POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
M
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaji. vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki slutijo v social it e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50
san
Štev. 131 e Maribor, sobota, dne 16. novembra 1940 • Leto XV
Duhovno in praktično sodelovanje je najboljši sporazum
Te dni smo čitali v listih! očitke, ki se tičejo hrvaškega gibanja. Očitki najbrže niso najbolj lojalni, vendar pa imajo ne-kan jedra v sebi. Označeni očitek pravi, da je davčni in finančni dotok hrvaške banovine razmeroma neugoden in da je treba napram narodu in z njim voditi realno politiko, ki vceplja narodu čut dolžnosti in pravice do skupnosti. Očita dalje, da narod ne more teh stvari doumeti,, če se goji v njem preveč nacionalnega šovinizma, ki je prav podoben, demagogiji, kadar nima tega cilja, ki smo ga navedli zgoraj.
Ne bomo teh očitkov ne odobravali in ne zavračali, ker hrvaški listi sami poudarjali©, da se mora iz nacionalne ideološke strnjenosti poroditi tudi pozitivna stran hrvaškega nacionalnega kme-tiškega gibanja.
Mi smo o tem vprašanju razmotrivali. Postavili smo ga tako-le:
Upravni sporazum med Hrvati in Srbi je napravljen in se izvaja. Potreben je pa še duhovni sporazum, to je, politični in gospodarski, ki se pa doseže s tem, da se izvede najlojalnejše sodelovanje« Ta sporazum še ni dovršen.
Popolnoma jasno pa je, da partikularni šovinistični nacionalizem (ozko nestrpni) in naj se imenuje kakorkoli, zgoraj navedenega sporazuma ne more pospeševati. Šovinizem je nekaj drugega kakor narodnost. Šovinizem ne pozna mere, kakor se je že deloma pokazalo v sporih glede dobav prehrane, dočim smotrena narodna zavest v polni meri lahko trezno presoja potrebo politične in socialne skupnosti.
Naravno in razumljivo je, da se iskra šovinizma rada razplamti v škodljivi ekstrem (skrajnost), toda trezni in praktični politiki ne smejo nikdar slediti ekstremom, ki lahko kvarijo najboljše namene in najboljšo politiko. Stvarni in trezni politiki morajo ostati tudi ob najhujših ekstremih stvarni in trezni.
Draginja v Številkah
Kakor jo zaznamuje indeks ccn Narodne banke v Beogradu.
Od septembra do oktobra letos je narasel indeks cen na debelo od 106.7 na 115.2 (lani v oktobru 85.3).
Splošni indeks cen na drobno se je v teku enega leta povečal od 86.7 na 121-1, torej za okroglo 40 odstotkov. Splošni indeks cen na drobno je v teku enega leta v desetih največjih mestih naše države narastel od 91.8 na 133.4.
Draginje noče biti kraj. Ako se hoče draginjo zajeziti, potem je treba določi1* najvišje cene za poljske pridelke, surovine in industrijske izdelke, tako pri 'metu, kot pri tovarnarju in trgovcu.
PoMolol
ovem o
Lislcu v Berlinu
Molotov je bil dvakrat s Hitlerjem
Predsednik vlade SSSR in komisar za zunanje zadeve Molotov je dne 14. t. m. zopet odpotoval iz Berlina, potem ko se je v Berlinu dvakrat sestal s Hitlerjem. Razgovori s Hitlerjem so trajali več ur, kar je pa pripisati dejstvu, da govori Molotov samo ruski, Hitler pa samo nemški in sta morala pri razgovorih sodelovati dva tolmača. Razgovori se torej niso vršili med štirimi očmi, kot so pisali listi.
O čem so se razgovarjali in kaj so sklenili, se ne ve, razen kar je uradno objavljeno.
Uradno poročilo iz Moskve pove:
»V času bivanja v Berlinu je imel predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov 12. in 13. novembra razgovore s kancelarjem Hitlerjem in zunanj. ministrom von Ribbentropom. Pri izme-
njavi misli je bil dosežen sporazum gle-! de vseh važnejših vprašanj, ki zanimajo Sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Molotov j je imel v Berlinu razgovore tudi z maršalom Goringom in namestnikom vodje Hitlerja, Hessom. Dne 14. novembra zjutraj je Molotov odpotoval nazaj v Moskvo.
Nemško uradno poročilo se glasi enako in zaključuje: »Razgovori so potekali v ozračju medsebojnega zaupanja in so dovedli do soglasja glede vseh vprašanj, ki zanimajo Nemčijo in Sovjetsko zvezo.«
Nadalje opisuje nemško uradno poročilo še prisrčno slovo med Molotovom in von Ribbentropom na kolodvoru.
Ker so v SSSR vedno bili zoper taj-ino diplomacijo, bodo o vsebini pogajanj
gotovo objavili podrobna poročila. Do tistega časa pa je treba počakati.
»Krasnaja zvjezda« piše: »Izven dvoma je, da pomeni obnovitev osebnega stika in prijateljske izmenjave misli z voditelji nemške politike nadaljnjo poglobitev nemško-sovjetskih odnošajev v interesu obeh držav.«
Angleški listi so mnenja, da je šlo Nemčiji predvsem za to, da bi lahko odpoklicala svojo vojsko s sovjetskih' mej, zlasti pa letala, ki jih nujno rabi za boj proti Angliji. Ostali tisk v Evropi in izven Evrope je mnenja, da je šlo za Turčijo, pa tudi za Balkan, za Darda-nelle in Indijski ocean. Vsekakor pa so bili.-.razgovori z Goringom, ki je "vodja nemškega gospodarstva, namenjeni gospodarskim problemom, predvsem vprašanju obsega dobav iz SSSR.
Angleški napad na italijanske bojne ladje v luki Taranto
Predsednik angleške vlade Churchill je dne 13. t. m. sporočil v parlam&ntu, da so letala angleške mornarice napadla italijansko jnornarico v luki Taranto v noči na 12. november in poškodovale linijska bono ladjo razreda »Littorio« (35.000 ton), ki leži sedaj s sprednjim delom v vodi, nagnjena na desni bok. Linijska ladja »Cavour« (24.000 ton) je nasedla na dno in je od krme do ©klopnega stolpa pod vodo, nagnjefta na desni bok. Zdi se, da je bila poškodovana še ena linijska ladja tipa »Cavour«. V notranji luki sta bili potopljeni dve italijanski križarki in dve pomožni ladji, ki ležita s krmo pod vodo. Dve angleški letali sta bili sestreljeni.
Churchill je nadaljeval: »Bojna ladja »Lito-rio« je spadala med najbolj oborožene bojne ladie na svetu. Do sedaj je bila itaHjaasl«* vojna mornarica na papirju mnogo večja, kot pa angleško brodovje v Sredozemskem moriu-Angleška mornarica ie vabila italijansko mornarico na borbo, toda zaman. Zlato 10 je poiskala v njenih pristaniščih. Dogodek pri Ta-
ietrt milijarde dinarjev bomo morali plafati
Nemčiji na račun predvojnih posojil,
ki smo jih najeli v Nemčiji oziroma se Vr®dnostni papirji teh posojil nahajajo v Posesti nemških zasebnikov, bank in *avodov. Ta znesek bomo odplačali z gobavo življenljskih potrebščin v letu *94l in 1942,	^
j, ^ NorveSke. Iz Švedske poročajo: V norve-^ ern mestu Bergenu je prišlo do velikih de-S^stracij proti Quislingovi stranki »Nasjonal gi ‘H'12*- Radi tega so nemške oblasti pro-®lal 9-V me®*u *n okolici obsedno stanje in po-V	2natna ojačenja nemških vojaških čet.
netj vnem norveškem mestu, Oslo, je prišlo 1,i*čuVnM. do demonstracij v tamkajšnjem gleda-* T V6^'' norveški jutranji dnevnik »Ti-nadaljnjega ustavljen, ker je ^rtiral gledališke demonstracije v Oslu.
(Volksstimme.)
Bitka pri Otrantu.
Angleška mornarica je ob obali Albanije napadla 4 italijanske prevozne ladje, ki sta jih spremljala dva rušilca. Ena transportna ladja je bila potopljena, dve sta se vžgali, tretja je ušla pod žaščito umetnega dima in z njo oba rušilca, od katerih eden je bil za-det.
Na Sredozemskem morju je angleška
Francoski Gabon
v rokah de Gaulleja
Francoska kolonija Gabon v ekvatorialni Afriki je sedaj dokončno v oblasti čet generala de Gaulleja, ki sodeluje z Angleži, S tem je vsa francoska ekvatorijalna Afrika odtujena vladi v Vichyju.
Francosko brodovje odplalo iz Sredozemskega morja.
Švicarski listi poročajo, da je francosko bojno brodovje izplulo iz vojne
Angleško vojno poročilo pravi, da so v noči na 14. november angleška letala napadla tridesetič Berlin, in to v času, ko je predsednik vlade SSSR, Molotov, sprejemal povabljene goste nemške vlade v sovjetskem poslaništvu. Molotov je preživel poslednjo noč v Berlinu
v zaklonišču. Nadalje so bila napadena mesta rentu spada med slavne čine angleške vojne Koln, Duisburg, Dtisseldorf, Gelsenkirchen, Ha-mornarice. Italija ima sedaj samo še tri velike nnover, Wilhelmshafen in v Franciji Calais. —* vojne ladje, kar bo imelo'vpliv na razmerje jjad Anglijo je bilo to noč malo nemških letal. .	 v	Sredozemlju,	ampak	po	vseh	y	je	,bila	zadeta	z	bo,mbo	znaraenita
moči ne samo svetovnih morjih«.
V noči na 14, november so angleška letala ponovno napadla Taranto, Brindisi in Bari v južni Italiji.
Italijani o bombardiranju Taranta
Italijansko uradno poročilo o napadu Angležev na Taranto pravi, da je poročilo Churchilla plod fantazije. Poškodovana je samo ena vojna ladja.
