Listek. Slovenci na Vestfalskem. Piše o. Kasijan Zemljak. Homberg ob Renu. Kdo veliko potuje, zna marsikaj povedati. No, tudi jaz nabasal sem svojo torbico — kaj je vse smuknilo v njo, ne povem —, da grem nekoliko po svetu. Pa kam? A, naS Ijubi »Slovenski Gospodar* me je že izdal. Kot znani mračnjak, prisopihal sem v torek, dne 15. t. m., ravno o polnoči na ljubljanski kolodvor. Tu pa je Sumelo kakor v panju; nad 300 graničarjev prežalo je na vlak, da obrnejo hrbet nehvaležni domovini, šli so v Ameriko. Obup jim je gledal iz obraza, siromaštvo iz borne obleke. Bog jim daj srečo! Kakor mi je dan pozneje vedel povedati sprevodnik od Inomosta proti Feldkirchu, bili so zadnjih 14 dni vsi vlaki polni amerikanskih izseljencev. — Komaj zasedem voz v Beljaku, priCne se neznatno človeče — s «Graz. Tagblattom* v roki — repenčiti nad napisom voza sosednega vlaka «Prag— Laibach«, čeS, glejte kako Slovani skuoaj drže! Reva uboga! Že na Tirolskem pri Liencu videl sem na njivi čuden prizor: dve brhki Tirolki vlekli ste plug. kakor dva vo- lička, in menda njiju oče vladal je železnega konja. Prekrasno je mesto Brunek z lepo okolico. V Inoraostu bi moral skoraj še enkrat študirati mateAatiko in druge imenitne vede. Voznik namreč odložil me je kar v gimnazijskem poslopju; hitro mi puhne nasproti neljubi zrak in popiham \o brzih korakov, kamor spadam. Kako priietno bilo je tukaj bivati mej brati. Res, frater povsod brate ima. Ogledal sern si novo cerkev sv. Nikolaja, jedno najlepših v mestu. Videl tudi «zlato strešico«, katero so pred kratkim prenovili za 11 tisoč goldinarjev. Pot vodila me je nekaj časa potem iz Buhsa do Konstanca na Švicarski zemlji; pa naj slavno ljudovlado še tako hvalijo, moram vendar priznati, da tako slabo se Se nikjer nisem vozil kakor tukaj. Kaka sprememba, ko prestopim na nemško železnico. Ljudje postrežni, vozovi lepi, cena primerna. Cez drn in strn smo od todi drvili proti Darmstadtu. Vlak je na pn gi prevozil 36 predorov. Prekrasno se vzdiguje na nekojih mestih na Virtemberškem železniska proga; divno lepi so bili pač zdaj holmi po Virtemberškem in Pfalci. Cvetoče čreSnje se vrste s rudečo breskvijo; nad bujnirni vinogradi pa dolge njivp, cvetoče repe zavite v rumeno-zlati plašč. Vsaka ped zemlje je tukai skrbno obdelana. V Majncu na kolodvoru pridruži se nam eleganten gospod, ki nas s prav sladkimi besedami povabi, naj mu delamo družbo do Kolina. A Janez jo je skupil! Povedal sem mu, da idemo kamor nam drago, in pobrisal jo je! To je bil morda že jeden onih, ki razne tiče love; a mi smo mi. — V petek imel sem srečo maševati na grobu ostankov sv. Treh kraljev v stolni cerkvi v Kolinu. Vspodbudno vedli so se verniki v hiši božji. Klečati sera videl irnenitno oblečenega gospoda pred groborn Gospodovim, molečega z razprostrtimi rokami. Zvonika sta — ako se še nista postarala — vedno 157 m visoka. Toda naprej! V Oberhautnu čakal nas je na kolodvoru vrli rojak, ki me je tudi spremil na prvo postajo v Homberg. Ljubeznjivo me tukaj sprejme častitljivi gospod pastor (župnik), ki je izkusil vse stiske nenaškega kulturnega boja. A vedno je Bogu hvaležen, da je ravno Vsemogočni po tem boju ojačil nemške katoličani. V soboto vabil sem po koloniji slovenske delavce, katerih biva nad 500 tukaj, naj pridejo k slov. službi božji. PriSli so radi, a ž njirai še mnogo Italijanov, Slovakov in Cehov. Čehi so tukaj duhovno najbolj zapuščeni, bogoljubno delo storil bi češki duhovnik, da jih obišče. V nedeljo popoludne 20. t. m. bil }e za Slovence cerkveni govor in slov. pete lita- nije. — Slovenec \e rojen pevec. — V sredo končam tukaj in odidem v Marksloh in Hamborn, kjer me čaka blizu 1500 Slovencev. Pravljica o Dizmu, desnem razbojniku. I. Noč je bila črna, ni bilo zvezdice na nebu. V puščavi Sur med Arabijo in Egiptom je razgrajal grozen vihar, bati se je bilo, da kar odnese kočico, ki je daleč od ljudskih bivališč samovala v pusti planjavi. V tej hifiici je bivala postarna ženica z nagrbančenim osornim obrazom ter se grela ob ognjišču, pogledovala na zibelko, v kateri je bilo bolno dete. Pa kdo prihaja v tem groznem viharju z lučjo proti ko6i, v viharju, ki je strašen celo za divjo zver? Prišli so do bivalisča. »Odprite, za božjo voljo, odprite! Prenočite mojega soproga in moje dete!