ O o KRANJSKA GORA TRBIŽ O KRANJSKA GORA 10-30% VARAŽDIN O VARAŽDIN O O KRANJ O KRANJ §T ČEDAD VIDEM O ČEDAD VIDEM O O UUBUANj O LJUBLJANA 10-30 30-50% O PORDENONE O PORDENONE N. GORICA N. GORICA ' z-v QtQ OPER O ZAGREB POSTOJNA O NOVO MESTO O NOVO MESTO GORICA ******** STANJE VODA 30-60 50-80% KOPER Višina vode v cm 7. uri: Mura, G. gona: 206, Drava Hc Dravograd: —, Sava Radovljica: 175, Sava HE Mavčiče: Sava Radeče: 422-Sora Škofja Loka. 210, Ljubljanica Moste: 223, Savinja Laško: 226, Krka Pod' bočje: 245, Kolpd Radenci: 226, Soča HE Solkan: —. O KARLOVAC O KARLOVAC O UMAG o UMAG nad 60 nad 80% PAZIN O PULAO PULA n 5-10 m/s V SLOVENIJI: Danes bo oblačno s pa- SOSEDNJE POKRAJINE: Oblačno bo s davinami, izrazitejšimi v zahodnih in juž- padavinami, ki se bodo širile proti vzho- nih krajih. Sprva bo snežilo tudi nekod du. Na območju Alp bo snežilo, po nižinah, meja sneženja pa se bo v južni Sloveniji dvignila nad 1000 m V SLOVENIJI: Jutri bo oblačno z ob- OBETI: V četrtek bodo občasno še časnimi padavinami. Meja sneženja padavine. Na Primorskem bo pihala se bo postopno spet spuščala. Na zmerna burja. Primorskem bo začela pihati burja. nad lOm/s V VEDNOST CESTE / MOKRE IN SPOLZKE HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce Meritve onesnaženosti zraka OVEN 21-3/20-4 : Ce ste razpoloženi za zapravljanje, raje poslušajte prijatelja, ki vam svetuje varCevaje. Čeprav boste novico izvedeli pozno, jo boste s pridom izkoristili. BIK 21-4/20-5 : Ljudje na vodilnih položajih bodo razlog za vaše današnje nezadovoljstvo. Bodite Cim bolj potrpežljivi in ne izzivajte jih z nepotrebnimi besedami. DVOJČKA 21-5/21-6 : Zaupni pogovori vam sicer pomagajo, vendar pazite, da ne razkrijete skrivnosti napačni osebi. Možnosti za študij in razmišljanje so danes zelo izrazite. RAK 22-6/22-7 : Večina dneva bo minila v razmišljanju o skrbeh, vrhunec pa bo popoldanska zagata glede denarja. Vplivna oseba vam bo pomagala do rešitve. LEV 23-7/23-8 : Vasi cilji bodo zaradi partnerjevega uspeha na stranskem tiru. Dan nikakor ni primeren za načrtovanje poslovne prihodnosti, udi popoldan boste naleteli na oviro. DEVICA 24-8/22-9 : VeC kot očitno se kaže potreba po temeljitem načrtovanju proračuna ter zanesljivi evidenci prihodkov in odhodkov. Popoldan še skrbi, večer pa bo lep. TEHTNICA 23-9/22-10 : Ce s sodelavci nikakor ne boste mogli priti zadevi do konca in zato nobena rešitev ne bo prava, se potolažite, ker vam bodo vsaj doma nepričakovano polepšali dan. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Ker se danes s partnerjem ne bosta srečala iz oCi v oCi, poskušajte odgovoriti na vprašanje, ce je vajina zveza sploh vredna vse te zmešnjave. Vmešala se bo tretja oseba. STRELEC 23-11/21-12 : S sodelavcem bosta imela razjicne poglede na zadevo, ki je za oba enako pomembna, zato poskusita ohraniti prijateljske odnose. Pozno zveCer pričakujte klic. KOZOROG 22-12/20-1 : Cez dan se bodo nizala drobna poslabšanja, tisto v zvezi z denarjem pa vas bo dokončno spravilo v slabo voljo. Presenetljivi dogodki bodo pripeljali do prijetnega popoldneva. VODNAR 21-1/19-2 : Tudi življenje doma lahko povzroča neprijetnosti. Včasih vas odgovornosti vlečejo stran od doma, dragic pa zaradi družinskih obveznosti omenjena vaša osebna svoboda. RIBI 20-2/20-3 : S sodelavcem ali zaupnim prijateljem se bosta temeljito pogovorila in načrtovala zmagoslaven nastop v službi. Ustvarjalnost bo poplačana. ZASTOJI BEDAK CELOVE< ZAPRTA CESTA POPRAVILA NA CESTIŠČU VARAŽDIN mehanski integia zbral v polurne vred v sti. .. Meritve s temi,rlS ^ menti so potekale na*a ličnih mestih po Slove ji, predvsem tam, kjer J prihajalo do največ)e° Prve meritve trenutnih koncentracij žveplovega dioksida (S02) v Sloveniji so bile opravljene v zgodnjih sedemdesetih letih. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije se je oskrbel s Štirimi merilniki za merjenje trenutnih koncentracij, v tistem Času pa so s podobnim instrumentom opravljali tovrstne meritve v okolici topilnice cinka in svinca v Žerjavu na Koroškem. Ti merilniki so delovali po načelu električne prevodnosti. Skozi instrument je tekla raztopina, ki se je mešala z zrakom, vsebovala pa je tudi vodikov peroksid. Ta se je z S02 iz zraka v merilni celici spojil v Žveplovo kislino. Prevodnost raztopine je odvisna od Števila prostih ionov, število le-teh pa se ob nastanku kisline precej poveCa. Elektriko prevaja merilno vezje, ki daje električni signal, sorazmeren s koncentracijo S02 v zraku.Trenutne vrednosti koncentracij je ČEDAl UDO GORICA* POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO onesnaževanja zra.^tj Poleg meritev v Ljubi)® O KARLOVAC je bilo največ opravljenih na razti lokacijah v okolici TL . bovlje, nato pa v oko TE Šoštanj. Na vsaki1 kaciji so meritve nekaj mesecev in so skupaj s spremlja*1!s(J. vremena podlaga ia^0-nacijo razmer po P° Cjih nad dolino Save• Danes teh ms