Italijansko uradno poročilo:	Na	fronti pri
Korči spopadi izvidnic, na fronti v Epiru so Italijani preprečili, da bi se sovražnik približal italijanskim postojankam’. Sestreljeni <sta bili dve angleški letali, eno nad grškim ozemljem in eno nad Dračem, ki je metalo bombe. — Italijanski vojni dopisniki napovedujejo pomembne akcije in podčrtavajo izredno delavnost italijanskega letalstva.
Grško vojno poročilo pravi, da se italijanska vojska v pogorju Pindus še vedno umika in so Grki prišli že na albanska tla. Zaplenili so 7.5 cm topove, mnogo havbic, možnarjev in strojnic, ki jih je pustila na bojišči! umikajoča se ita-j Hjanska divizija. Italijanske ujetnike prevažajo z bojišč v Solun.
podmornica potopila eno italijansko luke Toulon in se podalo iz Sredozem-prevozno ladjo, drugo pa poškodovala., skega morja v neznano smer. Iki ti
Letalski boli med Nemci In Analetl
AngleSka letal« nad Berlinom, ko fe Molotov sprejemal na sovjetskem poslaništvo.
potopili 9 ladij tega konvoja, ne pa 38, kot so javili. To je sedaj ugotovljeno, ker so preostale ladje priplule v angleška pristanišča.
Nemci neprestano nad Londonom,
Nemško uradno poročilo naglaša, da so dne 14, t. m, nemška letala kljub neugodnemu vremenu in težkim oblakom metala bombe na Anglijo, in to na železniške naprave vzdolž angleške o-bale. Tri angleška in eno nemško letalo je bilo sestreljeno. Dne 13. t. m. ponoči je divjal nad Rokavskim prelivom hud snežni vihar. Kljub temu so nemška letala napadla London v povračilo za angleške napade. Bombe so padale na doke in tovarne ne samo v Londonu, ampak tudi v Liverpoolu in Coventryju. — Napad Angležev na Berlin v noči na 14. t. m. se ni posrečil, še predno so letala napadla središče mesta, so morala zmetati bombe na predmestja. Bilo je nekaj požarov, škoda pa je majhna.
»Leteče trdnjave« v Angliji.
Zedinjene države bodo v kratkem poslale Angliji svoje »leteče trdnjave«. Ameriški listi pišejo, da bo potem Nemčija čutila vojno mnogo huje, kot pa jo je za časa Napoleona pred 150 leti. Leteče trdnjave lete brez pristanka 4200 km in nosijo 2 toni bomb. (Reuter.)
cerkev na Trafalgar Square. — 2 angleški letali pogrešajo, 15 nemških letal je bilo sestreljenih.
Napad nemile« križarke
Angleška admiraliteta poroča, da je v začetkn novembra neka nemška križarka tipa »Graf Spee« napadla konvoj 38 ladij. Ladje so se razpršile, v bran pa se je postaivila pomožna križarka »Jinbes Bay«, ki je streljala na nemško križarko, dokler se ni potopila. Nemci so
Pred novimi vežjiml boli na grSko-albanskem bollSiu
Umik Italijanov na pogorju Pindus In priprava za ofenzivo pri Korči.
Angleži poročajo, da so bombardirali Drač, Valono in Santa Quaranta v Albaniji, kjer se izkrcavajo angleške čete.
Z naše meje poročajo opazovalci, da se v od" seku Korče pripravljajo Italijani na ofenzivo in da z letali uspešno motiijo premikanja grških čet, ki se morejo vršiti samo ponoči in to po naravnost neprehodnih potih. Nadalje javljajo, da italijanska letalska sila napada ozadje grške fronte in železniške »veze s Solunom.
Na albansko-grški fronti je zavladala zima, v gorah je padel sneg. Vojno čutijo tudi naši Brook-Pappon. Podrejene so mu vse obmejni kraji, Vsled bombnih eksplozij so na sile na Mlalajskem Otočju, V Birmi m marsikateri hiši popokale šipe,	jHongkongU,	.	.i^iu; ,	1
Na Daljnem vzhodu se pripravljalo
V Singapuru je bilo ustanovljeno vrhovno poveljstvo angleške vojske za Daljni vzhod.
Poveljnik je letalski maršal Robert
Boli Srbov za svobodo in ustavne pravice
V	Zaječaru so odkrili spomenik žrtvam timoške vstaje.
Dne 10. t. m. je bilo v Zaječaru slovesno odkritje spomenika žrtvam timoške vstaje. — 1 .meška vstaja je odlomek iboja srbskega na roda za ustavne pravice in svoboščine, ki jih je kratila narodu tedanja dinastija Obrani'.« vicev. L. 1880. je prišel na krmilo režim rnla d:b konservativcev na čelu z Milanom Piro čancena. Nova vlada, ki je bila v resnici dvorska stranka takozvanih naprednjakov, je šla v volitve skupno z radikali, ki so tedaj osnovali svojo stranko. Kanalu je prišlo med obema strankama do ostrih nasprotstev. Tri leta so sc vodili tmed obema strankama hudi boji, sredi katerih je bil ponovno razpuščen parlament in izvedene volitve, dokler ni 1. 1883. pri' volitvah zmagala radikalna stranka. Toda kralj Milan je zaprl parlament in tedaj se je boj prenesel med narod. Vlada je odredila, da se pobere orožje in narod razoroži. To pa je sprožilo nemire. V timoški pokrajini je izbruhnila vstaja. V Knjaževcu je ljudstvo sama v,zelo oiblast v svoje roke. 21. oktobra je vlada proglasila obsedno stanje. Nato je začela brez" obzirno nastopati proti upornikom. Vlada je zaprla ves odbor radikalne stranke. Njegov predsednik Nikola Pašič je pravočasno zbežal preko Donave. Sodišče je ugotovilo, da je samo on in še en član odbora radikalne stranke imel stike z uporniki, ostali pa ne. Kljub temu je sodišče obsodilo na smrt Pašiča in še dvojico članov glavnega odbora radikalne stranke, ostale pa na 5 do 7 let ječe. Razen tega pa je bilo ustreljenih tudi 21 vstašev, ki so jih oblasti prijele v boju proti redni vojski, s puško v roki. Na smrt je bil obsojen tudi še sedaj živeči predsednik radikalne stranke
preživele upornike iz dobe timoške vstaje.
*
Pri odkritju spomenika v Zaječaru je govoi-ril predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki je slavil spomin na udeležence timoške vstaje, rekoč »da je bila to vstaja naroda, ki si je hotel izbojevati svoje pravice in svobodo. — Toda šele 1. 1883., po spremembi reakcionarne vlade, je prišlo do najbolj zlate dobe v zgodovini našega naroda, prišla je doba Petra Osvoboditelja, Petra Karadjordjeviča. V mali, napredni Srbiji je bilo polno svobode, polno pravic, toda tudi polno razumevanja za dolžnosti, polno požrtvovalnosti za velika dela, — Ta Srbija je postala simbol svobode in teženj za narodno zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Zaključil je svoj govor: »Na današnji dan se zacbljubljamo, da bomo našo neodvisnost, našo svobodo in našo domovino varovali. Samo v svobodni domovini pa morejo biti zagotovljene državljanske pravice in državljanska svoboda. Samo v svobodni domovini moremo doseči boljše življenje, boljše razmere in samo v svobodni domovini more človek ohraniti ono, kar mu na tem svetu pripada. Ni je večje dolžnosti, kakor služiti svojemu narodu in velikim narodnim idealom.«
Besede izgovorjene ob priliki odkritja spomenika mučenikom timoške vstaje za svobodo, je čulo tudi socialistično delavstvo in jih odobrava. Iz teh besed je treba izvajati konsekvence in povedati vsem tistim, ki mislijo, da smejo kratiti svobodo socialistično mislečemu delavstvu in iti s prezirom preko njegovih zahtev in teptati njegove pravic*e, ki izvirajo iz načela enakopravnosti državljanov,
Potna Ut. f*o
Aca Stanojevič, toda se mu je posrečilo uiti. da je čas, da s tem nehajo. Več reči res ni Šele 1. 1887. in 1889., ko je bila srbska vojska j treba, ker je to povedal sam ministrski pred-premagana pri Slivnici, je vlada pomilostila! sednik.
Boji v Afriki
Obmejni spopadi.
Iz italijanskih, kakor tudi iz angleških poročil sledi, da se vrše v ž¥friki predvsem letalski spoipadi. Boji se vodijo pri Kassali, ob meji italijanske Eritreje in angleškega sudana. Kassala je angleško mesto v italijanskih rokah. — Mesto Galabad na abesinsko-sudanski meji je že trikrat menjalo gospodarja. Angleži grdijo, da ,je sedaj v njihovih rokah. — V Egiptu je mirno.
Kltafci In Japonci
Umik Japoncev iz strateških ozirov.
Japonska vojna poročila priznavajo umik na južnem Kitajskem in naglaša-jo, da so japonske čete izpraznile južno kitajsko provinco Kvangsi (glavno mesto Naning), ki meji na francosko In-dokino in deloma Kvantung (glavno mesto Kanton) iz strateških ozirov in se umaknile do morskih obrežij, Japonci naglašajo, da jim za operacije zadostuje ozemlje francoske Indokine, ki meji na kitajsko provinco Jiinan.
Bela rasa bo lzpodrln|ena Iz Azije
Švicarska »Volksstimme« piše:
Časopisje poroča, da so si v Rimu in Berlinu Ajriko že razdelili, vendar je pa še treba počakati, kaj bo prinesel nadaljnji razvoj. Med tem pa postaja vedno jasnejše, da se v Aziji bliža oblast belcev naglemu koncu. Indokina je za Francoze na vsak način izgubljena, pa naj zmagajo Japonci ali Kitajci. Britanska Indija bo po končani vojni postala najmanj samostojen dominion. Da bi Nizozemska mogla ohraniti svojo kolonijalno posest, je neverjetno. — Srednja in prednja Azija se bosta prav tako osvobodili imperialističnega varstva — kratko povedano: popolna revolucija bo nastala v razmerju posameznih ras. Velikanske stvari doživlja-1
mo in njih dalekosežnost nam postaja jasnejša. — Spreminja se čas in z njim svet.
Kako^velik je London?