> Tako se je glasilo nailo iz ust utrujene mlade žene, ki je bila sicer jako priprosto oblečena, ali videti vender le čudovito mila in veličastna. Taki morajo pač biti angelji, ako pridejo v človeSki podobi na zeinljo. «Bodite kdor koli», odgovori starka, ne da bi se dala kaj motiti, <idite dalje; ta hiša ni gostilna.» «V imenu Boga Abrahamovega, Izakovega in Jakobovega, odprite nam!» se zvonko razlegne prejšnji glas. Sedaj ie vstala starka: »Gorje potniku, ki stopi tu noter!» Tako je govorila, ko je odpirala vrata. Vendar jo pogled na veličastno ženo presune tako, da za korak stopi nazaj. Pred njo je, dasi tega ne ve, sveta družina, bežeča v Egipet. Mileje govori: «Ko vas vslišujem, pahnjeni ste ob enem v pogubo; žena sem razupitega roparja, ako se on vrne, ne uidete smrti.» Med tem je odprla vrata. Jožei, privezavSi osla, stopi v kočo z Marijo in božjim detetotn. Gospodinja vrže nekoliko suhljadi na ogenj, ki vzplapola v tako ljubkem plamenu, da je borna koča naenkrat nekako čudovito razsvetljena. Dete v zibeli, pozabivSi svoje trpljenje, se smehlja Jezušfieku. «Ne vem, od kod ste», pravi na to starka, «ali od kar ste pod našo streho, dobro mi je nekako pri srcu, in moj deček je z menoj srečen.* II. Zunaj je tema postala še bolj črna in vihar ni nehal besneti. Pa čuj, zopet se trka. <Zena, odpri, hitro odpreti!* Tako kriči za- povedujoč osoren moški glas. Prestrašena se klicana zgane. «Bog pomagai! To je moj mož. Kam naj vas skrijem?» Med tem vstane Marija, da jej Jezusa ter gre roparju odpret. Ropar vstopi dežja premočen ter z naropanim obložen. Zagledavši Marijo jezno pogleda svojo ženo, kakor bi hotel reči: Od kod pa ti nepovabljeni gostje? «Ubogi popotniki!* razlaga mu žena, »katere je ujel vihar. Sprejela sem jih ter raislim, da nam prineso srečo.> Ropar se ostro ozira na tujce. Pa glej čudno premembo! Z brado zaraščeni obraz se jame priiazno smejati. Zapre vrata ter odgovori: «Bodite pozdravljeni!» Rop vrže v kot, sleče mokro obleko ter pravi: «Zena, ali nimaš nič jedila?* — «Še ie nekoliko kruha, sadja in pa četrt srne», odvrne roparjeva žena, vstane ter hoče Mariji podati Jezusa, da bi prinesla te reči. «Ne!» pravi Marija, »pusti, da to jaz storim.» Vsi so jedli. Samo roparjeva žena je ostala z Jezusom pri zibeli svojega sina. Ali to ji ni delo britko, kajti srce ji je veselja poskakovalo; tako srečna še ni bila nikoli. Po večerji se vsede ropar zopet k ognju. Obraz se mu potemni, ko pogleda od svojega sina na Jezusa. «Oh», pravi Jožefu, «ko bi bil moj sin tak, kakoršen je vajin!» «Bolan je tedaj!» odvrne Marijin soprog, opazivSi na dečku grdih ran. Oče vzdihne: «Bolan, da! StraSno bolezen, — gobe ima.» To reksi dolgo molči on in drugi. Slednjič pa zajoka roparjeva žena: «Bog kaznuje nad otrokom stariSev grehe!» Ropar pogleda ženo, ali ne srdito, marveč kaže kesanje in strah. «Bog rad sprejme skesanega grešnika ter spremeni niegove solze v veselje*, tolaži Marija. Vzemši zopet Jezusa v naročje, pravi: «Kmalu napoči dan. Dajte mi nekoliko vode, da umijem dete, potlej pa odrinemo.* «Oh, ne Se!» odvrne ropar. »Dolgo pot imamo», kaže Jožef. «Kam greste?* «Nesrečni pregnanci smo, ki gremo v Egipet, da si dobimo novo domovino; toda vrnemo se.» Jožef in ropar gresta iz koče. Ljubek vetrič jima pihlja nasproti; oblaki se izgubljajo v daljavi, vse je vnovič poživljeno. «Koplji svojega sina v vodi, s katero sem jaz umila svoje dete!» pravi Marija, objame staro ženo ter odide z Jožefom. III. Ropar in žena gledata za odhajajočimi, dokler jih le moreta videti. Ko pa jima izginejo izpred očij, vzdihujeta kakor bi bila izgubila za vselej kakega drazega izmed družine. Žena zajoka. «Pridi!» pravi gobovemu dečku, «pridi, Dizma, kopati te hočem v vodi, s katero je tujka umila svoje prelepo dete!» <Pa čemu to?» pravi oče z ramami majaje. Mati tega ne čuje. A komaj se deček dotakne vode, ]e že zdrav. Za 30 let je blaženo umrl ta Dizma, to sedanje dete Dizma, z Jezusom vred na kriiu. Imenujemo ga — desnega raibojnika. Po nAmeriianskem Slovenci." Smešničar. Previden mož. Sosed: «Dobro jutro! Kako je! Ali ni nifi novega?» — Drngi sosed: «0 pač, po noči mi je žena u8la.» — Prvi sosed: «Kako to, ali nisi ti ničesar opazil.» — Drugi sosed: «0, seveda sem, pa sem se delal, kakor bi spal, ker drugače bi mi gotovo ne ušla.»