Občinska uprava je v rokah delavske stranke
London ima 8 milijonov prebivalcev. Počez in podolgem meri povprečno po 40 kilometrov. V njegovo trgovsko središče »Ci'ty« prihaja dnevno okrog pol milijona ljudi. V mestu je 50 gledališč, 30 muzejev in galerij, 10 velikih kolodvorov, od katerih ima vsak po 20 peronov, eden poleg drugega, 123 velikih bolnišnic, 16 zavetišč, 212 velikih bank in 171 velikih delniških družb. V normalnih časih je v Londonu 20.000 redarjev (vsi brez revolverja, sablje in pendreka). V mestu izhaja 16 velikih dnevnikov, skoro vsak z milijonsko naklado, med njimi delavski dnevnik »Dayt Herald« s skoro 2 milijonsko naklado, nadalje 480 revij. Pristanišče ob reki Temzi meri 4.203 hektarje.
Kako je s preskrbo prebivalstva v Sloveniji?
Po računih gospodarskih strokovnjakov ima Slovenija zalogo živil za tri mesece. Mesečno porabimo v Sloveniji 200 vagonov živil, ki jih moramo uvoziti. Zadnje mesece pa prihaja vsak mesec saimo po 40 vagonov živil v Slovenijo. To je samo ena petina potrelbne količine. Spričo tega je razumljivo, da bo treba uredbo o normalizaciji nakupov v trgovinah zelo strogo izvajati in še ne vemo, ako ne bodo oblasti primorane, da se bodo poslužile tiste določbe v uredbi, ki pravi, da je oblastem na prosto dano, da za posamezno blago, ki spada pod nadzorstvo, določijo še posebne omejitve glede potrošnje. Ne ve se, ali primanjkuje za dovoz življenjskih potrebščin vagonov, ali pa je nakup tako težaven, da je zato nastal zastoj v dovozu prehrane.
Težave z moko. Prevod objavlja, da je Pri-zad ustavil izdajo dovoljenj za odvoz moke iz Vojvodine. Prevod (preskrbovalna organizacija za Dravsko banovino) bo skušal doseči, da bo Prizad pustil odpeljati moko, ki so jo trgovci '\Zj Slovenije kupili v Vojvodini. Enake težave zaradi moke so pa tudi v samem središču žitorodnega Srema. Sremska Mitroviča je dne 11. t. m. ostala brez kruha, ker peki niso imeli moke. Mlini je niso mogli dobaviti, ker jo je Prizad vso zasegel za svoje namene. Oi
»Politika sporazuma je aktivna za Hrvate«, pravi »Hrvatski dnevnik«. V tem kratkem času so Hrvati dosegli več, kot pa so mnogi pričakovali. V tem je zasluga dr. Mačka in njegovih sodelavcev v vladi.«
Bombaž iz Turčije? Zatrjuje se, da je 1500 ton bombaža že na potu iz Carigrada v neko obdonavsko pristanišče, kjer bo tovor preložen na naše parnike in potem po Donavi prepeljan v Beograd.
V Sovjetsko Rusijo že izvažamo. Kakor se poroča iz Beograda, so na donavske parnike natovorili prive pošiljke blaga, ki smo ga po trgovinski pogodbi dolžni prodati v SSSR. —
V	prvi vrsti igre za ferosilicij. Kdaj bo pa prispel iz SSSR bombaž, ni mogoče reči. T
Nove prijave zavarovancev pri OUZD bodo morali izvršiti vsi delodajalci, ko ibodo te dni prejeli v to svrho potrebne tiskovine.	•
Zavarovanje gozdnih delavcev. Po določilih zakona o zavarovanju delavcev morajo ibrti zavarovani vsi gozdni delavci, pa naj opravljajo kakršnokoli delo (žaganje, sekanje, tesa-nje, spravljanje lesa itd.), ki dajejo svojo delovno moč v najem na podlagi delovnega razmerja, to je, da so zaposleni zaradi, zaslužka. Iz obveznosti zavarovanja so izvzeti samo poljedelski delavci (dninarji, hlapci), ki opravljajo samo tu in tam kako delo v gozdu in je ves les, ki so ga pripravili, namenjen izključno le za porabo v kmečkem gospodarstvu in ne za prodajo. Čim pa ie les namenjen prodaji, nastopi zavarovalna obveznost. Zavarovanju so torej zavezani tudi poljedelski delavci (dninarji in hlapci), ki so v službi pri kmetih, ki sekajo les tudi za prodajo in zlasti še, ako sekajo les za lesnega trgovca.
820 šol je bilo ob začetku leta brez učiteljev in se zato ni mogel začeti pouk. Skupno je brez učiteljev okrog 1800 razredov v vsej državi. Zato je razumljivo, ako je prosvetno ministrstvo odredilo, da bodo absolventi lanskega četrtega letnika učiteljišča peti letnik absol-virali v par mesecih letošnjega leta, sicer praznih šolskih mest ne bo mogoče popolniti. I ti j
Podrl se je podporni zid na železniški progi Trbovlje Hrastnik dne 12. t. m. popoldne. Zru-šek je bil v dolžini 25 m, tako, da so tračnice, ki so položene ob bregu nad Savo, mestoma visele v zraku. Proga ie sedaj za silo popravljena. Zimšek ie nastal med popravljanjem pro* ge, čije podporni zid je popustil.
Neprijetnosti nevtralcev. Nad Bitoljem so dne 14. t. m. letela tri tuja letala, ki pa so izginila, še predno so naša lovska letala vzletela. — Nek nemški bpmibnik je padel 14. t. m. ponoči v kantonu Schwyz in se raztreščil. Posadke niso našli.
Kongres Nemcev iz obdonavskih držav
bo spomladi. Vodja Nemcev v Jugoslaviji, dr. Janko, je bil v Berlinu na posvetih s Hessom iu voditeljem SS oddelkov ter nemške policije Hitnmlerjem. V Jugoslaviji -Jjodo ustanovili Nemci otroške vrtce in plačevali vrtnarice iz svojih sredstev.
O	škodi vsled potresa v ozemlju romunskih petrolejskih vrelcev pišejo turški listi, da so petrolejske čistilnice Canipina ustavljene. Petrolejska skladišča, tanki in prometne naprave v Bacoju in Bustenariju so uničene Petrolejski cevovodi med Ploestijem in Giurgiu ob Donavi ter med Ploestijem in Konstanco v Črnem morju so na več mestih, pretrgani.
Kakšna je usoda donavske komisije? V času potresa je zasedala v Bukarešti donavska komisija, sestoječa iz zastopnikov Nemčije, SSSR' Madžarske, Slovaške, Jugoslavije in Bolgarijo ter Italije. Člani te komisije so gotovo stanovali po bukareških hotelih. Nič se pa še ne ve, kako so prestali potres. Kaikor znano, je večina velikih hotelov v Bukarešti v razvalinah.
V	Italiji bodo kurili od 1. decembra naprej in potem še 100 dni, nato se stanovanj ne bo smelo več kuriti. a o-.„ . .»m Utk c»-
Zaposlitev tujcev v Nemčiji. Nemški statistični (podatki izkazujejo 900.000 inozemskih delavcev. V kmetijstvu je zaposlenih 550.000, ostali v indutriji in drugem gospodarstvu. —j Med tujce se očividno prištevajo tudi držav--« liani protektoratov.
Stroga kazen zaradi druženja z ujetniki. Kot poroča nemško časopisje, je sodišče v Kasselu obsodila dva Nemca v starosti 19 in 20 let na šest mesecev ječe. Obtoženca sta neke nedelje igrala skat (posebne vrste igra) z nekim poljskim ujetnikom; tudi sta si pustila striči lase od poljskih ujetnikov ter sta jim kupovala pivo. |CT|0 r»	mn	.
Aretacija profesorja Langevina, Iz Francije poročajo, da je bil na zahtevo vlade V Vichyfu aretiran svetovno znani učenjak prof. Lange-vin, član francoske akademije in sodelavec Curiejeve. Kot vzrok aretacije navajajo, da se je pred kratkim pri nekem predavanju zavzemal’ za »ohranitev francoskega duha«. — Langevin je star 67 let.
Nova Francija in prodaja perutnine. »Volksstimme" poroča, da se sme v bodoče perutnina, domači zajčki in divjačina na Francoskem prodajati le tiste dni, ko je prepovedana prodaja drugega mesa.
120 tovornih ladij enotnega tipa grade Anglijo v Zedinjenik državah. 63 ladij ameriške trgovske mornarice bo prodanih Angliji.
Kanada ima dovolj žita. Kanadski minister za poljedelstvo je te dni izjavil, da ima Kanada toliko žita. da samo z letošnjo količino lahko preskrbuje Anglijo za tri leta.
Mraz v Sibiriji. Te dni je padla temperatura v vzhodno-sibirskem mestu Jakutsku na dvajset stopinj pod ničlo, v Sigansku pa celo na 33° pod ničlo.
„delai/oUa HolitiUa" ne du&iva mAomU su&ue-Mij, vato cavttai Mitoihitto. takoj!
A. M. de Jong:
[3
Čuden tecltot/Mlc
.OTROŠKA LETA MEREYNTJEJA G E YS E N A*
Ako bi mirnejši vaščani ne bili o tem obvestili župnika, ki se je sedaj pojavil na bojišču, bi najbrž ne bilo ostalo mnogo celega od napadene hiše in v njej razmeščenega pohištva. Stari župnik se je zapodil v sredo divje vreščeče družbe in jih zmerjal z beštijami, nepridipravi,' tolovaji in zločestniki, potem pa jim je zapovedal, da se takoj razidejo na Svoje domove, Presenečepi in nenadoma streznjeni vaščani so se mrmrajoč in zmerjaje razšli, razjarjeni župnik pa je še zavpil za njimi:
»Ali vas ni sram, malopridneži?! Ali se na tak način postopa z grešniki?- Potem bi moral tudi jaz priti k vam sem in vam razbiti okna!«
Temu ni imel nihče kaj oporekati, razen Pinke Tester, ki je premeteno vzkliknil:
»Au, au, gospod župnik! Saj vendar ne smete izblebetati skrivnosti, ki jih zveste v spovednici, kaj?!«
»K vragu s teboj, ali boš držal tvoj jezik, stari grdi šimpanz!« se je togotil župnik, toda vsi so opazili, da se je silno premagoval, da se ni začel še sam smejati. Kljub temu pa so se lepo izmuznili drug za drugim in krenili v krčmo, da si privežejo dušo, saj se je vendar šlo za nekaj izvanrednega, za kar se je izplačalo zgubiti par besed. Župnik pa je vstopil pri prepašenem cerkovniku in pozneje ga je videl nekdo v razgovoru z voznikom. Naslednjega dne je bila hiša prazna; plemenita dvojica je ob polnoč-
nem soncu izginila. V soboto zvečer je Pineke Tester v brivnici Pri Sjaanu Heiligerju pred zbranimi poslušalci recitiral pesem, ki jo je bil sam zložil in čije pomenljiv in lepo rimajoči se refren se je glasil:
In Siiskova roka je v cerkvi nabiralnik praznila in A,ntje je do glave si dvigala krila.
In hajderidaro-o! In hajderidaro-o!
In kahlo je zlila nam na glave zato!
Pesem je imela predoren uspeh. V nedeljo jo je pela vsa vas in sicer edino le to pesem.
Toda župnik je bil brez cerkovnika in je moral sam, skupaj z ministrantom, opravljati vsa dela. To je trajalo sedaj že skoro dva tedna in je bilo za starega moža res pretežko. Mereyntje pa se je počutil čisto dobro. Povsod je lahko pomagal; z dolgo palico, na kateri je bila pritrjena lučka, je smel prižigati in ugašati sveče na malem stranskem oltarju. Smel je polniti srebrna vrča z vinom in vodo. Včasih ga je vzel župnik s seboj v zvonik, kjer je potem zvonil; zjutraj ob osmih, opoldne in popoldne ob petih. To zvonenje je vedno nehalo z neverjetno prijetnim guganjem na močni zvonovi vrvi, nato pa je sledil oddih, med katerim se je mogel razgledovati po prostrani pokrajini, tja do daljnjega obzorja, kjer sta se stikala nebo in površina svetlikajoče se, široke reke.
Zdihujoč se je župnik dvignil.
»Pojdi, Mereyntje«, je rekel, »greva doli. Ako mi hočeš okopati steze na vrtu, ti bom dal pet centov.«
Mereyntjejeve rjave oči so vzplamtele. Pet centov . . , Gospod župnik je bil v resnici dober mož! Vedno, ob vsaki priliki, je skušal človeku napraviti veselje. Hlastno je odgovoril mali:
»O, da, prosim, gospod župnik!«
»Torej pojdiva. Idi ti prvi. Ako bi slučajno padel, bom padel vsaj na mehko.«
Obotavljajoč se, je stal Mereyntje pred temno luknjo. Potem se je ozrl v župnika nad njim, ako res hoče, da bi šel on naprej. Mereyntjeju se hoja v tej temi ni dopadla. Tu in tam so vzplahutali netopir1 iz temnih kotov. In ako je šel človek prvi, se mtf r zdelo, kot da so si baš njega vzeli na piko. Za žuP nikovim hrbtom se je čutil mnogo bolj varnega.
»No,« se je muzal župnik, »daj! Naprej! malo, če ne bo poprej večer, predno prideva do’1*
Previdno in oklevajoče je stopil mali s svojo no" žico na prvo stopnico.
»Saj ne boš zašel,« ga je dražil župnik- »Ako pa bi slučajno udarili po tebi, jih boš pač ud®n* nazaj.«
Preplašeno zroče dečkove oči so iskale župnikov obraz. On pa se je smejal, majaje s svojo modro glavo in rekel:	,■	.
»Ti si mi res mali bojazljivec, Mereyntje. Saj vendar ni nobenega človeka v zvoniku. Netopirji pa s bolj boje tebe, kot pa ti njih- Daj že, daj, naprej Pusti, bom šel jaz prvi.«
Počasi sta stopala po stopnicah navzdol. Mereyny je je hodil kolikor je mogel tesno za župnikom. 1» hoja navzdol je bila res pustolovska in nič kaj Prl' kupna. Nikdar ni hotelo biti ne konca, ne kraja za' vojev na teh polžastih stopnicah; komaj je človeK prišel iz enega črnega kota na ploščad, kamor J® skozi majhno linico prodirala slabotna luč dneva, ž se je odprlo novo črno peklo. Stopnice je bilo tre naravnost iskati z nogami; v temi je bilo	.
razločiti samo bele župnikove lase, in človeku s zdelo, kot da bi plavali v zraku.
ftašiU kmm
TRBOVLJE
Smrtna žrtev noža. Žalosten primer pijane podivjanosti mladega fanta se je odigral v ne-^ne '0. t. m. ob pol 11. url zvečer v bližini -gostilne Sušnik v Trbovljah. Ta večer jev namreč popival mladoletni Jože Stnodič v gostilni Sušnik ob glavni cesti Trbovlje—Zagorje. Ko so prišli njegovi prijatelji ob 10. uri v gostilno, so našli tam že pijanega Smodiča-, ki je že imel	v gostilni nož	v rokah	in	grozil
z njim svoji	poznejši	žrtvi.	Prvotno	je	Smo-
®c skušal napasti Grilca Jožeta, ki se mu je Pa pravočasno umaknil. Ko je zapustil Zupanc ^avne| gostilniške prostore, mu je sledil Smo-dič. Ze v gostilniški veži in med vrati sta- se ruvala, potem iPa zapustila gostilniške prosto-*,e- V bližini	kapelice	pri gostilni je	pa	nenadoma zadal	Smodič	Jože	svojemu	prijatelju
Zupanc Janezu tri vbodljaje z navadnim žep-nim nožem, enega v desno nogo, enega v le-vo roko. enega pa- v levo stran prsi. Ta za-oc*liaj je bil smrtonosen, ker je bilo ranjeno Srce. v neposredni bližini je bil Hrastel Oto, Pozneje pa Grilc Jože. Ko je ranjenec obležal, s9 Sa vsi trije, z morilcem vred zanesli v bliž-nJ° kolonijo k njegovim staršem, kjer je pa ysled dobljenih ran izdihnil. Sličen primer se na tem kraju zgodil že pred leti in je pri-Piseti zgolj slučaju, da takrat ni bilo smrtne 'žrtve. Obstoja uredba, ki prepoveduje gostilni-carjem dajati mladoletnim alkoholne ipijače. To uredbo bo treba izvajati in sicer strogo. Sedaj nekateri zavijajo svetohlinsko oči in pozivajo kulturna in izobraževalna delavska društva k delu. Mi pa pribijemo: Delavska kulturna in izobraževalna društva naše smeri so orala v Trbovljah ledino. Preobrazile so ves dostopen delavski element, da so taki sramotni primeri divjaštva v primeri z deželo zares redki. Oni Pa, ki po toči zvonijo, so pa tem društvom nasprotovali in jih javnosti prikazovali kot ne-varne za red in državo.
. V znamenju kulture. Dramatični odsek »Vza-!6rnnosti« je dne 9. in 10. t. m. vprizoril igro pekarski« z velikim uspehom. Režiral je s. Malovrh. Igralci in režiser zaslužijo pohvalo za trud, občinstvo pa za številen obisk. — Za to Prireditev so bili nalepljeni lepaki po vseh Jvovljah in tudi v koloniji »Posetie«. V tej koloniji trdijo pristaši »Slovenca«, da imajo °ni večino. Zgodilo pa se je, da so lepaki po vseh kolonijah ostali nedotaknjeni, v tej koloni pa so bili vsi potrgani. Tudi kultura — na Svoj način.
ZAGORJE OB SAVI
SK »Svoboda« si je povabila v goste za 10. e*n- prvaka ljubljanskega 11. razreda, moštvo »Litija« Ker je moštvo »Svobode« v dobri ,0r*ni, se je tudi to pot pokazalo, da je vred-f?°> da zastopa zagorski nogomet. Saj je svo-1T,Wte2jega nasprotnika z lahkoto odpravilo kar z 11:0. Moštvo si je v letošnji jesenski sezoni priborilo tudi zasavsko prvenstvo H. razreda. Razlika golov iz jesenskega tekmovanja je 27:3 v prid »Svobodi«. Mladim nogometašem želimo tudi za naprej mnogo uspehov. — Družnost!
KRANJ
. .Čevljarski pomočniki, Sekcija SDSSZ sklicujmo sestanek za čevljarske pomočnike in Stebriče. Gre za izboljšanje mezd in kolektivno ™Sodbo. Vsi na sestanek, ki bo v nedeljo, dne *'• novembra ob 9. uri dopoldne.
“rotltuberkulozna liga je v preteklem letu ®fav marljivo delovala. Tako je ugotovil občni ““Por, k; se je vrjji ob pj£|j u(jelež-bi članov Pretekli teden. Preiskav je bilo izvršenih 7885, piskov na domu po zaščitni sestri 274. Liga ?’ ie znala dobiti toliko sredstev, da ima ob Koncu leta še nekaj denarja na razpolago, da-je med letom imela izdatke in je dajala tu-Ql Podpore tuberkuloznim.
? TTT B L J A N A
Vse je treba vedeti. »Slovenski dom« se je benci dobili v 1. 1935 priznan Gospodov dan, zaletel v podjetje, ki urejuje notranjost »Ba- 6 dni službe v tednu >po 12 ur. Ta službeni red
tove« palače, ker so delavci delali v nedeljo, Vnetem govorniku nedeljskega počitka ie postregel »Slov. narod« s podatki o nedeljskemu delu na stavibi nekega zelo ver-
je bil razveljavljen in službeni čas po potrebi podaljšan. Istočasno so bile ukinjene 10 odst. doklade za žene, za nadure in za službo na kolodvoru pa je bilo določeno din 2 na uro.
nega pristaša »Slovenskega doma«^— K temu i Tako se sedaj prebijamo skozi dragiajo, ki je bi mi še dostavili, da smo trošannski usluž-lvsak dan večja. fe. m	n- ** fc-.
MARIBOR
Več razumevanja za šolsko mladino
V zadnjem času je slišati vedno več kritike na račun šolske mladine, ki je morda deloma upravičena. Starši in vzgojitelji se pritožujejo, da šolska mladina ne uboga in se že v zgodnji mladosti raje zanima za vsa druga vprašanja, le za učenje nima smisla itd. Do neke vrste morda te trditve držijo, na splošno pa menda vendarle delamo veliko krivico mladini, ki najbrž prav tako trpi, kakor roditelji in vzgojitelji. Mnogo premalo se zavedamo, da dorašča današnja mladina v popolnoma drugačnih okoliščinah, kakor pa smo doraščali mi. Rane, ki jih je prizadejala bivša svetovna vojna človeštvu v teh dveh desetletjih miru, še niso zaceljene, v kolikor lahko povojno dobo smatramo, da je bila sploh mirr.a. Le malo je bilo v Evropi držav, ki so se do izbruha sedanje vojne lahko posvetile iProsvetne-,mu in vzgojnemu delu naroda. Vedno znova so grozili izbruhniti vojni konflikti, zaradi česar so se narodi oboroževali, domala nikjer pa ni bilo na razpolago kreditov za šole in drugo prosvetno delo. Mnogo hujše pa so na mladino vplivale politične razmere in neurejena socialna vprašanja. Večna borba za skromni obstanek, za košček borega kruha in strah pred brezposelnostjo, so bila vprašanja, s katerimi so se morali baviti roditelji. Beda in pomanjkanje na eni strani, na drugi strani Pa neizmerno razkošje, je bil odraz vse povojne dobe. V tem ozračju pa so se morali vzgajati naši otroci, zato ni čuda, ako je tudi njim ta nesrečna doba zasenčila mladost. Nikakor torej ni prav, da za vse to sedaj delamo odgovorno deco, ki se pač ne ftiore znajti, kakor se ne morejo znajti v teh časih niti odrasli ljudje. Sedanja doba zahteva zato od vzgoii-
danja draginja tare prav 'tako starše, kakor tudi vzgojitelje, zato postajamo vsi skupaj vedno bolj nestrpni in se ne moremo s tako vnemo posvetiti vzgoji otrok, kakor bi bilo to potrebno. Učiteljem in profesorjem bi bilo treba nujno, nujno zboljšati plače, ker le človek, ki mu ni treba od jutra do večera misliti, kako bo preživljal svojo družino, se la-hko posveti svojemu poklicu v Polni meri. Vsa ta in še nešteto drugih vprašanj moramo torej vpoštevati, kadar govorimo o učnih uspehih osnovne šolske in srednješolske mladine. — Te dni se je vršil nek roditeljski sestanek, na katerem je nek vzgojitelj med drugim navedel, da so v nekem razredu tukajšnje srednje šole od 56 učencev sposobni samo trije, da- bi obiskovali in s iPridom dovršili srednjo šolo. Lahko si predstavljamo, kako zapre-paščenj so bili starši nad to ugotovitvijo. Nekateri so skušali ugovarjati, zopet drugi so prosili za nasvete, kaj naj ukrenejo, da bi se to obupno stanje izboljšalo. Zalegli pa niso niti ugovori, prav tako tudi niso dobili starši nikakšnih poučnih nasvetov, kako naj pomagajo vzgajati svojo deco, da bo dosegla lepše uspehe v šoli. Menimo, oa takšni roditeljski večeri ne morejo koristiti ne šoli, prav tako pa tudi ne roditeljem oz. otrokom. Priznavamo, kakor smo zgoraj navedli, da je morda delorfla upravičena kritika na račun šolske de-ce, nikakor pa ne moremo verjeti, da je stvarna slika res tako porazna in da jo je prizadeti vzgojitelj naslikal le pod irtisom bolnih razmer,	v	katerih	se danes	nahajamo.	Priporočljivo	bi	bilo nekoliko več	zaupanja	v samega
sebe	in	končno	tudi v Jo,	da bo človeštvo slej
ko prej	vendar	le prebolelo tudi te	bolne po-
teljev mnogo več potrpežljivosti in ljubezni do.jave, ki grozijo upropastiti vsak napredek, tega vzvišenega poklica. Vsi pa vemo, da se-'kulturo in civilizacijo. — Več roditeljev.
Tako se draži krompir. Krompir na mariborskem trgu ne sme biti dražji kot din 1.60 za kg. Te dni pa čitamo v listih inserat, da nekdo v ljutomerskem okraju ponuja krompir po din 1.75 Pri odvzemu — vagonskih pošiljk. Kaj pomaga maksimirati ceno krompirju v Mariboru, ako pa se izven Maribora lahko prodaja po višjih cenah. Potem se seveda ni čuditi, ako blaga ni.
Zopet pomanjkanje sladkorja. V zadnjem času se mali trgovci zopet pritožujejo, da ne morejo dobiti dovolj sladkorja, dasi bi ga sedaj, ko je 'Podražen, moralo biti dovolj na razpolago. Tovarne baje imajo dovolj sladkorja na zalogah, nabaviti pa se ga ne da zaradi tega, ker primanjkuje 'tovornih vagonov. Naše železnice so že dalj časa tako preobložene s tovornim prometom, da je morala železniška uprava menda zaradi tega ukiniti precejšnje število osebnih vlakov na raznih progah. uA
Pri Hutterjevlk zgradbah začenja llkof. — V sredo zjutraj so se prikazale na vrhu zahodnega dela Hutterjeveiga stanovanjskega bloka okrašene smreke, ki so se prav prešerno smejale v vetru in jutranjem jesenskem soncu. Hutterjevo stanovanjsko kolonijo med Prešernovo in Ciril Metodovo ulico gradijo namreč tri mariborske stavbene tvrdke, Nas-simbeni, Kiffinann ter tv. inž. Jelenc & Šlajmer. Slednja je imela v delu zahodni del in ga je prva dovršila-. Sedaj oiPravljajo le še postranska dela. 2e ta teden pa bosta končana tudi srednji in vzhodni del, ker delajo tudi
TRŽIČ
. Da je volk sit in koza cela. Podjetje Bom,	.
le vsem žagarskim delavcem sicer povišato1,oz,n° v n°Č m je vsled tega stavba nad petim "jezde. morajo pa sedaj vsi delavci plačati nadstropjem močno razsvetljena. V soboto bo stanovanja, Iu£ in kurjavo, kar so imeli prej!'1ie,/da ze ',kot cele, stavbe Vprašanje je pa, zastoni. Tako ie ostal volk sit, koza pa cela. če bo gradnja ze prihodnje leto pripravljena za
10 pa ni nitrat,- __________
n‘kaka rešitev socialnega vprašanja. krav° drli s svedrom?
JESENICE
Zvočni kino Radio predvaja v soboto in ne* Oeljo ob 8. uri zvečer in v nedelio oh 3 uri Dopoldne krasen planinski veleiilm »Usoda v
!tof Stf1-V n^ejoob 5. uri popoldne in v gnedeljek ob 8. ur. zvečer predvajamo kraji glasbeni velefilm »Rapsodija« Med dojki velik kulturni film »Vsemlrska raketa« stojV°Jni tednlk- — S1 1 velefilm »Kralj pu-
'lovcev«.
^ Zopetna otvoritev stare trgovine. Vse/m občilom je gotovo še v spoiminu, na kak način ^Prišlo do zatvioritve Časlove trgovine, ki je J^ojala 36 let. Njegorvi bivši idejni prijatelji i fia na dokaj umeten način speljali na led, ®r ie povzročilo celo vrsto pravd. Prijatelji ? še na drug način olaijšali posestvo g. Časi a ^Hubami onkraj groba. Sedaj je g. časi do-J* renoviral trgovske lokale in bo v krat-v;n ' m°rda že 1. decembra, zopet otvoril trgo-liem j ,asln“n vodbtvom, da pokaže prijate-kim i le niso u^naJi- Obrnil je hrbet ne-St>' kf°apm za vedno, ker jih je predobro
<olin ’ *	™ pravi; da ie ludi 'v teh krogih
LAŠKO
t,
'na »šentflorjanska«,
Upamo, da bo takoj'pridobil' vse
»danje odjemalce ter mu želimo čim več
^^nja javnost
cenie, ker je pretrpel toliko krivic
vselitev, ker bo težko dobiti iz inozemstva razni materijal za notranjo opremo, zlasti centralno kurjavo in podobno. Tvrdka Potočnik izdeluje mizarska dela in mora napraviti samo okenskih okvirjev čez tisoč. Za zidarji pridejo torej v poslopje obrtniki. Med tem časom pa bi bilo tudi primerno, da uredi občina okrog poslopja netlakovani cesti, ki so ju zlasti pred sreskim načelstvom vozniki izdolbli prav v strugo. Tudi visoki kostanji, ki segajo skoro do 5. nadstropja, he spadajo več tja in jih bo treba nadomestiti z nižjim drevjem, ki je že zasajeno na vzhodni in severni strani, ki pa je 'tudi letošnjo zimo večinoma pomrznilo.
Gradbena dela na stavbi nove gimnazije v Magdalenskem predmestju naglo napredujejo in bo stavba verjetno že 1. decembra pod streho. Ako bo na razpolago dovolj kredita, bo nova gimnazija prihodnje leto že popolnoma dograjena in opremljena.
Ali je pri nas tudi tako? Te dni smo čitali v »Jutru« popravek oo. minoritov v Ptuju, ki da v svoji fari vsakega mrtveca katoliške vere pokopljejo z duhovnikom in zvo-nenjem pa najsi bo reven ali bogat, ako Plača an neplača. Kadar je pogreb naročen s tremi, gredo gotovo trije, kadar pa pogreba nihče ne naroči, najbrž ne gredo trije gospodje za krvi -u" ,Yendarle. Kako pa je glede tega v /ViariDoru. Kako se pokopavajo na Pobrežju umrli reveži, ki jih pripeljejo iz bolnišnice na ondotno pokopališče? »,	*	-■‘•»t »m
Zaradi pretepanja In trpinčenja živine je bil prijavljen pristojni oblasti nek voznik, ki je odvažal zemljo z zemljišča ‘ * " stu, kjer grade novo stavbo.
»»elcda: lJ®Peh<
^čenie	,na'	bo	v	/a-	odvažal	zemljo	z	zemljišča	ob' državnem"ino-
Predavanje »Vzajemnosti« se bo vršilo v ponedeljek, dne 18. novembra ob 20. uri v dvorani na Ruški cesti 7 (na dvorišču). Predaval bo novinar Jaroslav Dolar o »Balkanu tekom treh tisočletij«. Ker je snov zelo zanimiva, vabimo člane in prijatelje našega društva, da se udeleže prvega predavanja v tej sezoni, ker se otvoritveno predavanje s. Petejana pred dvemi tedni ni vršilo.
Ljudska univerza. Na humorističnem večeru, ki bo v petek, dne 15. L m. v Ljudski univerzi v Mariboru, nastopi poleg urednika »Totega lista« B. Podkrajška in pisatelja Ivana Roba tudi Franc Milčinski-Ježek
Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih (primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo, dne 17. novembra g. dr. Turin Ivan, Maribor, Linhartova ulica, št. 12.
Društvo »Šola in dom« v Mariboru bo imelo svoj občni zbor v. ponedeljek, dne 18. novembra ob 20. uri v mali dvorani »Narodnega doma«. Na dnevnem redu je tudi predavanje g. prof. St. Sile o temi: Sovzgoja ali koedukaci-ja- dečkov in deklic na srednjih šolah.
Dobrodelna akademija za pomoč revni mariborski mladini bo v soboto, dne 16. t. m. Sodelovala bo mladina vseh mariborskih šol in sicer bo prireditev ob 15. uri z izbranim otroškim sporedom, ob 20. uri pa z umetniškim programom za odrasle, s pevskimi violinskimi in baletnimi nastopi. Akademija se bo vršila v »Sokolski dvorani«. Vstopnice v predprodaji pri Zlati Brišnik.
Narodno gledališče. Petek, 15. nov.: zaprto. Sobota, 16. nov. ob 20. uri: »Na cesaričin ukaz«. Red C.
V nedeljo popoldne se vprizori na ljubo okoličanom in vsem, ki ne morejo med tednom k večernim predstavam v gledališču Senečičevo zelo zabavno tragikomedijo »Nenavaden človek« ob znižanih cenah. Zvečer pa se ponovi Zelo zabavno opereto »Na cesaričin ukaz«.
Ker je ponaredil tombolsko karto in je na ta način nameraval priti do glavnega dobitka- gasilske tombole v Središču, je bil pred tukaj-šnjim okrožnim sodiščem obsojen 21 letni Ivan Hržič iz; Mihalovcev na 2 meseca in 15 dni strogega zapora ter 240 din globe, pogojno za dobo dveh let.
STUDENCI PRI MARIBORU
Novi dravski most. Pred leti je občina Studenci nameravala sporazumno iz mariborsko občino graditi most, ki nai bi vezal Studence s koroškim predmestjem. Načrt tu/kajšnje občine je bil projektiran iz smeri Ciril Metodove ulice v Koroško predmeslje in bi bil po mnenju strokovnjakov najcenejši. Teimu načrtu je takrat ugovarjala mariborska olbčina z izgovorom, da smatra Ciril Metodovo ulico za autopromet preozko in zato neprimerno. Tekom časa pa je ta projekt izginil z 'dnevnega reda, V- V* Razvidno pa je, da je nujno potrebno, pri sedanjem prometr io zadevo vzeti v pretres, ker b® to v korist prebivalstva. Za pripomniti je, da se vprašanje priključitve tukajšnje občine k Mariboru vedno bolj debatira, ker bi to pri gradnji mosta gotovo igralo pomembno vlogo. Kakor vedno, se nekateri ljudje tej ideji z vso silo upirajo in protivijo, dočim drugi smatrajo, da bi bil veliki Maribor finančno, gospodarsko in socialno nekaj drugega,- kot pa je sedanje stanje.
POSLEDNJE VESTI
Italijansko vojno poročilo: Dne 14. t. m. so
bila italijanska letala zelo zaposlena v Afriki. Med Kreto in Aleksandrijo so napadla 13 angleških parnikov. Eno ladjo so poškodovala, eno potopila, ostale razpršila. Nadalje so metala bombe na vojno luko v Aleksandriji in zadela neko angleško križarko. Ponoči so napad ponovila, zadela z (bombami voijašnico in pristanišče. Vsa letala so se vrnila.
Nemško vojno poročilo: V noči na .15. t. m. so angleška letala napadla Berlin. Toda samo ostm jih je prodrlo nad mesto. Bombe so padale največ na predmestja, nekaj jih je padlo v sredino mesta. Zanetile so večje požare in porušile več stanovanjskih hiš. Mrtva je ena oseba, ena pa ranjena. Sestreljena so bila nad Berlinom 3 angleška letala, 3 ,pa med potjo. Angleški polet je omogočilo lepo vreme.
Angleško vojno poročilo: V noči na 14. in tudi v noči na 15. november so bila angleška letala nad Berlinom. To je bil sedaj 31. napad. :— Na Taranto so angleška letala ponovno me* tala bombe v noči na 14. november. Ker je bila mesečina, so opazili letalci vsako ladjo. Zadete so bile velike bojne ladje. Istočasno je bilo 7 požarov, eksplozije s.o se vrstile ena za drugo.
Grško vojno poročilo: Dne 14. t. m. je bilo živahno na vsej fronti. Vjetih je ibilo 200 itali-ianov. Grki sa izvršili več protinapadov. Na Korčo in Argirokastro v Albaniji so grška in angleška letala metala bombe. Na letališčih so zadela več letal.
Romunski ministrski predsednik Antonescu je dospel v Rim. Listi ugibajo o vzroku njegovega potovanja in so mnenja, da se Romunija šc naprej trudi, da bi dobila nazai del pokrajin, ki jih je morala odstopiti Madžarski.
V Egiptu je umrl Nahas paša, vlada je odstopila, dan po otvoritvi parla/menta, ki iga je izvršil krali Faruk s prestolnim govoromi. (DNB.)
Francoski kapital, ki je blokiran v Zedinjenih državah bo deloma porabljen za nakup živil za prebivalstvo na Irancoskem otoku Mar-tinique, ki leži blizu ameriške obale.
Eksplozije v Zedinjenih državah. Na en dan so se pretekli teden pripetile v treh različnih tvornicah streliva eksplozije. Tvornice so blizu druga poleg druge. Vojni minister Kmox je izjavil, da vzrok eksplozij ni bila sabotaža.
25 parski drobiž bodo polagoma jemali iz prometa in ga nadomestili z novci iz bakra in aluminijastega brona.
Vreme bo oblačno, na zahodu dežetvno in hladno.
Iz CeSk«
Ženske v organizacijo, »Norodni Prače«, praški delavski dnevnik, prinaša -poziv ženskam za vstop v strokovne organizacije, ki pravi: »Z vstopom v strokovno organizacijo in delovanjem v njej zgubi ženska občutek slabosti in negotovosti. Ob misli, da je tudi ona del velike organizačne celote, postaja samozavestnejša in sigumejša v obrambi poklicnih in življenjskih vprašanj. Ve, na koga se lahko nasloni in opira. Treba ie tudi dobre volje in premagati boječ-nost, ki ni z ničemur upravičena.«
V »DTJ«! »Narodni Prače« poziva dela'vsk° mladino, da vstopa v DTJ (Delavsko Telovadno Zvezo), ki v omejenem obsegu še vedno deluje, kot tudi »Sokol«. DTJ skrbi za telesno in duševno vzgojo delavske in naimeiščeniske mladine. Posebno skrb posvečajo vaditelji in vzgojitelji -obrtnemu naraščaju, saj so vaditelji pri dnevnem delu >v tovarni in v telovadnici v stiku s to mladino. V telovadnicah se ravno tako dobro razumejo med seboj, kakor prt vsakodnevnem delu, pri strojih. Najštevilnejše so zastopani v »DTJ« kovinarji, in ima »DTJ« svoje najboljše kadre v industrijskih, kovinarskih in rudarskih okrajih. Talfn se po izvršenem delu najraje shajajo mladi in stari v »DTJ«, pri telovadbi, športu in v delavskih gledališčih. List vsled tega poziva starše, da pošiljajo svojo mladino v »DTJ«.
Rudolfinnum vrnjen za nemške kulturne svrhe. Minuli teden je bila v Pragi otv-orjena v stari umetniški dvorani »Rudolifinuana« nemška knjižna razstava, katero je otvoril SS sku-pinovodja K. Frank, ki se je v svojem govoru spominjal časov češkega političnega terorja, ko so v češko-moravski prostor tihotapili Hitlerjev »Mein Kampf«, Opozarjal je nadalje na pomien razstave, ki kaže, kako ije Češka in Moravska skozi stoletja rasla z materno nemško zemljo. — Razstava je v poslopju, ki je moralo poprej skoro dve desetletji služiti mnogobesednemu češkemu parlamentarizmu, kjer so odkrili kulturno suženjstvo in uničevanje sudetskega nemštva, prepovedovali so nemške knjige, uvoz nemške literature in časopisov in se je moral govornik sam boriti proti temu duševnemu pretganjanju, ki je hotelo postaviti kitajski zid proti kulturi rajha, — Razstava je simbol veličine nale dobe in zmagovitega orožja nemškeiga duha.« DNB.
Nemški tečaji med uslužbenci. Praški listi javljajo, da češko delovno ljudstvo po vzgledu ostalih slojev popolnoima razume zgodovinsko nalogo, ki se ji ne -more izogniti in se je zaradi tega delavstvo in namešičenstvo v oigromnem številu prijavilo v tečaje nemškega jezika.
Minister dr, Goebbels v Pragi. V torek, dne 5. novembra je prišel na večdnevno bivanje v Prago na obisk k protektorju von Neuratbu minister propagande dr. Goebbels iz Berlina. Naslednji dan je bila na Glavnem trgu velika manifestacija nemškega narodno-socialističnega delavstva, -pri kateri je spregovoril dr. Goeib-bels, a zvečer se ie udeležil predstave »Prodane neveste« v Narodnem divadlu.
Divje kostanje in posušene koprive je z veliko vnemo nabirala in prinašala v šole mladina, nabira pa tudi star papir, gumo, staro železo in kosti ter dobiva za to primerno plačilo. Z izkupičkom si deca kupuje potrebščine za šolo, nove knjige in podobno.
Cene za popravilo obutve se glasom1 opozo-ritve najvišjega urada cen niso povišale; čeprav je izšel novi cenik o cenah kožnih izdelkov, veljajo torej še naprej določene cene iz meseca marca. ČTK.
Stran 4.
»BEUAVSRA POMIKA*
'Štev. 13T,
Veliko Izbiro lesenshesa blasa
za moške obleke in plašče, damske kostume in plašče, hubertuse, oficirske in železničarske uniforme ter
v češki in angleški kvaliteti po znano nizkih cenah krojaške potrebščine dobite samo v Maribor, Ulica 10. oktobra (pri glavni policiji
Češkem magazinu
Nočno delo v pekarnah končno-veljavno prepovedano
Z uredbo o preskrbi prebivalstva s kruhom je bilo zabranjeno delo v pekarnah pred 4. uro zjutraj in odrejeno, da se sme prodajati kruh šele ko je en dan star. S tem je rešena ena glavnih zahtev pekovskih pomočnikov, (ukinitev nočnega dela.
Delodajalska združenja so začela akcijo za razveljavljenje te uredbe, vsaj za pondeljek. Nekateri pekovski mojstri so kar na svojo pest začeli kršiti uredbo.
Zveza živilskih delavcev Jugoslavije je zaradi tega ponovno posredovala pri pristojnih ministrstvih. Ministrstvo za trgovino in industrijo je sedaj z odlokom št. H-39141 od 29. oktobra 1940 odredilo, da ostane ukinitev nočnega dela v pekarnah v veljavi, ker z ozirom na prepoved prodaje svežega kruha ne obstoja noben razlog za ukinitev te naredbe.
V	Mariboru in Ljubljani so mnogi pekovski miojstri kršili prepoved nočnega
Francosko časopisje danes
dela ob pondeljkih in sicer — kakor je ugotovljeno z oprostilno sodbo okrajn. sodišča v Mariboru in po poročilu »Slovenca« (št. 260 z dne 12. novembra 1940) z dovoljenjem bana, ki je na to pristal do rešitve vloge pekovskih mojstrov s strani ministrstva za trgovino, ta rešitev je sedaj prispela in mislimo, da se noben mojster ne bo več hotel \ izpostaviti nevarnosti, da bo v slučaju1 kršitve nočnega počitka plačal kazen do din 25.000.—.
Bivši madžarski komunistični voditelj prispel v Moskvo. »Exchange Telegraph« poroča, da je bil madžarski komunistični ivoditelj Mathias Rakosi na podlagi posebnih (podajanj, ki so se vršila med Moskvo in Budimpešto, izpuščen iz madžarskih zaporov in je Se iprispel v Moskvo. Rakosi, ki je M za -časa vlade Bele Kuhna komunistični ljudski komisar na Madžarskem, ter poveljnik neike aTmije, se je nahajal neprestano 15 let v ječi. Zdaj bo Rakosi prevzel v Moskvi neko važno funkcijo.
MEŽICA
50 letnico rojstva je praznoval s. Karel Potočnik dne 10. t. on. v ožjem krogu svoje rodbine, prijateljev in znancev. Jubilant je vsem rudarjem v Mežiški dolini znan kot prepričan in odločen socialistični borec, ki je desetletja stal v prvi vrsti našega političnega in kulturnega gibanja ter bil kot zaveden delaivec tudi eden izmed prvih v vrstah strokovnega (gibanja. Zavedal se je, da je v znanju moč, zato ie neprestano spopolnjeval svoje znanje in duševno obzorje, čital in širil <je socialistično literaturo in je še danes zvest naročnik naše »Delavske Politike«. Svojim sodrugom je bil zato lahko vedno dober pomočnik in svetovalec. Rudniško delavstvo iga pogreša, odkar mu je težka živčna bolezen, posledica napornega dela, onemogočila, da bi bil še naprej ostal med miim in ie moral v prezgodnji pokoj. Življenje je bilo tudi za tega našega iborca težka preizkušnja in je še danes. Vedrega duha in dobre voLje pa kljubuje vsem nevšečnostim, trdno prepričan, da bo prej ali slej zmagala ideja, za katero se je boril in se še bori, da bo zmagala socialna demokracija. Jubilantu želimo, da 'bi ostal v naši sredi do skrajnih mej življenja, vzgled mladim, ki naj bi ga posnemali! Družnostl
»Za čast in kri«. Dramski odsek ».Vzajemnosti« je zopet pokazal svojo marljivost, z uprizoritvijo T. Hristove drame »Za čast in kri«, v režiji agilnega s. Zupanca. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena. Mežičarji so se pokazali. Na splošnjo željo občinstva se je igra ponovila pred polno dvorano. To pot je dramski odsek nastopil z več novinci, ki so pa kljub temu odigrali svoje vloge zelo doibro in posrečeno. Seveda je žel največ priznanja naš stari igralec Presenc Maks, v vlogi potepuha (pozneje Karl Bukovnik). Tudi njegova hčerka Anica (Bluder Milka) ni dosti zaostajala za njim, samo je bila pretiha, kar 'bo v bodoče popravila. Pl. Boris Bukovnik (Ladinik Andrej) se je prav dobro vživel v svojo vlogo, tako tudi njegova žena Magdalena (Presenc J.), ki je odlično zaigrala. Nad vse pričakovanje je bil nastop novinke (Vaidl Štefka) v vlogi uboge žene in je dobro podala svojo vlogo kot strežnica pri Bukovniku. V 1. dejanju 4. prizora ie bil tempo prenagel in zato igra težko razumljiva. Izvrstno je igrala (Mlinar Polda) v vlogi gospe svetnikove Kališnikove, Enako se je odrezal tudi (Lešnik Rudi) v vlogi Krue marja, drugega državnega tožilca, ki je tako trdo postopal z ubogim potepuhom, kljub temi, da je bil zaljubljen v njegovo hčerkico Anico. Dober je bil tudi (Šahman Slavko) v vlogi Grmiča, jetnišikega paznika. Tudi pisar in policaj (Kupmajer Pepi) se je kot novinec dobro odrezal, imel pa je precejšnjo treimo. Dninar (Pudgar Rudi) je bil prav dolber. Hudo-oisk Joško, ki je to pot igral kaznilniškeg* kurata, je bil originalen tip, ki je znal sočutno posredovati in tolažiti vse olbupance. Ko bo zgubil tremo, bo ttkli ibolj Tazločen v govorjenju. Scenerija je bila času in okolšči-nam primerna, maske izborne. Tako je publika
iiiiHi^l!iiiŠliH:n!!!f!sniiiU!ili!''!!ilH>ISil{|HI!SlilUH{IIBIt!ll!ilitU!nRISIi!UUtl!!UIIli Zvočni kino Pobrežje 16. in 17. novembra
»Kapetan Dvek“
z dodatkom žurnala In smešnlce
zadovoljna odhajala, igralcem pa je bil obisk v plačilo za njih trud. Režiser je skrivnostno zaupal, da nam bodo igralci v doglednem času ■postregli z nad vse smešno burko »Drzni pla-vač«.	D-ik.
Odborova seja »Vzajemnosti« bo v nedeljo, dne 17. t. m. ob pol 10. uri dop. v »štibelcu« gost. Toiff. Udeležba obvezna. Družnostl
ZABUKOVCA
Le ne z ostrogami. Pri nas imamo nekega mladega paznika, ki vedno misli, kako bi delal red pri našem delavstvu in mu včasih vpričo delavcev ta opazka tudi glasno uide iz ust, tako, da se upravičeno bojimo, da bi mu! to večno premišljevanje ne škodilo. Svetujemo mu, da začne delati red kar pri sebi. Tisti bori košček kruha, ki ga še ima naš delavec danes za malico — pa naj ne bo gospodom kamen spodtike. V občevanju z delavci naj bo bolj stvaren in obziren, pa bo lahko pokazal jamskemu obr ato vodstvu isto proizvodnjo, kot nje' govi g. tovariši na drugih izmenah, ne da bi se mu bilo treba jeziti, češ da mu delavci nalašč nagajajo, in mu tudi ne bo treba nekoga, da bi vedno bdel z budnim očesom nad n:im in branil njegovo avtoriteto, ki si jo sam ne zna pridobiti. Zmota je misliti, da se avtoriteta najlažje pridobi na ta način, ako se ljudi vzipodbada. — Še konj se počasi privadi na ostroge in postane top. Torej le več uvidevnosti napram delavcem, pa Ibo takoj boljše.
Rudarji.
SLOVENSKA BISTRICA
Smrt kosi. Dne 7. 't. m. je umrl v 84. letu s. Valentin Tramšek. Pokojnik ie dolga leta delal v tukajšnji tovarni bakra. Da je bil pokojnik zelo priljubljen, med delavci, je pričal njegov pogreb, katerega se je udeležilo delavstvo ■/. godbo »Vzajemnosti« na čelu. Družini naše sožalje!
Poverjenlški odbor »Delavske Politike« ima
v soboto, dne 1. decembra ob 8. uri zvečer sejo v gostilni Pernat Matilde. Vsi in točno!
SELNICA OB DRAVI
Čedna 'zjava. Na dopis objavljen 29. oktobra v »Delavski Politiki« je izjavil netk zmagoslavni izdajnik: »Nam gruntarjent ne bodo gospodarili berači, dninarji in delavci. Mi plačujemo dačo, siromaki komaj živijo in bi še radi z nami na občini gospodarili.« Kdo ima več glasov v občini,	i	»t	-»	*•
» ^ Kdo plačuje davek na potrošnjo, ki tvori velik, če ne največji del občinskih dohodkov?
V švicarskem dnevniku »Volksstimme« piše Fernand Frantz o današnjem časopisju v nezasedeni Franciji. Iz članka Posnemamo:
Odisejada francoskega časopisja je pričela z evakuacijo Pariza. Veliki dnevniki so se pričeli seliti na- jug1 dežele. Ta selitev je bila zelo dramatična, kajti komaj si je kak časopis (Poiskal novo streho, že so se kraju približevale nemške čete, in zopet je bilo treba bežati. Vlada se je selila v Bordeaux, z njo vred vodilni dnevniki, čez nekaj časa je bilo treba zopet bežati v Clermont Ferraud.
Ko se je francoska vlada preselila iz Clermont Ferranda v Vichy, je časopisje ni sledilo. V Vichyju namreč ni nobene večje tiskarne, uredništva so torej ostala v Clermont Fer-randu in z njimi vred tudi del cenzurnih obla-stev. Trenutno izhajajo v Clermont Ferrandii: »Paris-Soir«, »Oeuvre« (razume se, da imata oba dnevnika miselno spremenjeno uredništvo!), »Petit Parisien«, »Temps«, »Jour«, »Pe-tit Journal«, »Figaro«, tednika »Candide« in »Journal de la Femme«. V Limogesu se tiskajo »Journal« in »Action Francaise« ter katoliški »Croix«. V Lyonu izhajata »L’Auto« in »Ma-rianne«, (ki je bila sedaj ustavljena), v Marseillu pa »Gringoire«.
V	treh tiskarnah v Clermontu, kjer zdaj tiskajo večino pariških dnevnikov, vlada strahovita stiska. Zato ni čudno, če je nekega dne izšel »Jour«, na katerem je bila natiskana druga stran »Petit Journala«. V eni izmed tiskarn,
kjer tiskajo kar pet dnevnikov, se vršijo sej< uredništva radi pomanjkanja prostora kar n dvorišču in uredniki ter sodelavci imajo svoje pisarne kar v bližnji kavarni. Da se ta tiskarna nahaja v neposredni bližini norišnice v Clermont Ferrandu, pravzaprav nič čudnega ni... Razume se pa, da je to dejstvo vzrok brezštevilnim smešnicain.
Veliko je pa francoskega časoiPisja, ki ni preživelo junijskega viharja. Predvsem je treba omeniti tiste liste, ki niso hoteli slediti po peti »Nove Francije« in so bili za nadaljevanje odpora, to so »Ordre« in »Epoque« ter katoliško demokratična »L'Aube«. Prenehali so izhajati tudi socialistični listi z glavnim organom »Populaireom« vred. Izginili so tudi brezbarvni listi kot »Intransigeant«, »Excelsior« in} »Paris-Midi«.
Na novo je začel izhajati »L'EffQrt«, ki ima podnaslov »socialistično glasilo« in je nekak »Populaireov« naslednik. Vsekakor pa je »Lr Effort izredno umerjen socialistični dnevnik in glasilo desnega krila socialistov. Nov časopis ie tudi glasilo bivšega ministra za informacije1 Frossarda »Mot d' Ordre«,
Kako pa je z literarnimi revijami? Velike« tudi v inozemstvu znane, tedenske revije »Can-f dide«, »Marianue« in »lllustration« po kratkem' .presledku zopet redno izhajajo. .Bralec lahko
I	spozna, da literarni nivo teh revij ni padel, kar še zlasti velja za »Reviie de Peux Mondes«. ki skuša rešiti duhovni obraz Francije iz težke' omotice.
KULTURNI PREGLED
»Knjiga za vsakogar«, I. zbirka: Povesti Maksima Gorkija. Izšel je prvi snopič na 48 straneh, ki io izdajajo Cvetko Zagorski in tovariši in ki prinaša Gorikijeve črtice: Nekoč v jeseni, Starka Izergil. Pesem o burjevestniku ir. začetek Gorkiievega življenjepisa, posnetega po znani knjigi Gruzdeva. Prva zbirka bo obsegala pet snopičev po 48 strani krajših Gor-kijevih del, tako 8a b,o cela prva zbirka obsegala 240 strani. Naročnina za celo zbirko zna" ša le 12 din, posamezni snopiči pa se prodajajo po 3 dinarje. Tiska jo Ljudska tiskarna, naroča pa se pri upravi Maribor, Sodna ulica 26-111.
Gorkijeveh del poznamo Slovenci razmero-zelo malo, čeprav smo se z njim seznanili že leta 1905 v antologiji ruske moderne.ki jo je •priredila Minka Govekar jeva in ki nam je na 100 straneh dala štiri Gorkijeve novele. Leta 1910 je Fedor Gradišnik izdal štiri Gorkijev«* povesti v posebni knjigi. Leta 1912. je v prevodu Etbina Kristana izšel klasičen Gorkijev socialni roman »Mati«, ki ga je izdal delavski list »Zarja«. Po svetovni vojni smo dobili roman »Mati« v novem prevodu, razen tega pa
še Gorkijevo »Detinstvo«, roman »Troje«, socialno kmečko povest »Poletje« in zbirko novel »Karamora«, ter »Deveti januar«. Mnogo,; drobnih Gorkijevih del je izšlo tudi v podlist-j kih različnih delavskih časopisov in v revijah. Vse to pa je mnogo premalo, saj je 'bil Gorki izredno plodovit pisatelj in bi njegovi zbrani spisi napolnili nad sto zajetnih knjig. Zato iskreno pozdravljamo inicijativo naših mladih, da so začeli izdajati to zbirko Gorki-jevih krajših del, ki jo je občinstvo z veseljem* sprejelo in je že v par dneh bila potrebna druga naklada prvega snopiča. Z več strani je bila izražena želja, naj <bi izdajatelji tudi v drugem zvezku nadaljevali z Gorkijem, ker je zanj mnogo več zanimanja, kakor za ostale pi" satelje, ki jih »Knjiga za vsakogar« še namerava prinašati. To bi bilo tem lažje, ker je Gor' ki ravno v svojih drobnih delih skoraj neizčrpen in tudi najbolj svojski. V Beogradu sta se kar dve založbi lotili izdajanja Gorkijevih zbranih del: »Nolit« ie dozidaj izdal Že tri se' rije, vsako po šest debelih 'knjig in bo z izdajanjem še nadaljeval. Postanimo torej tu(V mi Slovenci častilci Gorkija, (glasnika nove dobe, zagovornika vagabundov, bosjakov, ter vseh ponižanih in razžaljenih. — T. M.
Delavski pravni svetovalec
E*
Hill
»DRAVA«
ika
Vsakovrstne
odpadke papirja In cun|
kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah
b. Železnik
trgovina vseh vrst surovin (telefon 27-43)
Maribor, PobraSJc, Cankarjeva 16 likgtnbila: Kiritm, lapalBka ia mmI PIsItkc-TrltOa t. (Ossliatil)
£3 C3 Pi*
SgeJkj
SSSlslBKS
Maribor, Sodna 1, v lastni palali
Domsčl zavarovalni zavod — zavaruje za smrt In doživetje — za doto In gospodarsko osamosvojitev — za rento, starostno preskrbo, preužltek, pokojnino — denar zavarovancev (njihova premijska rezerva) je varno naložen.
Kdor želi sebi in svojcem dobro, se zavaruje pri .Dravi* 1 Zahtevajte prospekte in obisk zastopnikovi
Stanovanjska zaščita (Slovenski Javornik)
Vprašanje’: Hišni lastnik mi je odpovedal stanovanje, ne da bi imel za to vzrok in bi moral iti jaz 1. decembra na cesto, čeprav sem najemnino redno plačeval. Ali ne velja sedaj zopet stanovanjska zaščita?
Odgovor: Temeljem ministrske naredbe z dne 17. oktobra 1940 »Službeni list« št. 86 z dne 26. oktobra 1940 se stanovanja in lokali ne smejo več odpovedati brez zakonitih razlogov, ki jih našteva ta naredba v čl. 1. Odpovedati sme hišni lastnik le: 1. Če so stanovanjc ali poslovni prostori potrebni njemu samemu ali njegovim oženjenim sinovom ali omoženim hčerkam za osebno stanovanje ali za opravljanje pridobitnega dela; 2. če je treba poslopje porušiti, da se sezida novo; 3. če najemnik ne plača dolžne najemnine najpozneje v 1 mesecu po zapadlosti: 4. če najem-
Proda se stara, dobro ohranjena Kuhlnla.
Horvat, Maribor, Glavni trg 3
SE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH
Rokavice, nogavice, pletenine, bliue, jopice, sviterje, žemperje (lastni Izdelki). Volna, preja za strojna ročna dela. Komblneže, modrčke, srajce svilene in flor nogavice itd. Oblekce, platno., odeje, predpasnike, rute. Blago, perilo za ženske, moške, otroke. Slvilske potrebščine, galanterija.
OSET »MARA«, Koroška cesta 26 (Poleg tržnice — Vodnikov trg).
nik kvari stanovanje in ga sploh uporablja zoper pogodbo, ali ga oddaja zoper pogodbo v podnajem; 5. če je življenje najemnika ali nje' govih sostanovalcev ali podnajemnika v stanovanju pohujšljivo. ali če s svojim vedenjem stanovalci otežujejo v stanovanju ali na dvorišču bivanje drugim v hiši; 6. če se najemnik ali njegov rodbinski član obsodi radi kaznji-vega dejanja napram hišnemu lastniku ali njegovim rodbinskim članom izvzemši, če je bil najemnik izzvan, sani žaljen ali napaden. — Odpovedi, ki so bile podane doslej in še niso Pravomočne, se presojajo po tej uredbi. Ce nf podan noben tak razlog na Vaši strani, je odpoved Vašega stanovanja nedopustna. Če ste dobili sodno odpoved, morate vložiti v 8 dneh pri sodišču ugovore in ponuditi dokaze, da ni podan noben zakonit razlog za odpoved. Vsa- | ka pogodba, ki je sklenjena zoper predpise te naredbe, je nična.
Krzna
vsehvrst,izdelave, popravila in moderniziranje plaščev, jopic i. t. d. Solidne cene in točna izdelava!
ŽELEZNIK
VALENTIN
MARIBOR
Kopališka ulica 2
Damske plaSČO najnovejših modelov,
volno, ročna dela itd. priporoča LAMA
Maribor, Jurčičeva ulica 4 J
la kmzoretl Maja tn metale 'Mo* Jelen v Mariboru. *-> Tiska Haitsko tiskarna d. d v Maribora, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.